r, Naj večji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ...... $3.00 Ne> Za New York celo leto • $7.00 . Za inozemstvo celo leto $7.00 W. V Jjl 0 1 J GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily hi the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 | Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 140. — ŠTEV. 140. NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1935. — PONEDELJEK, 17. JUNIJA 1935 VOLUME XT.TTT. — LETNIK XT.TTI. PREDSEDNIK ODVRNIL PREMOGARSKO STAVKO LASTNIKI PREMOGOVNIKOV IN DELAVCI SO SKLENILI PREMIRJE Dosedanj a pogodba ostane v veljavi do sprejema Guffeyeve predloge. — Prišlo bo do končnega sporazuma. — Roosevelt je postavil novo NRA. WASHINGTON, D. C., 1 6. junija. — Zastopnic ki premogarskih družb in premogarjev so soglasno sprejeli predlog predsednika Roosevelta, da se pre-mogarska stavka, ki se je imela pričeti 1 6. junija, odgodi do 30. junija. — Predsednik Roosevelt je na predvečer stavke poklical v Belo hišo zastopnike obeh strank in posrečilo se mu je pregovoriti jih, da so se sporazumeli za premirje dveh tednov. Tako delavski voditelji kot zastopniki premogarskih družb so prepričani, da bo mogoče priti do sporazuma in odvrniti stavko, ako bo tekom dveh tednov kongres sprejel Guffeyevo predlogo, ki bo določevala premogarske plače in cene premoga. Predsednik odbora za določevanje plačilne lestvice in tajnik zveze premogarskih družb Duncan Kennedy je naznanil, da je sklical skupno sejo 24. junija, da se prično pogajati za plače. Zastopniki vseh poglavitnih premogar. družb, razun Pocahontas, Tug River in Green Brier premogarskih okrajev, so bili navzoči na sobotni seji In Kennedy je rekel, da so vsi oni lastniki rovov, ki niso bili navzoči, brzojavno sporočili, da sprejmejo premirje in bodo obratovali svoje rudnike po dosedanji pogodbi do 30. junija. Na očitanje West Vi rginia Coal Association, da ni imel pooblastila sklicati novo konferenco, je Kennedy izjavil: "Bil sem predsednik skupne konference, ki je bila pred dvema tednoma za nedoločen čas odgode-na in bila je moja naloga sklicati novo konferenco vsled sedanjih okolščin." Kennedy je rekel, da je prejel od predsednika w est Virginia Coal Association James H. Krepps-a brzojavko, v kateri mu sporoča, da se bo zveza premogarskih družb držala pogojev premirja. Kot se zagotavlja v kongresnih krogih, bo Guf-feveva predloga sprejeta, še predno poteče premirje. Tudi predsednik Roosevelt je delavskim voditeljem in operatorjem zagotovil, da bo predloga sprejeta. WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Ko je bila premogarska stavka za dva tedna odložena, so imele premogarske družbe in prodajalci v svojih zalogah premoga še za šest tednov. Rudarski urad naznanja, da se je produkcija mehkega premoga v tednu, ki je bil končan 8. junija, pomnožila za 26 odstotkov nad produkcijo prejšnjega tedna. Zaloge 1. junija so zadostovale za okoli 38 dni. Pa tudi lastniki rudnikov trdega premoga so se pripravili za slučaj stavke in produkcija trdega premoga v Pennsylvaniji se je zadnji teden zvišala za 12 odstotkov, ali za 1,387,000 ton. * WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Predsednik Roosevelt je s posebnim odlokom odredil, da Labor Relation Board še dalje obstoji, dokler kongres ne odloči glede Wagner jeve delavske predloge. Pozno zvečer je predsednik Roosevelt postavil novo NRA na razvalinah, katere je pustilo najvišje sodišče, ko je razveljavilo staro NRA. Izdal je odredbo, po kateri bo novi New Deal živel do 1. aprila, I 936 ter je imenoval tri može, ki ga bodo vodili. Administrator nove NRA. bo James L. O'Neill iz New Yorka. Za ravnatelja urada, ki bo nabiral podatke o trgovini in industriji, je imenoval Leona C. Marshall. Poleg tega je predsednik tudi postavil urad za Hrvatski poslanci v opoziciji VELIKA STAVKA _ V 0MAHI Uslužbenci poulične železnice zastavkali. — V pouličnih bojih je bila ena oseba ubita, 30 pa ranjenih. — Razglašeno je obsedno stanje. Omaha, Neb., Hi. junija. — Vsled velikih izgredov v stavki uslužbencev poulične železnice je l»il<> razglešeno obsedno stanje. V nemirih je bila ubita ena oseba, nad .">() pa ranjenih. Proti večeru je pričelo z vlaki in tovornimi avtomobili prihajati 1K00 vojakov narodne garde pod poveljstvom podgo-vernerja IT. J. Paula. Vojaki so bili poklicani iz vseli garni-zij države. 17. infanterijski polk j e pripravljen v Fort Cook, 8 milj od Omalie. Dvesto policistov opravlja službo po ulicah in straži hiše uradnikov poulične železnice. Za vojaško pomoč sta prosila župan Kov X. Tovvl in šerif John Hopkins. Ob ti zvečer je bilo zaprtih 9(H) gostiln. Župan Towl je pozval prebivalstvo, da se naj ogiblje krajev, kjer se dogajajo izgredi. Proto večeru so pričeli ljudje metati na vozove poulične železnice opeko in kamenje. Okoli devetih pa so razdirali železniške tire in zažigali vozove. Ko je železniška uprava ustavila promet, je bilo na uli-coli še šest železniških voz in stavkarji so jih takoj zažgali. En železniški voz je bil zažgan na lesenem mostu in policija je s plinskimi bombami raz gnala množico, da so mogli gasilci priti blizu in so rešili most. ki je že pričel goreti. Množica je pretepla policijskega načelnika ITenrvja Bosen, ko je na čelu policijskega oddelka prišel k nekemu drugemu gorečemu vozu. Razvažalec mleka John Du-ste je bil ustreljen, ko se je nahajal sredi radovedne množice. Med ranjenimi so večinoma samo gledalei. 0DVAJALEC PRED OČMI SVOJE ŽRTVE Mladi Weyerhaeuser je bil pripeljan v kaznilnico. — Očetu bo najdeni denar vrnjen. Tacoma, Wash., 10. junija. Devetletni Geo. Weyerhaeuser je bil pripeljan v Olvmpia kaznilnico, da bi v Harmonu M. Walev in njegovi ženi Margaret spoznal svoja odvajalca. Mali George je bil 1)1) minut v kaznilnici in sta bila Walev in njegova ženi pripeljana preden vsak posebej. Ako je George spoznal oba, detektivi niso hoteli povedati. Medtem pa zvezni detektivi iščejo Maliaiia v Yellowstone parku, njegovo nepoznano spremljevalko pa v Salt Lake City, kjer sta bila tudi prijeta Walev in njegova ežna. Washington, D. C., lfi. jun. Pepel bankovcev za $.'