Izpolnili resolucijske naloge
V mlnulem letu smo v občlnl Center zabeležlll za odstotek skromnejšo Industrijsko proizvodnjo kot leto prej. Čeprav Je po vzpodobudnih podatkfh zlasti v tretjem četrtletju kazalo na boljše In ko so bila Še realna prlčakovanja za izpolnitev planlrane 0,5-odstotne rastl proizvodnj-
Vendar pa je treba ob tem povedati, da so nekatere indu-strijske organizacije uvedle precej novosti v svoj proiz-vodni program, medtem bo statistika spremljala proiz-vodnjo še vedno na enak način. To velja zlasti za Rog in Kartonažno. Upoštevaje ome-njeno posebnost lahko zanes-ljivo sklepamo, da je realna industrijska proizvodnja v le-tu 1984 vendarle večja kot V letu 1983.
Vsekakor pa podatki o in-dustrijski proizvodnji, če jih primeijamo z mestom ali re-publiko, precej negativno od-stopajo. Ljubljana je v tem obdobju povečala industrij-sko proizvodiyo za 4 odstot-ke, republika pa za 2,1 odstot-ka. Seveda pa je treba ob tem opozoriti na strukturo gospo-darstva občine Center, kjer industrijska proizvodnja za-vzema le 11 odstotkov druž-benega proizvoda, tako da je bila z resolucijo načrtovana rast družbeneea Droizvoda za
1,5 odstotka s »pomočjo« dru-gih gospodarskih dejavnosti kljub vsemu doseženar.
Kljub letni rasti nekaterih obveznosti iz dohodka (pred-vsem obresti) naj bi predvide-na nominalna rast dohodka omogočila realnp rast čistega dohodka in s tem tudi sred-stev za akumulacijo. Tudi no-minalna rast sredstev za re-produkcijo naj bi po ocenah presegla rast dohodka, kar pomeni realno rast tudi teh sredstev. Tako naj bi v celoti 4zpolnili resolucijski plan gle-de reproduktivne sposob-nosti.
Pač pa je v minulem letu precej za začrti zaostalo zapo-slovanje. Po podatkih prvih 11 mesecev je bilo število za-poslenih za 2 odstotka manjše kot leto poprej; zlasti neugo-dno je, da je upadlo v gospo-darstvu za 3,4 odstotka, med-tem ko se je v negospodarstvu povečalo za 0,4 odstotka. Vzroki pa ne tičijo v neustrez-
nih gibaiyih na tem področju, ampak predvsem v velikem osipu gradbenih delavcev, ki jih je bilo lani le 60 odstotkov v primeijavi z letom 1983. Po-večanje v negosppdarstvu gre predvsem na račun zdravstva. Skupne službe zdravstvenega doma Ljubljana so se preseli-le iz prostorov za Bežigradom v opuščene prostore zdrav-stvene službe v Centru na Mi-klošičevi ulici.
Razmeroma zadovoljnr smo lahko z dejstvom, da bodo skoraj zanesljivo poslovale pozitivno vse OZD razen re-stavracije Cankaijev dom.
Na področju zunanje trgovi-ne je bil prav tako dosežen načrtovan obseg skupnega izvoza blaga pa tudi posebej izvoza na konvertibilni tr^. V primeijavi z letom 1983 so izvozniki občine Center lani iztržili za dobrih 25 odstotkov več v skupni vrednosti in prav tako tudi v konvertibilni valuti.
Postopoma se uresničujejo tudi načrti na področju drob-nega gospodarstva. Uspešnej-še se je razvijal zasebni sek-tor, saj se je število samostoj-nih obrtnikov v letu 1984 po-večalo za 12 članov.