Marko Snoj in/and Marc L. Greenberg, Uredniška beseda – A Word from the Editors  Uredniška beseda Desetletnica je prvi jubilej in zato primerna priložnost za pogled na pot, na kateri nas od leta 1997 spremlja revija Slo- venski jezik – Slovene Linguistic Studies. V šestih številkah je na skupno 1122 straneh izšlo 68 prispevkov 47 avtorjev ne samo iz Slovenije in ZDA, temveč tudi iz Itali- je, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Rusije, Estonije, Bolgarije, Kanade, Velike Brita- nije, Izraela in Norveške. Prispevki so na- pisani v slovenščini, angleščini, nemščini ali ruščini in govorijo o najrazličnejših problemih slovenističnega jezikoslovja, od sinhronih do diahronih, od fonetičnih do sintaktičnih, od zgodovinskih do pra- vopisnih, od primerjalnih do kontrastivnih. Osnovno poslanstvo revije, ki je v uvodni- ku prve številke opisano s predmetom slo- venistično jezikoslovje, z obliko večjezič- nost in mednarodni značaj in z namenoma, da bi radi spodbudili dialog o predmetu, ki presega državne in jezikovne meje, ter da želimo prispevati k nastajanju kakovo- stnih slovenističnih jezikoslovnih raziskav, obogatenih z idejami in dognanji razisko- valcev različnih strokovnih usmeritev, izo- brazbe in kulturnih pogledov, je tako očit- no izpolnjeno. Od naštetega v zadnjih številkah trpi le načelo večjezičnosti. Vedno več pri- spevkov je namreč napisanih angleško, v čemer avtorji vsaj deloma upravičeno vi- dijo prednosti, zaradi katerih se zdi vredno jezikovno slikovitost žrtvovati na oltarju splošnega trenda. Podpisana urednika to dejstvo razumevajoče obžalujeva in – ker toka ne moreva spremeniti – skrbiva vsaj za to, da so vsi objavljeni prispevki opre- mljeni z izčrpnimi slovenskimi povzetki. Kljub dejstvu, da se tehtnica iz tržnih razlogov neizprosno preveša v prid angle- ščini, si bomo v naši reviji tudi v bodoče prizadevali ohranjati slovenščino kot jezik znanosti. Slovenščina namreč ni samo predmet znanstvenega zanimanja bistveno večje A Word from the Editors Our tenth anniversary issue is the first milestone and thus an appropriate moment to reflect on the trajectory of Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies since its first issue appeared in 1997. In six issues, totaling 1,122 pages, we have had 68 pa- pers from 47 authors not just in Slovenia and the United States, but from Italy, Aus- tria, the Netherlands, Russia, Estonia, Bul- garia, Canada, Britain, Israel, and Norway. Written in Slovene, English, German, and Russian, these papers treat issues in Slo- vene linguistics both synchronically and diachronically, comparatively and contras- tively, with topics ranging from phonetics to syntax, and from history to orthography. The central mission of the journal, as de- scribed in the first issue under the rubric of Slovene linguistics, was to be informed by multilingualism and an international char- acter, with the intention of fostering a dia- logue on the topic transcending national and linguistic borders and contributing to the development of high-quality research on Slovene linguistic topics, enriched by the ideas and results of researchers of vary- ing orientations, backgrounds and cultural viewpoints. By all indications our mission has been successful. The only item to suffer of those we have enumerated is the principle of mul- tilingualism. English has become ever more predominant in the journal, which the authors are at least somewhat justified in viewing as advantageous, while in the process linguistic variety has been sacri- ficed on the altar of the prevailing fashion. Though we both regret and understand this trend, which we are powerless to change, we have at least insisted that each of the papers be provided with thorough summa- ries in Slovene. Despite the fact that the language of explication moves by virtue of market forc- es inexorably towards English, we remain 4 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007) vrednosti, kot bi pričakovali glede na število njenih govorcev, temveč tudi naj- bolj temeljna in edina zares razlikovalna prvina, po kateri se Slovenci in naša kul- tura razločujemo od drugih narodov in njihovih kultur. Čeprav se v svetu čedalje več pozornosti in sredstev namenja uče- nju in preučevanju velikih in strateško pomembnih jezikov, kot so angleščina, mandarinščina, arabščina in ruščina, ge- opolitični dejavniki ne morejo zmanjšati resničnega in pristnega jezikoslovnega zanimanja za