>.">00, katere je Walev sežgal malo predno je bil v Salt Lake City aretiran, preiskujejo v kemičnem laboratoriju. Walev je denar sežgal v svoji peči v soboto popoldne, ker se njegova žena, ki je že zjutraj odšla kupovat, popoldne še ni vrnila domov. Ravnatelj justičnega urada J. Edgar Iloover je rekel, da bo Weyerhaeuser dobil $90,700 ki so bili najdeni v neki jami v Emigration Pass in $15.155, ki jih je pustil v svojem avtomobilu Malian. ko jo v Butte, Molit, p obegnil prod policistom. STEINMETZ DOBIL 8 LET KITAJSKA IŠČE POMOČI London, Anglija, 10. junija. Kitajska je pozvala Anglijo 111 Združene države, da storita potrebne korake proti Japonski, sklicujoč se na pogodbo devetih držav. S to pogodbo jamčijo države neodvisnost Kitajske. Ko je Japonska stavila Kitajski svoje zahteve glede severne Kitajske, jo je tudi opozorila na resne posledice, ako se bo obrnila na države, ki so podpisale pogodbo, ki jimči neodvisnost Kitajske. 22 let. stari Joseph L. Stein-metz, ki je bil nekdaj semen iš-nik in ki je ustrelil svojo mlado ženo in katoliškega duhovnika Josepha J. Leonarda, je bil obsojen na 8 do IG let ječe. Porota je priporočila milostno sodbo. Najvišja kazen za tak zločin je 15 do 30 let. Sodnik Nott je rekel, da ne more milejše razsoditi, ker je vezan po postavi, da pa pri vsem tem Steinmetz ne bo odsedel najmanjše zaporne kazni. Pri dobrem obnašanju bo izpuščen mnogo prej. Steinmetz je izvršil svoj zlo-zločin v hotelu Knights of Columbus, kjer je našel svojo ženo v duhovnikovi sobi. Naročite se na GLAS MASOD1 največji slovenski dn«voik v Združenih drbviL. trgovska podjetja, ki bodo prostovoljno sprejela pravilnike za složno sodelovanje v trgovini. Za načelnika tega urada je bil imenovan Prentiss L. Coonley, ki je bil v uradu za izdelovanje pravilnikov stare NRA. VOJNA V GRAN CHAC0 _PRENEHALA Opoldne je bilo izdano povelje: "Vstavite o-genj!" — Vojna končana ob obletnici svojega pričetka. Buenos Aires, Argentina, l(i. junija. — V petek opoldne so prenehale sovražnosti v Oran Chaco, natančno tri leta po spopadu pri Port Pitianutatax, ko se j«' pričela vojna med Bolivijo in Paragvajem. Oznanilo, da je bojevanje4 prenehalo, je povzročilo veliko veselje v Boliviji in Paragvaju. E110 uro prej, predno je prenehalo streljanje, je vojaški ataš<*j pri ameriškemu poslaništvu v Buenos Aires, stotnik Frederick Deni Sharp, z areo-planom dospel v paragvajski glavni stan v Tvanirante, da zastopa Združene države v nevtralni komisiji, ki bo nadzoroval;! 12-dncvno premirje. Stotnika Sliarpa je spremljal chilski vojaški atašej. Z aero-planom sta priletela iz Puerto Pi na sco v Fort Camaelio, kjer sta vzela bencin, nato pa sta 170 milj letela v Tvamirante. Kako bo ta komisija nadzorovala premirje, ni znano, toda sodeč po tem. kako prihajajo častniki, bo ena komisija v paragvajskem glavnem stanu, druga pa v bolivfjskem. Buenos Aires, Argentina, 10. junija. — Tast "Noticias Grafi ca s" poroča, da so bolivijski vojaki zapustili svoja mesta, ko so izvedeli, da je bilo sklenjeno premirje, in da so odstavili civilno oblast v Tarigi. Isti list. poroča, iz Oordobev Argentini, da so razširjene govorice, da bolivijski leftisti v izgnanstvu nameravajo prekoračiti mejo v Bolivijo ter pričeti socijalistično revolucijo. Bolivijsko pohlaništvo pa zatrjuje, da je iz L. a Paz sprejelo obvestilo, da so vse te vesti neresnične. Villa Montes, Bolivija, 16. junija. — Bolivijski vojaki so po vsem bojišču z velikim veseljem pozdravili obvestilo, da je ustavljeno streljanje in da je končana triletna vojna. Asuncion, Paragvaj, 16. junija. — 21 strelov iz topa je opoldne naznanilo konec sovražnosti v Chaco Po ulicah so se takoj pričele velike svečanosti. MANDATI OPOZICIJE NE BODO POTRJENI, - PRAVI POPOVIČ Notranji minister dolži Hrvate, da so govorili o neodvisni Hrvatski. — Katoliški duhovniki zlora-bli pnzmce. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. junija. — Nova narodna skupščina se je v petek sestala v namenu, da razpravlja o predlogu mandatnega odbora, da bi mandati opozicije ne bili potrjeni. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ANGLIJI London, Anglija, 16. junija. Najmanj 17 oseb je bilo ubitih, ko je osebni vlak zadel v eks-presni vlak na postaji Wel-■\vvn. Po telefonu je bilo sporočeno, da je pri nesreči bilo ubitih 17 oseb, Časopisi pa zatrjujejo, ad je od 30 do 40 mrtvih. 40 o-seb ekspresnega vlaka je bilo ranjenih. SREBRNA LIRA __IZ PROMETA Srebrni denar bo porabila za abesinsko kampanjo. — Mesto njega bo izdala papirnati denar. Rim, Italija, 16. junija. — Ttlijanska vlada je izdala odredbo, po kateri bo vzet iz prometa ves srebrni denar j>o celi Italiji. Vladni in finančni krogi pravijo, da je bil ta korak potreben, ker priprave za morebitne sovražnosti z A besi 11 i jo zahtevajo vedno večjo množino srebrnega denarja, ker je v Eritreji in Somaliji v prometu samo srebrni denar. Pa tudi Zdr. države so temu vzrok, ker zadnje čase v veliki množini kupujejo srebro. Srebrni denar, ki je bil vzet iz prometa, po 5, 10 in 20 lir, bo nadomeščen z bankovci z isto vrednostjo. Vojna v Afriki je po mnenju dobropoučenih krofov skoro neizogibna. Do jeseni bo imela Italija v obeh svojih kolonijah 225,000 vojakov. Vsled tega bo za vzdrževanje armade potrebna velika množina srebrnega denarja. Vlada tudi naznanja, da bo denar kot rezerva spravljen v držav, zakladnici, toda finančni krogi so mnenja, da bo ves srebrni denar 5**1 v Afriko. Abesinija ima v veljavi dolarje Marije Terezije, katere so kovali na Dunaju in jih pošiljali v Addis Ababo. Pa tudi v Eritreji in Somaliji je prišel ta denar v veljavo, zlasti za tuja izplačila. K( -i je Italija pridobila obe koloniji, so bili v obeh deželah v prometu samo dolarji Marije Terezije. Italija si je zaman prizadevala, da bi ta denar nadomestila s svojim srebrnim denarjem. SMRT NA ŽENITOVANJU Zenitovanje v soboto zvečer se je končalo nesrečno, ko je bilo zbranih okoli .300 svatov v dvorani na 57 St. Morks Place v New Yorku in je v poslopju nastal požar. Svatba je bila v tretjem nadstropju in ogenj se je razširil s tako naglico, da ljudje niso mogli zbežati na varno. En svat je zgorel, več drugih pa je bilo ožganih in so bili preepljani v Bellevue bolnišnico. Ko je notranji minister Po-povič, ki je izdelal načrt za zadnje volitve, govoril v prilog tega predloga, je poslanec Janko Baričevič predlagal, da so vsi opozicijski mandati razveljavljeni, ker so poslanci naznanili, da se ne bodo udeleževali sej narodne skupščine, češ, da je tekom volitev vlada' le-ror 111 korupcija. Popovič je dolžil opozicijo, da je terorizirala volilce in je izjavil, da je vlada vodila volitve z največjo tolerantnostjo. Popovič je trdil, da so bile po Hrvatski razširjene vesti, da bo po volitvah Hrvatska postala neodvisna država, dr Vladimir Maček pa da bo hrvatski kralj, da so Italija in druge velesile zajamčile neodvisnost Hrvatske in da 200,000 izseljencev stoji na mejah, pripravljeni, da osvobode deželo. Popovič je rekel, da je bil celo že v prometu srebrni denar novega hrvatskega kraljestva. Katoliški duhovniki so zlorabili prižnice ter so agitirali za dr. Mačka in minister Popovič je obljubil, da bo pričel preiskovati "zlorabo verskih opravil". Popovič je rekel, da je dr. Maček dobil velik del glasov od Srbov in da ni prejel toliko čisto hrvatskih glasov kot pokojni Stefan Radič. Svoj go vor je notranji minister zaključil z zatrdilom, da ima Jugoslavija po zadnjih volitvah velike notranje težkoče. ADMIRALI MORAJO MOLČATI Washington, D. C., 14. jun. Poslanec Maverick, iz Texasa je posvaril ameriške admirale, da morajo "držati jezike za zobmi". Maverick jo poslanski zbornici ostro nastopil proti poveljniku vladne ladjedelnice v New Yorku admiralu Yates Stirlingu, ki je v svojem članku v nekem časopisu zagovarjal splošno vojno evropskih in kapitalističnih narodov, med njimi tudi ameriški narod, proti sovjetski Rusiji. Marverick je posebno opozarjal na obdolžbo admirala Stirlinga, da se nekateri senatorji in poslanci boje komunistov, ker jih imajo veliko število v volilnih okrajih. "Admiral", je rekel Maverick, "ni nič več kot vsak spoštovanja vreden policist in naj bi držal jezik za zobmi in storil, kar mu je naročeno. Nobena od vlade najeta roka nima pravice odločevati o politiki kongresa". j ''GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1935 11 Glas Naroda" Frank Sakser, President Owned and Published bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, T rear Place of 216 W. mh Street. the corporation and addrewes of above officers: Borough ef Manhattan, New York City. N. Y. "ALAS NARODA (Yeiee ef the People) »▼ery Day Mxcept 8nnday>i and la celo leto TdJa aa Amriko la Kanado ...............$6.00 fa pol leta....... •■•■•••eeeeee 98.00 Ca tet rt leta ......... ........ Ta New York aa celo leto «7.00 Za pol leta .................. $8.60 Za lnoaematTO aa odo lato...... $7.00 Za pol leta........ $&0O Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lafaaja vsaki dan lsrsem« nedelj ia praznikov. l^oplel bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tUdI prejflnje bivalifiče nasnanl, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New Yertc. N. Y. Telephone: C Bel8» 1-1814 PRAVIČNOST SVETA Nekaj grozno resničnega in tragičnega j«1 v oholem .Mussolini je veni odgovoril na svarilo Anglije, da naj Italija ne <»groza A'besinije. "On črke bomo posnemali one, ki nas hočejo uriti.'" Tako je zagrmel Mussolini, ko je nedavno govoril vojakom, ki so odhajali v Afriko. "pokazali so nam, da se ni'kMar ni treba ozirati na mnenje sveta, kadar je treba \ nt vari t i ali pa braniti ka-k > državo.'* In to je vse preresilično. Ali si je Anglija kaj drugače pridobila Indijo? Ali -i je kaj druga«V pridobila veliko ozemlje v Afriki, kjer si sedaj hoče Italija odrezati en kos? In ali je kaj drugače prišla do svojega velikanskega ee.sarst.va, ki se razteza po 'eelem svetu t Babiloiiei, .t li sedaj jxdastiti Italija. Tragedija tiči le v tem, da je ista doktrina v veljavi M' lanes, kot je bila prejšnje čase- o stopnji-cah Anton Len ček in je dobil tako hude poškodbe, da je bil odpeljan v Kmergencv Clinic bolnico, kjer je tri ure pozneje umrl. Pokojni je bil star 87 let, vdovec. Doma je bil od Rakeka. V Ameriko je prišel leta 1892 iti se najprvo naselil v Lo-rainu, leta 1918 je pa prišel v Cleveland. Njegova soproga je preminula pred li). leti. Ranjki Anton zapušča sina V rank a v Lorainu in hčer Mary Krlenert v Vrniillion, Ohio. Zapušča tudi 13 vnukov iti 5 pravnukov. — 12. junija je gradu i ral na Western Reserve univerzi nov slovenski zdravnik dr. Ru-dolpf P. Antončič, ki je s tem uspešno zaključil prvo poglavje svojega življenja. Star je šele 2fi let in od teh jili je dvajset prebil v šolskih klopeh. Po osnovnih in srednjih šolah je štiri leta študiral na Jolm Carrol univerzi, kjer je mat uri ra i z odliko, zadnja štiri leta pa je bil slušatelj medicine na Western Reserve univerzi. Mladi slovenski zdravnik se je zelo skrbno in vestno pripravljal na svoj poklic. Tekom poletja leta 1934 je bil v Pleasant View sanatoriju v Amherst, Ohio, kjer je specializiral v lečenjil jetike. To leto je bil izmed 500 prosilcev izbran kot pomožni hišni 'zdravnik v elevelandski mestni bolnici. Za sprejem v mestno bolnico prosijo medicinski maturanti iz vseh univerz v deželi, kajti to je ena izmed redkih splošnih bolnic, ki pod kontrolo štaba, kateri ima direktno zvezo z medicinsko šolo. Dr. Antoneie se je ves zadnji teden mudil v Ooluni-husu, kjer je uspešno napravil tozadevni državni izpit. — V So. Chicago, III., je 8. junija umrl znani John Vidie. Delal je že dolgo vrsto let v Columbia Malt Co. Njegova smrt je prišla tako nepričako-' vauo, d:i se je vsak začudil, ko je za to izvedel. e. KLJUKASTI KRIŽ NAJDEN V kraju Stade na Hanove-ranskem v Nemčiji so odkrili pokopališče, v katerem so bile shranjene mrtvaške i>osode (urne). Med drugimi so izkopali visoko črno lončeno posodo iz drugega stoletja po Kr. r. Ta posoda ima pod robom vžgan velik kljukasti križ, swastika, ki je sedaj nazijski znak. POZDRAV Pred no odpotujem s parni, kom "Champlain" na svoj dom v Stari Loki na Gorenjskem, pozdravljam vse svoje prijatelje v Waukegan, Chicago, Milwaukee in Clevelandu, katerim se zahvalim za njihovo gostoljubnost pri mojem obisku, ko sem odhajal proti New Yorku. Ko se proti koncu avgusta zopet vrnem v Ameriko, upam, da jih bom