tako vsestransko slikovit jezik, kot je slovenščina. Revija Slovenski jezik – Slovene Lin- guistic Studies je v času svojega obstoja zavzela ustrezno mesto v svetu znano- sti. Naše sinopsise že več let povzema- jo ustrezne mednarodne bibliografske podatkovne zbirke, kot so LLBA, MLA itd. Poleg tega revija sledi tudi zgledu, ki smo ga bolj navajeni pri t. i. »trdih« znanostih: dve leti po izidu vsakokratne tiskane izdaje se celotna besedila vseh pri nas objavljenih člankov pojavijo tudi na svetovnem spletu, in sicer v digital- nem arhivu kansaške univerze. Naš na- men je, da bi se časovni zamik sčasoma zmanjšal, tako da bi se elektronska iz- daja v bodoče pojavljala skoraj sočasno s klasično. Vsaka od obeh oblik objave služi svojemu namenu. Klasična izdaja v vezani obliki zagotavlja kontekst in kon- tinuiteto, ki sta v humanistični tradiciji temeljnega pomena, elektronska pa do- seže večje število bralcev in s tem pospe- šuje nove raziskave. Zamisli in izsledke raziskav, objavljenih v naši reviji, so že pred začetkom elektronskega arhiviranja celotnih besedil leta 2005 pogosto upo- rabljali in citirali v slovenskih in medna- rodnih objavah. Pokazatelj mednarodne uspešnosti revije Slovenski jezik – Slo- vene Linguistic Studies v svetu slovan- skega in splošnega jezikoslovja je med drugim tudi dejstvo, da je v Sussexovem in Cubberleyjevem pregledu The Slavic ever more steadfast in our conviction that Slovene not only defines the distinctive- ness of Slovene culture, but also remains an object of study far greater value than the relative number of its speakers in the world would indicate. Although funding for learning and studying languages in- evitably flows to the big and the power- ful as well as the strategically important (e.g., Mandarin, Arabic, Russian, Eng- lish), geopolitical factors cannot dimin- ish the intrinsic interest that a rich and variegated language like Slovene holds for linguistics. Since its inception Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies has assumed its proper place in the world of scholar- ship. In addition to having its abstracts being systematically listed in Slovene and international databases (LLBA, MLA, etc.), Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies has endeavored to move towards the practice more typical of the “hard” sciences to publish elec- tronically. So far, the paper publication appears two years before the individual articles are archived at the University of Kansas Scholarworks digital repository, though in due course we intend to move towards nearly simultaneous publica- tion of both print and electronic editions. Both formats serve their purposes, the paper version providing context and con- tinuity—so important to the humanistic tradition, the electronic format reaching wider audiences and speeding up access to new research. Even before we began electronic archiving in 2005, Sloven- ski jezik – Slovene Linguistic Studies had been widely cited in Slovene and international publications and thus pro- moted further research. An indication of the success of Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies in reaching a wide in- ternational audience of both Slavic and general linguists with consistently high- quality research is reflected, for example, Marko Snoj in/and Marc L. Greenberg, Uredniška beseda – A Word from the Editors 5 Languages, ki je nedavno izšel v prestiž- ni »zeleni« zbirki Cambridge Language Surveys, naša publikacija navedena kot »ugledna nacionalna jezikoslovna revi- ja.« Jubilej seveda ni priložnost le za raz- pravljanje o tehničnih plateh naše revije, temveč tudi za besedo o njeni vsebini. Na življenje vsake revije vplivajo zuna- nje okoliščine. Prvih deset let revije Slo- venski jezik – Slovene Linguistic Studies – priprave na izid prve številke segajo že v leto 199 – je sovpadlo z epohalnimi političnimi, ekonomskimi in družbenimi spremembami. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je slovenščina, ki je osrednji ste- ber slovenske kulture in narodne zavesti, pa tudi odločilni dejavnik pri nastanku nacionalnega razmišljanja in čustvova- nja, napredovala iz okvirov nekdanje federativne skupnosti in prvič v zgodo- vini postala prvi uradni jezik sodobne in neodvisne države. Leta 2004 se je Slove- nija priključila Evropski uniji. S tem de- janjem je slovenščina ponovno vstopila v areno večjezične politične, ekonomske in družbene ureditve, v kateri njena uso- da ne bo odvisna samo od premišljenih pogajanj o njenem položaju, temveč tudi od omikane rabe vseh njenih govorcev. Prepričana sva, da ima pomembno vlogo pri teh dogajanjih tudi revija Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies. Raz- logov za optimizem je več, ne nazadnje tudi dejstvo, da ima pred desetletjem zastavljeni namen, po katerem bi radi spodbudili dialog o predmetu, ki prese- ga državne in jezikovne meje, prijetno posledico: nemalo mladih avtorjev se je odločilo svoj prvi znanstveni prispevek zaupati prav naši reviji. Za kakovost prispevkov so v prvi vrsti zaslužni njihovi avtorji, v drugi pa tudi člani uredniškega odbora, katerega sestava je v prvem desetletju ostala sko- raj nespremenjena, in doslej anonimni ocenjevalci, ki so s svojimi tvornimi pri- in the fact that the recent publication of Sussex and Cubberley’s The Slavic Lan- guages in the prestigious “green” Cam- bridge Language Surveys series notes Slovenski jezik – Slovene Linguistic Stud- ies as an “authoritative national language journal.” We would be remiss, however, if we were to limit our reflections only to the technical aspects of the journal and re- frain from commenting on the content. Journals take on a life of their own, which are affected by the world around them. The first ten years of Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies, the plans for which were laid beginning in 199, have coincided with epochal changes in poli- tics, economy, and society. In the 1990s the Slovene language, and the national mindset that it had helped to form, had just emerged from an erstwhile federa- tion to become the dominant and official language of a modern independent state for the first time in its history. In 2004 Slovenia joined the European Union and again become embedded in a mul- tilingual political, economic, and social arrangement in which the robust use of the language will depend on careful ne- gotiation for its status and cultivation of its use by native speakers. We remain optimistic that Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies can play an important role in these processes. In addition to “... fostering a dialogue [on Slovene linguis- tic topics] that transcends the borders of state and languages,” we are pleased to have been the venue of choice not only for established scholars, but also for younger talents who have made their first contributions to the scholarly dialogue. The quality of the papers in our pages has been supplied first and fore- most by their authors, as well as by the members of the Editorial Board, the ranks of which have remained virtually unchanged over the course of the decade, 6 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007) pombami pomagali zviševati znanstveno raven. V zahvalo na tem mestu objavlja- va njihova imena po abecednem redu: and the heretofore anonymous reviewers whose constructive critiques have helped to keep the métier at a high level. As a sign of our gratitude for their services, we hereby publish their names in alpha- betical order: Varja CVETKO OREŠNIK (Univerza v Ljubljani), Margaret DAVIS (Univerza v Ljubljani), Aleksandra DERGANC (Univerza v Ljubljani), Stephen M. DICK- EY (University of Kansas), Masako UEDA FIDLER (Brown University), Dušan GABROVŠEK (Univerza v Ljubljani), Marija GOLDEN (Univerza v Ljubljani), Le- nore A. GRENOBLE (Dartmouth), Monika KALIN GOLOB (Univerza v Ljubljani), Karmen KENDA-JEŽ (ZRC SAZU, Ljubljana), Stanko KLINAR (Ljubljana), Nike KOCIJANČIČ POKORN (Univerza v Ljubljani), Erika KRŽIŠNIK (Univerza v Lju- bljani), Keith LANGSTON (University of Georgia), Grant H. LUNDBERG (Brigham Young University), Tatjana MARVIN (Univerza v Ljubljani), Majda MERŠE (ZRC SAZU, Ljubljana), Nikolai MIKHAILOV (Università degli Studi di Udine), Vlado NARTNIK (ZRC SAZU, Ljubljana), Albina NEĆAK LÜK (Univerza v Ljubljani), France NOVAK (ZRC SAZU, Ljubljana), Janez OREŠNIK (Univerza v Ljubljani), Tom PRIESTLY (Alberta), Robert A. ROTHSTEIN (University of Massachusetts, Amherst), Vera SMOLE (Univerza v Ljubljani), Laura C. SMITH (Brigham Young University), Irena STRAMLJIČ BREZNIK (Univerza v Mariboru), Nada ŠABEC (Univerza v Mariboru), Alenka ŠIVIC-DULAR (Univerza v Ljubljani), Alan TIM- BERLAKE (University of California, Berkeley), Jože TOPORIŠIČ (Univerza v Lju- bljani), Ada VIDOVIČ MUHA (Univerza v Ljubljani), Peter WEISS (ZRC SAZU, Ljubljana), Andreja ŽELE (ZRC SAZU, Ljubljana). Posebno