zopet mogel obiskati in jih boni prinesel novice z njihovega doma. S seboj bom tudi prinesel jagod ovca, da si bodo nekoliko posladkali svoja usta. Skoda, da v New Yorku nisem našel Petra Zgago, da bi mi pokazal pot v Domžale ali pa Kamnik, ker potrebujem nov slamnik. Povedali so mi, da se potik\nekje po severnem delu države New York a, kjer nabira gradivo za svojo zga-garsko malho. Ob tej priložnosti se tudi zahvalim potniškemu oddelku Slovenic Publishing Company za prijaznost in uslugo, ki mi jo je izkazal pred mojim odhodom. Joe Gosar. Nova žrtev tihotapljenja. V noči na 28. maja se je na rakeški meji zgodil obža lobanja vreden dogodek. To noč je bila v gozdu pri Starem trgu v bližini državne meje skupina obmejnih prebivalcev s svojimi konji, in se je odpravljala z živalmi preko meje. V mraiku jih je opazila obmejna straža in jih pozvala, naj obstanejo. Ljudje pa se poziva straže niso odzvali, 'temveč so se poizkušali s konji razbezati na vse strani. Straža je nato na slepo streljala in do smrti zadela Špeha Janeza, 22-letnega posest ni kovega sina iz Šum rate. Vbit je bil tudi njegov konj. Ostalih sedem konj je bilo zajetih in izročenih carinarnici na Rakeku. Prijeli so tudi bratranca ubitega, Špeha Franca, posestni-kovega sina iz Kozarsč, vendar pa je Iti I izpuščen, d« se še prej ugotovi dejanski potok vsega dogodka. Dne 28. maja je bil na kraju usodnega dogodka komisijski ogled, ki je določil, da se truplo Speha Janeza prepelje v mrtvašnico na Viševek. Izvršena je bila obdukcija, nato pa je bilo truplo izročeno svojcem. Naslednji dan, 29. maja pa je bil Špeli Janez ob obilni udeležbi položen k večnemu počitku. Toča po Slovenskih goricah. Pretekle dni je uničila v nekaterih krajih Slovenskih goric toča še ono malo upanja, ki so ga imeli tamošnji kmetovalci. Začetkoma proti večeru je deževalo polagoma, nakar je postajalo vihprnejše z bliskom in gromom. Bliskalo in grmelo je vedno močnejše do polnoči in še čez, nakar se je vsula gosta toča, ki je trajala prvič kakih pet minut. Po kratkem presledku pa se je vsula znova. Ta vremeneka katastrofa je prizadela preboi valstvu krajev, kjer je padada. velikansko škodo. Najbolj so trpeli vinogradi, ker je toča posekala trsju glavne in največje mladike. Žalosten je sedaj pogled po vinogradih, ker ležijo pod trsjem celi kupi posekanih mladik. Začetkom maja je že veliko število mladik pri trsih pomrz-nilo, ostalo pa je sedaj uničila toča. Tud' sadonosniki so močno trpeli, ker je toča poznocve-točim sortam uničila cvetje. Pa tudi žitna |x»lja kažejo žalostno sliko. Lepa ržena in ječmenova polja zgleda jo sedaj, kakor bi bila pomandrana in zbi-ta v tla. Škodovala pa je toča tudi mlademu fižolu in krompirju, po vrtovih pa so uničene vse zelenjave. Ta strašna to- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE HEADEB STANK SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 916 WEST lBth STBBBT New York City. ča pa ni bila po vseh Slovenskih goricah, ampak samo v enem pasu, in sicer v krajih Nego Vel, Sv. Benedikt, Pesniška in Ščavniška dolina ter nekoliko od župnije Sv. Ana. V teh krajih je zato tudi zmanjšano upanje na boljše dni. Novi grobovi. V Ljubljani sta umrli: Pavla Jamuik, roj.. Jankovič, soprogu tiskarniškega strojnika in Amalija Maurer. Požar po streli. Pretekli dni je bil v okolici Slovenske Bistrice hud naliv s točo in strelo. Toča je -napravila veliko škodo p,» polju in po vinogradih ter vrtovih. Strela je udarila v hišo posest nice Ane Vrhovšek na Cigencih. Poslopje je bilo naenkrat v ognju, tako da je bila vsaka pomoč nemogoča. Gasilci, so bili sicer hitro na kraju požara, vendar so mogli požar samo omejiti, da se niso vnela še sosednja poslopja. Skoda znaša okoli .*»() tisoč dinarjev. V Ptuju se je snirtnonevarno ponesrečil 05-letni železniški upokojenec in posestnik .Jakob Ratejc na Bregu. Z nove stavbe je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Konji so se splašili lia Tržaški cesti. Ravno v tem času je šel po cesti oSletni Blaž Širni k izpod Spod. Had vanja. Konji so drveli z vozom po cesti, da se jim Sirnik ni več mogel ogniti. Prišel je pod voz, ki je šel preko njega tako, da je zadobil ponesrečenec težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnišnico. daleč se raztezajo tobačna polja, kjer pridelujejo mnogo tobaka. Ka teh poljih opravljajo delo vel bi od i. Njihovi davni predniki so prišli na Bolgarsko s turškimi armadami kot jezdne in tovorno živali. Turki so odšli, vel blodi pa so ostali. Seda jne prenašajo več turških jezd«»ecv, ampak težke tovore tobaka. To so krotke in dobrodušne živa I ice. Samo enkrat na leto, kadar se pojajo, postanejo te živali lahko nevarne. V tistih krajih imajo pa navado, da tedaj živeli nalašč dražijo in ščuvajo drugo Tin drugo, tako da nastanejo med njimi tudi boji. Boj se konča navalilo tako, da ena izmed boreči h se živali obleži vsa krvava in razgrizena in pomandrana. Ljudje tako prirejajo prave velblodje borbe, pri katerih celo stavijo, katera žival bo zmagala. Te boje je videl rekokateri Evropejec, ker so ti kraji daleč od železniških zvez. Semkaj so prihajali do-slje navadno le kupci tobaka na oslih in mulah, Ker za avtomobil ni primernih cest. Prizori v teh bojih so tako grdi, da jih tujec niti gledati ne more. Zato je prav. da je vlada to prepovedala. MINISTER UMRL NA SEJI VELBLODJI DVOBOJI NA BOLGARSKEM Redko kdo menda ve, da na Bolgarskem žive velblodi kot domače tovorne živali. Še manj pa ho najbrže znano, da v na-katerih delih južne Bolgarije, okrog Pašmalika, v ljudsko zabavo prirejajo prave velblodje dvoboje. Pa mora že biti res, ker bi sicer bolgarske oblasti ne bile pred kratkim prepovedale takih dvobojev, češ da so nemoralni. Okoli Pašmalika so bogati tobačni nasadi. Na kilometre Pariz, Francija, 15. junija. Ko so prihajali ministri na prvo sejo, katero je sklical ministrski predsednik Pierre Laval, je naučni minister Philippe Marcombes nenadoma zbolel in je v nekaj minutah umrl. l)r Marcombes je izgledal zdrav in se je razgovajal s svojimi tovariši v predsobi konferenčne dvorane, ko so vsi čakali na prihod ministrskega predsednika in predsednika Lebruna. Nenadoma, ko se je razgo-Ivarjal z justičnim ministrom Leonom Berard, je prenehal in rekel: "Strašno sem truden", in je sedel na stol. Nekaj sekund je lovil sapo in predno so imeli njegovi tovariši dovolj časa, da so mu odpeli ovratnik, je bil mrtev. Nekaj minut za tem sta prišla Laval in Lebrun. Laval je takoj telefoniral Mareombeso-vi ženi, da naj naglo pride v palačo Klvsee, rekoč, da je njen mož zbolel. Ministrska seja je bila takoj preložena. Dr. Philippe Marcombes je bil slovit zdraviik in ji* bil ob času smrti župan svojega rojstnega mesta ('lermont Ferrand. Dr. Marcombs je bil socijalist in je bil pod ministrskim predsednikom Heriotom višji uradnik v ministrstvu za jevno zdravje. mtn if wnwrn ||!lf^BHl?^p;^Hl??MWi^«w^w™■, 'ni^aiiiiiMii: • aseiigni-igi živel visoko #ori v Ahrucih .siromašen kmetie. M i serija po imenu. Imel je krepko, mlado ženo, in n;i kmetiji se je ubijal. Pridelal je komaj za makarone, za davke inn je pa vedno zmanjkalo. Kar izneuada se je pa zgodilo. Sam ne vem, kako. Ali po ukazu velikega Be-nita ali po božji volji — mu je žena neke viharne nori rodila trojrke: dva krepka fantiea in e vrst o dekle. Okrajni fašistieni tajnik je takoj brzojavil v Hint, da se tudi visoko «rori v Abrueili iz-polnjje povelje velikega Beni-ta, da si oretje na vso mor pi i-zadevajo in da so matere ne zadovoljne z enim samim otrokom naenkrat. Tozadevno pororilu je l»j|o v Uimu z velikim navdušenjem Sprejeto. Kaiu veliki Mussolini je ee->tilal kislo se iLrŽerelilU oeetll in uho i;'i materi. Miseriji in dostavil iia hi rad še verkrat kaj slikal o p res reel i i družini. Miserija je spravil poslano mu nagrado, in prirelr so se {priprave za krst. Za botra je bil tajnik lokalnega fašija, in na njegov nasvet so krstili fanta za Renita in Kmanuela. hrerki so pa dali ime Italia. Fanta sta bila krščena po dveh najuglednejših osebnostih. namrce po ministrskem predsedniku in po njegovem veliranstvu kralju, doeim je dobila hrerka ime po svoji domovini. Krstija je bila zelo slovesna. Boter ni mo.i^el prehvaliti materine požrtvovalnosti in očetove vztrajnosti, in s krst i je so poslali Mussoliniju vdanostni brzojav. Mussolini ni pozabil petero^la ve di užinire v daljnih Abrueili. Ko se je nekega dne podal Miserija v bližnje mesto za zaslužkom, je prinesel sel v borno domačijo sledečo brzojavko: "Kako so kaj otročiči ? Prosim, odgovorite. Mussolini". Mlado maiter je brzojavka nemalo razburila obenem jo je pa tudi zelo počastila. In ker so ljudje v Abrucih pravoverni in resnicoljubni, je takole odbrzojavila: "Benito sore, Enwnnrlr dor-rne, Italia piatif/p. Miseria." To se pravi, da sinček, ki mu je ime Benito, sesa, da njegov bratec Emanuele spi, Italija pa joka. Tli glej, čudež božji! Se istega večera je prihrul v mirno abruško vas oc|i» je vsi« umirilo. na čistem nebu so zatrepetale zvezde v vsem svojem nežnem soj ii. Ogenj je pojemal, mulva sva zasimla. Ob pol dveh so naju zbudili tuli koraki lovca. Toplo sva se obleka, oprtala puški, prižgali. luč in že sva -topila v tiho, jasno noč. Vse gore so bile čist« KRI2 V GORAH rdeti, je zletel na smreko l*od } som mu je divje gorela. Zatre-nama koniatar in otv-iril z le-1 petal o mi je srce, še dvajset po, nežno peseinco jutranjo , 'korakov in potem, namesto hxaluico Gospodu. Kakor bi se vroče ljubezni pokojna, mrzla, oglasil planinski zbor, iso za-j tiha smrt. peli drozgi in komatarji, na- Pogledal sem za liip na snež-ma za slovo je pa veter pri- -ne plazove Konja, tedaj spet nesel še daljni odmev rnševče- t.Šnii. . .Pretlen se je zapeljal ve pesmi, .samo daljni ujnju- in izagrulil, ; pa naenkrat za robom, ne, prav na robu: — 14Juhvkhu!" Ko sem se zav<*-del, je bilo snežišče prazno in /.<• «pet se je razlegel t si "prekleti glas človeške živine", prešeren vrisk plani-nca, ki j»-skrunil devištvo, svetost planinskega miru. V treh skokih >va bila z I »rejcem na robu in pred presenečini planincem.5 Nič kaj lepo se nismo pomeni-j križa šopek rož in ga ponudil liki: "Ne, te niso moje, daroval si jih že drugemu!" Poljubila je modri svišč in zatefcrrila šopek nazaj na križ. — In I)reje je bil vesel, ker j'* bila pomlad, vesel, fker je doživela njegova trpeča duša vstajenje... Tiho sta stala oba pod križem. Sele to jutro sta se našla. NEOBIČAJNE PADAVINE Med planinsko travo je pokukal iz tal modri svišč, ko se je povsem zdanilo, se mi je zdelo, da je bilo po travo raz-! h-eseno modro nebo... "Lova" je bilo za eno jutro konce, šla sva v kočo nazaj, poskušala sva srečo še drugo juti o. Kako lep je bil oni dan ve- j« norm vihar m f;e|o v solncu. Pod cvetočo češnjo, ki ji je veter že vzel belo cvetje, oh zvokih ščinkavca, mi je Dreje. razkril svoje srce, vso ono trp-... • kost, ki mu je na|H)ln jevala du- le Rogatec je bil opasan z; ;0 -(Všujev svet je ona!" je I elm. pramenom megle. j ti||n VJEk|ikl|i|f ti so lmi 1.ha temna noč. Prešla sva | ,;ro4,ni po 0<1|)a<„,.111> venečem ho-te. Sla preko trat, ki so šej,.vHju „Tako , h| (,ista spale zniHk. -en, le tu pa tam J ^ stojin, nj0f kof pred božjim hramom. Tenia, kot <»trfik je včasih, kot nerazumno dete. Sama pravi tako. Ljubezen je zanjo pretežko vprašanje, ne razume je še. Toda vztrajal bom, moja lika bo sčasoma videla, da mi je o-na vse, in bo moja..." Vos dan mi je govoril o njej, videl sem, vso dušo in srce mu j«' zavzela, za nobeno drugo stvar ni bilo v njej več prostora. J« iztegovailo »krivo rušje svoje temne roke. Prišla sva na rob, ugasnila luč in za hip poslala. 11 milili.. . prisluhnil sem. — \ se je bilo mrtvo, tiho, le ve ter je ječa I v rnšju in okoli -kal. S-neg na Konju se je zelenkasto, komaj vidno svetil, zvezde so sijale še v polnem soju — pa se je vendar že pričenjala najlepša, a najbolj divja in vroča pesem krivorepega ivševea. V globcl sva va je bila. Kot bi stali vojaki na mrtvi -traži, so stala mrtva, oklenščena debla, kot mrtveci so ležala debla in veje po tleh. Med njimi so se v mrki luči odražale bele skale in temačno, črnikasto rušje. 