zahvalo izrekava onim, ki so v teh desetih letih ocenili več pri- spevkov, dodatno pa še Petru Weissu za vsestranski pregled in korekturo vsako- kratne številke tik pred tiskom. Zahvaljujeva se tudi članom sveta zbornika, ki s svojimi uglednimi imeni prispevajo k uspehu in slovesu revije. Pred koncem se zahvaljujeva Agen- ciji za raziskovalno dejavnost Republi- ke Slovenije, ki gmotno omogoča natis, izdajatelju Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in založni- ku Založbi ZRC pa za vse drugo, kar ni v uredniški moči, da revija v klasični Special thanks go to those who have over the years reviewed several papers, as well as to our eagle-eyed colleague Peter Weiss, who proofread each issue with great care before going to press. We also wish to thank the members of the Advisory Board, whose names have lent prestige to the journal. Our penultimate thought goes to our institutional sponsors, beginning with the Slovenian Research Agency, which provided the financial backing for our printing, and the publisher, the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Lan- guage ZRC SAZU and ZRC Publishing, Marko Snoj in/and Marc L. Greenberg, Uredniška beseda – A Word from the Editors 7 obliki izhaja in prihaja do naročnikov v Evropi. Na ameriški strani se zahvaljuje- va Centru za ruske in vzhodnoevropske študije in Centru za humanistične študije družine Hall, obema za moralno oporo in kritje zagonskih stroškov v začetnih letih izhajanja, slednjemu tudi za nadaljevanje podpore, ki se ne kaže samo v dovoljenju za uporabo njegovega imena v funkciji sozaložnika, temveč tudi v bolj prozaič- nih, a vendar pomembnih zadevah, kot so oglaševanje, računovodstvo in distri- bucija v Severni Ameriki. Brez pomoči in podpore navedenih ustanov in seveda ljudi, ki jih predstavljajo, bi se kot ure- dnika ne samo ne utegnila osredotočiti na kakovost in vsebino, ki sta zagotovili uspeh že v prvem desetletju, temveč bi zamisel o ustanovitvi mednarodne revije Slovenski jezik – Slovene Linguistic Stu- dies najbrž zamrla že pred rojstvom prve številke. Zaključno misel namenjava avtor- jem. Revija Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies je nastala zaradi vas in živi od vašega dela. Ker si je naše skup- no prizadevanje v razmeroma kratkem času pridobilo ustrezno mesto v medna- rodnem znanstvenem prostoru in ker so v naši reviji objavljeni izsledki in zamisli pogosto uporabljeni in citirani v drugih znanstvenih delih, je korist obojestran- ska: revija potrebuje vas in vi potrebu- jete njo. Zato vam ob prvem jubileju želiva, da za nadaljevanje skupnega do- brega tudi v bodoče negujete svobodno in izvirno, vendar kritično in kakovostno znanstveno misel. for all that is beyond the competence of the editors and makes possible the pub- lication of the journal and its European distribution. The Center for Russian and East European Studies and the Hall Cen- ter for the Humanities at the University of Kansas assisted both with enthusiastic moral support and monetary contribu- tions for start-up costs of the journal and the Hall Center has continued its support by providing its prestigious imprimatur, as well as more prosaic but essential ser- vices, such as bookkeeping, advertising, and North-American distribution of the journal. Without the support of these in- stitutions and, of course, the people who represent them, not only would we as editors not have been able to remained focused on the quality and content of the journal and thus brought it to the degree of success it has achieved at this ten-year milestone, but Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies would have ceased to exist altogether. Finally, a word to our authors. Slov- enski jezik – Slovene Linguistic Studies came into being because of you and it thrives because of your work. Because our combined efforts have, in a short period of time, brought the journal to its due status in the international research community and the ideas and results pub- lished in the journal are frequently cited in other research, the benefit is mutual: the journal needs you and you need it. For this reason, while marking our first substantial anniversary, we hope that as we continue to work for our common benefit that you will, while maintaining critical distance and quality, cultivate your scholarly thought freely and cre- atively. Marko Snoj in/and Marc L. Greenberg Ljubljana in/and Lawrence, december/December 2006