4*Tu bo pel," sem šepnil Dre jen. '4 (V ga ne bo tu, potem in* vem, kje bo pel." — Stisnila sva se za rob, ki je bi; \es - slečem prepleten, le na \ihu je molelo v nebo temno in o«! vetra razkodrano rušje. (»koli sfoal je poihtevuj nočnik in jemal slovo. "--ujuju—u—" zdrznil sem se. "Tam že poje," je veselo šepnil Dreje. Spet gluha tišina. Samo vzdih vetra in drugega nič. Huu uuli... Vse tiho za hip, potem pa krepko: 44 rju ju, juju.. . " — 44 Bo," j« dahnil Dreje. Toda namesto korajžnega klica divjega, kri-vorepega pevca — molk. NcIhi je postajalo svetlejše, helejše, noč se je umikala. Z dnevom je rastel veter, hladno nama je bih). Ko je začel sneg na Konju planinski svet, tiho, ponosno | 1 i, toda oprostiti sva mu lno-so stale planine, \*se čiste, pre-j rala, -ko nama je skesano de-lestne so žarele v soncu, svet I jal, da ima v koči nižje doli < koli «koče se je kopal v sonč-1 dečvo in da ne more spati... nem zlatu, vrb češnje pa je Obrnil sem mu hrbet in šel vrisk;.'! ščiiikavec ves zaljub z D rejcem proti koči. Pri pra-Ijcii, le prebelo češnjevo eve. vili pastirskih kočah je prile-tjc je ležalo na tleli, oropal ga zla iz ljubke pastirske bajte— sedaj je ve- lika, zaspana, kot bi že Štiri-, najst dni hodila na rnsevea.. . _ j Dreje je okamenel in obraz mu je bil bhni. Vid<»l sem, neka čudna sila ga je zgrabila za grlo, brez besed se je z nemo bob »čino pognal naprej. Koma j -cm ga dosel. "Joža, .Joža," je zahropel in se ves strt naslonil name. "Dreje, pozabi, ni te vredna." "Molči!" me je mrzlo, a trdo zavrnil. Molče sva šla niz-dol. Vse polno je bilo soucn in ščiiikavec vrh češnje je vriskal poln ljubezni, toda češnjevo cvetje je bilo že velo, napol suho.. . Vse križem mi je rojilo po glavi. Vihar, češnjevi cveti, ruševim", fant iu lika, Dreje sam s -svojo žalostjo, pa mnogo sonca. Neopazno nama je minili so Sl. V lit lil •! I t l'fll'll/1 ,i I . . svetle zvezde na temiiosiiijem nebesnem svodu svetile, sva še vedno kramljala, o deklicah, o pomladi in o ruševcu, o tem vročem ljubimcu, le Dreje se hi mogel ločiti od Ikle niti v mislili... Spet s prvo jutranjo uro v goro, spet preko planinskih trat, do poslednjih pastirskih koč, do poslednjih zaplat sne ga. Komaj sva prišla do roba, odkoder sva prejšnje jutro ču-U. izpod Konja ruševca, sva že cula glasni polni ju, juju... ruševca. "Pozna sva," mi je pritajeno dejal Dreje. "Ne, ne!" .sem brezbrižno pripomnil. "Kar tu ob snežišču se istisniva za rušje, pa ga boni poklical, le umiri se, da boš i-mel mirno roko in puško pri-piavi. Sicer je pa še tema ! Kar tu |K>čakajva." Sit-snila sva se, ne bi naju mogel nihče u-zreti, tako tiha in mirna sva bila. Zvezde so še sijale na no-bu, planine -^o tiho stale v zgodnjem jutranjem hladu, tu pa je za dva streljaja od naju plesal v prekipevajoči ljubezni črni ptič. Zdelo se mi je, z daljnogledom sem ga opazoval, da se trklja po snegu, da je pernata krogla, ne pa ptič. Zvezde so jele ugašati, ko sem zapihal. Zaprašil se je sneg, niševec se je zapeljal za pol streljaja l)liže in plesal, norel, odska koval po s*negu. Jo j, še v meni je vzkipela kri! Tšuii... divji kolobar; nato ju ju ju... in zapeljal se je spet biiže. Že sem jasno ločil, vsako pero mu je stalo posebej, rdeča roža nad temnim oče- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Dreje je bil ubit. Najrajši bi se bil jokal. Hi, če me ne bi bilo poleg, pa ni"mogel, pre hudo mu je bilo. — Zvonovi v dolini so veličastno vabili. V dolino sva se napotila, ikonec je bilo lova, konec mojega prostega časa, konce 1) rejce ve ljubemi. Prejšnji dan je že Dreje natrgal šopek rož za 11 ko. Vzel jih je s seboj in ko sva prišla do križa na robu planine, se je odkril, \zel šopek in jih zataknil k vnožju Trpečega. Tiho sva stala ob križu sklonjenih glav in žalostnih misli, kljub pomladi in soncu. Zmotili so me v tihi molitvi koraki dveh planincev, lika i ti njen fant-- "Dreje!" je glasno zaklica-S la lika. Nemo, topo jo je pogledal. "Zakaj si mi zjutraj ušel?" "Pusti me, saj imaš fanta. Saj >i bila z njim v koči," je trpko poudaril. Napela je šo-' hico, ljubka je bila, toda ni se mi zdela lepa, na Drejea sem mislil. — "Veš kaj, moj bral pa ni moj fant!" Dreje jo je neumno pogledal. 44Da, to je moj brat!" "Gospod Dreje, saj ste vi to, oprostite, veliko mi je pravila THka o vas, zaradi vas je šla v gore, ker je vedela, da greste na lov. Zjutraj sem pa dejal ono kar tako, no zaradi lepšega, 'ker mi ni dala lika miru zaradi vas, pa poznal vas nisem." Tika je rdela bolj in bolj. Ko je brat končal, je bila rdeča ko piruli. Dreje je brez besed snel a Pred dnevi so opazovali na raznih krajih v Avstriji še vedno dovolj zanimiv, čeprav pogost pojav. Tople zračne strujc iz Severne Afrike so prinesle s seboj velike množine puščavriega peska, ki so ga stresle n. pr. nad Gradeem, na Dunaju pa so odložile 1<> ; ošiljko iz daljne Sahare v po dobi blatnega dežja. Iz zgodovine meteoroloških pojavov so znani še dosti bolj zanimivi primeri nenavadnega dežja. Na Madžarskem so deževale prod nedavnim me 1 neko nevihto 11. pr. do 5 cm dolge ribe, ki so potem v veliko presenečenje in .i»rozo prazno-vernega prebivalstva poskakovale v raznih mlakah, (»d kod te ribe v ozemlju, ki je zelo oddaljeno od vsakega večjega, z ribami bogatega jezera, ribnika ali reke, niso vedeli povedati niti znanstveniki, gotovo pa je, da je nekje zračni vrtinec dvignil iz nekega vodovja ti' živali visoko v zrak iti vihar jih je potem daleč proč odložil na kraji*; kjer se j«* spremenil v nevihto in dež. Tudi na Dunaju se je lau-k.> poletje zgodilo, da so zagledali po neki nevihti v 11». okraju na cestnem tlaku polno drobnih ribic, a v maju liMTj. so i-meli v argentinski provinci i Santa Ko neviht O, met i Ki fctero so padale na zemljo celo d«» "_!'» <-m dolg-'* ribe. Takšne "padavine" so seveda kaj pripravne, da spravijo habjeverne ljudi v strah in grozo, še hujše pa j«' moralo vplivati posebno v preteklih časih nanje, da so se po hudih nalivih pojavile na cestah o-gromne množine žab in kra -stač, o katerih so neuki ljudje •slednjega veka in poznejših stoletij sploh mislili, da so v vragom in peklom v zvezi. Pojav žabjega in 'krastačjega dežja ni bas redek, le znanost ; i še ni na jasnem, da-li dežujejo v takšnih primerih te živali res z neba oziroma jih vihar prinaša od daleč kakor ribe, ali pa izvabi le mokrota trume dvoživk iz njihovih skrivališč. Nič manj groze ni povzročal med ljudmi, nekoč znani pojav "'krvavega dežja". Znanost dolgo časa ni mogla najti prave razlage zanj, nu, sedaj ve, da mu lahko kurnuje več vzrokov. Najčešči je pač ta, da so deževne kaplje polne nekih predrobnih alg iz skupine sferel, ki imajo to navado, da tudi sneg v visokem gorovju pobarvajo rožno ali temno rdeče. Na Javi, kjer je krvavi dež še posebno pogost, pa so ugotovili, da izvira rdeča barva lahko tudi od praliu in pepela, ki ga dvigajo vulkanski izbruhi v višine in okrog katerega se potem kondenzira vodna para. Prav tako »nedolžen oziroma še veliko bolj nedolžen je pojav "žveplenega dežja", ob katerem so ljudje v starih časih noreli od strahu, da pomeni uvod v konec sveta in sodni «lan. V resnici gre za navadni, tako navadni cvetni prah iz smrekovih gozdov, ki ga veter v masi odnaša daleč, da ga potem z dežjem spusti na tla. Vse druge pritikline tega "žveplenega" dežja, peklenski ogenj in smrad po žveplu so ljudje videli in vohali le v svoji bujni, raizbičani domišljiji.. . KNJIGARNA "GLAS NARODA 99 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. in Poučni Spisi '.d .35 AIIVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda v t-z. 27!l strniti. (Vnn ..............1.10 IV-im knjiga za Ncliitr iu za one, ki so nemščine zin«»žiti. 1 AMERIKA IN AMERIKAM I. Spisal Kov. J. M. Trunk, I JOS strani. Tnla vez. »Vna......5.— Opis jiosnmezhili ilržav; priseljevanji- Slo-veiteev; njihova društva iu druge narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil ilr. F. .1. Kern. Vezano, ("ena ................2.— SI RSKA VOJSKA. !«5 strani. «Vna ...........40 BALKANSKO TURŠKA VOJNA, lsi str. Cena .Kil RONTON, liso strani. a j. Trda vez. 7." strani. Cena ......l/»0 V knjigi je 21 slik iu en zemljevid. Zgodovina in pripoviMlke o naravnem f-udu. kakršnih j«' le malo na svetu. DENAR. Spisal tir. Kari Kriliš. strani. Cena .........................SO 1 'enarni proMi-m je zelo zapleten in težaven in :ra ni iiio^imV -toriti v-akoninr ja-ne^a. Pisatelj, ki je znan »Vški iiaro vsakomur, ki ^e hoee s«-zmuiiti z glavnimi črtami s«N|obnc filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA AI.KOIIOLSKI POD- I.AGI, Spisa) Ivan Robida. Is:*, -trrini. C«-na Strokovnjaška razprava o i«>-li>0 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Fran«- Veber. :J52 strani. Cena ........................ VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. i:S7 strani. Vezano. Cena .......................... Zbirka pisem. Ustin in vlag za zasebnike, tr-govee iu obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi lioskusi: vedeicvalna tabela; puuktiranje; zastavice. VGŠCTLNA KNJIŽICA. strani. Cena ...... Zbirka v«»5eiliiih listov in iM»smi«- k go»lovom, novemu letu in drugim prilikam. Ji 0 .50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 Strani. Cena ........................ .30 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... .25 V prvi knjigi so i>esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise m«»ž. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zatiorošklh koza kov. t« ODi'l NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1935 TH8 LARGEST SLOVENE DAILY in IT. & A. Mož v ognjeni peči '»sfRoman iz življenja^^^?^ Za "Glas Naroda'' priredil: L H. PODROBNOSTI 0 POTRESU V INDIJI Iz Sibija v Hritskem H«?luil-ži>tanu poročajo. da je razsajal v potresnem ozemlju >il<»-\it peščeni vihar, ki je onemogočil pilotom sleherno letanje nad pokrajino, ki jo je zadnji potres -spremenil v razvaline. in tako se odigravajo na postaji v Si hi ju pretresljivi pri-! ^JJJJ Ko dospe Pavel do lnega, ne vidi več Dije. Najbrže je že bila v hišici. Cut i, da ga je zrak popolnoma ]H>sušil ter se za bamhuhotn obleče. Nezadovoljen je bil sam s seboj i:* ni vedel, zakaj. Bori se s svojimi živci. Dija ga pokliče in Pavel pride na plan. — Moje ribe, — pravi Dija. — Kako je vendar to prišlo? — Govorila si o zaljubljenosti, — pravi Pavel. — in pri tem si izgubila ravnotežje. — Torej. — odvrne Dija, — človek ne sme govoriti o čem, kar je samo občutek. Dni ga če se prične konkretnost majati. Za bodoče si bom to zapomnila. Sedaj pa bova jahala domov. Prav zelo sem že lačna. Tristan privede konje. Pavel pomaga Diji, ko vtakne m»-go v stremen. Iz njenih plavili las Še kane kaplja vode in obvisi na uliljih. Pavel bi rad kapljo posušil s | »olju bom. Toda Dija že sedi v sedlu in kaplja izhlapi kot sladko tajna želja. 7. Juan Kadeti je prišel na obisk. Stoji pred verando in miga obema, ko se vrneta domov. Dija mu predstavi Pavla kot svojega brata in .Juan mu prisrčno stisne roko. — Iskreno me veseli vas spoznati, gospod dr. Zaler. — pravi z ljubeznivim nasmehom. — Spoznati vas oselmo, kajti novica o vašem prihodu se je raznesla že po vseli facendah v dolini. Ako )>omislite, da pridete v celi Ribeira pokrajini na kvadratni kilometer |m> dve glavi — o dušah niti ne govorim — je vseeno zelo čudno, kako naglo lete pri nas novice skozi zrak. Brez dvoma je to zelo akustičen kraj. In naravno, da se okoli vas že vije tančica lepih pripovedk. Nekateri zatrjujejo, da ste iznašili neko čarobno palico, ki more iz naših goni in rek izvleči vse zlato, drugi zofiet pravijo, da nam boste' Prebivalstvo <^uette je v štirih pomagali graditi zaželjeno železniško progo do Sat) Paulo,! vlakih zapustilo mesto, kjer ni naš sosed Raventos pa govori prav posebno nekaj zagonetne- j mogoče nobeno življenje ver. ga: da ste iznašli peč, ki dobiva svojo moč iz solnenili žarkov j Stanovalcem i/, ijuette je stro-in iz zračne elektrike — go zabranjeno zapustiti Sibi — In iz človeškega telesa, — pravi Dija veselo. — Raventos ima prav. To je najnovejša iznajdba mojega brata Rol-fa: nobene peči ni mogoče psihološko kuriti, z močjo tempe- j ;.ori. ramenta. Samo pri flegmatikih ostane mrzel. Med veselim razgovorom gredo k zajtrku in postanejo', resnejši, ko stari Zaler skuša svojemu gostu raztolinačiti vrednost nove žarne peei. To tudi Kadena zelo zanima. Na svoji farmi sicer ni imel nikakega postranskega obrata, toda je vedel, da cenejša kurjava ne more koristiti samo težki industriji. Po njegovem mnenju je bilo treba ustanoviti sindikat, ki bi do gotove meje bil pod zaščito države, in ko bi se to enkrat zgodilo, bi bile oblasti prisiljene ukloniti se zahtevam naseljencev ter skrbeti za boljša prometna sredstva. Pri pogovoru o tem vprašanju je bilo pogosto omenjeno Raventosovo ime. — Starega "gauclia" bi mogli le težko pogrešati, — pravi Juan. — Vem, da ga nimate radi — vsem nam je trn v peti. Toda ne pozabite, da se nahaja njegovo posestvo sredi dežele in je skoro kot kaka zaf vomica. ki zapira dolino. Njega ne moremo opustiti. — Saj tega tudi ne maram, — pravi Zaler, — toda znano vam je, dragi Juan, kako je trdovraten in neumen. Brani se cest, ki bi vodile čez njegovo posest, brani se sploli vsake nove stvari, ostati hoče samovladar na svoji zaprti zemlji. — Imamo pa pravico do razposesti, — pravi Kaden. — Do sedaj nam je to le malo koristilo. Raventosovo bogastvo je njegav ščit. Je v najboljših zvezali z oblastmi. — Pot do njega votli skozi Manoelo, vi ste njena prijateljica Dija. — To je samo ohlapno prijateljstvo, — odgovori Dija. — Prej je pogosto prihajala k nam, sedaj pa se že več mesecev ni prikazala. Mislim, da je njen oče zelo zameri! ker ji nisem nikdar vrnila njenih obiskov. — In zakaj ne? — vpraša Pavel. — Ker jaz tega nisem želel, — pravi Zaler. — Ne poznaš razmer na Raventosovi facendi. Mož je pretepač in pijanec in ima vedno okoli sebe tovaršijo prijateljev, ki so njega vredni. Svoje hčere v to družbo ne moreni pustiti, to je nemogoče. — Manoela nima s temi ljudmi nikakega opravka, papa, — pravi Dija. — S temi band it i ni nikdar skupaj, sama stanuje v paviljonu in včasih po več dni ne vidi očeta. Da ji mora »tamošnje ozračje iti na živce, razumem. Juan pravi, da hoče iti v samostan. Nekaj takega je že tudi meni rekla. Toda ne verjamem. V Rio ali pa v Sao Paulo se vedno razveseli. In na farmi se dolgočasi, — doda Kaden, — in to pojasnjuje njeno melanholično razpoloženje. Ima pa velik vpliv na svojega očeta, in stari jo obožuje. Nato se tudi zanašam. Dovolim si tedaj predlog. Najnovejši Raventosov šport je u-čenje njegovih psov. Našel je nekega nemškega farmerja iz severozapalne Afrike, ki se razumeje na rejo in učenje vojaških in policijskih psov. Prihodnjo nedeljo, tedaj dar^s teden, mi bo pokazal svoje živali. Prišel bo k meni, da mi dokaže, da njegovi psi prestanejo preizkušnjo tudi na tujem zemljišču. Manoela bo tedaj ž njim. In tedaj bomo našli priložnost da se z njo pogajamo, ako me lioče gospoda počastiti s svojim obiskom. Dija je bila takoj za to, njen oče nekoliko razmišlja ter se obrne k Pavlu. — Kdaj misliš, — ga vpraša, — bo mogoče poskusiti tvojo peč? . — Sedaj je že vzidana, — odgovori Pavel, — in se mora ) samo še posušiti. Medtem se je najbrž že dovolj posušila. Jutri zjutraj jo bom še enkrat pregledal in mislim, da bomo tekom dnera že mogli pričeti s kurjavo. ^ (Dalje prihodnjič.) Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! • NAJHITREJŠA IH)T 7 DNI v JruOiSLAVIJO Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane Ali potujte z znanimi ekspremnimi parniki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izbome zeleznike zveze od Cher-bourga ali Hamburga m • Za pojasnila \|>ruš;ijte lokaltit-g-. agnita »li NJUIMM-JUIEMMI URE NORTH GEIMM LL0YR I i\«> niiMviiia minoeiiiii 11107.11 J ko. Sijajno! Vse gre «r|ii, itieneralna preizkušnja svel 57 BROADWAY NEW YORK i.ega naključja, ker je bilo v trenutku nesreče na nočnih j vežbah. Zato pa je potres po-f kopal četo stražnikov, ki je I štela HH> mož in je že legla k počitku pred prvim sunkom. Ponekod je bilo reševanje pod razvalinami pokopa n i h mogoee samo na ta način, tla ro odkrivali >trehe, ki so se poveznile na ruševine. Sreča v nesreči je, da tii bila pretrgana zveza z Indijo preko prelaza Bolana. Doslej so angleški vojaki sežgali okolu bi H MI mrličev. Človeške izgube v tem potresu cenijo na kiik šnih f>o,(M>0 življenj. V indijskem vojaškem lazaretu leži o-ranjencev, nad pet-' <'eset tisoč ljudi pa dobiva sorodnikov, j vsak dan prehrano iz zalog angleške vojske. Doslej še ni da so se združili vsi najmočnejši reflektorji sveta V lliogo-čen svetlobni žarek. Na prostrani livadi leži 50 <|<» (K) <> mamljenih zajcev, kakor da je udarila strela in pokosila vse naokrog. Dva visoka častnika v generalnih unitormah krep-j ko stiskata mlademu možu road k o. preizkušnja svetloh-! nega topa se j«> imenitno obnesla in izumitelj Hdmond de [Christmas je zadovoljen. Zadovoljen je po pravici, saj {je stopil kar eez noč v prve j vrste izumiteljev na polju rojili«' tehnike. I/. breZ|htmembne-| ira inženirja, živečega š<« iu'-| davno v Kanadi, je postal naenkrat popularen mož, ki se j zanj zanimajo vsi vo jni atašeji tujih poslaništev v Parizu. Strokovnjaki pravijo, da ima j svetlobni top inženirja Kdmon- Ida de Christmasa veliko bo doenost. da bo igral v boiliu'-ib vojnah važno vlogo. Izumitelj sam pa sodi drugače. Pravi namreč. da svetlobni top ne pripada samo bodočnosti, temveč tudi sedanjosti. Po |>osrečenih poskussih z malim modelom bo postavljen v v ojnoteh ničnem zavodu francoskega vo jnega i ministrstva velik top in posku- ' BMMMMMMMMIMnBlIlBBliBMMMMMMMMM SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WIST lSUi STREET NEW IOEK, H. 1. PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJI am annunnxnc -TT T> milijona zemljevidov, stoti-o ee t 1«>t, rokopisov itd. itd. Največja knjiga je v New ^ orku : je ;! m visoka, 1 111 debela ter težka lioU centov. Največkrat prevedena knji ga je sv. pismo, ki je do-edaj izšla v jezikih. Najvi'eji zeml jevid je angleški vojni, ki ob>ega 1*0 veli kili pol. Sestavljali ga let, -tal pa j<* 4««»0 milijonov zlatih mark. Na t«*j karti s<» zaznamovali vsako drevo, žleb. brzojavni drog, poštni nabira I ni k in dr. Največji ni najobsežnejši rokopis imajo Kitajci, ki so gji začeli leta 1."!50 v dveh izvo »lili. Nadaljujejo ira dane.-. To znau-tveno - literarno delo obsega že 11,!MHi debelih knjig. SHIPPING M NEWS ^ pravi Juan. — ln Na vprašanje znancev in prijateljev, kaj je s tem ali onim, odgovarjajo J padla odločitev, če bodo lc)in*t-vsi, ki'jih ni potres pokopal j to nanovo pozidaii, ali pa zgra-pod razvalinami: Ni jih več! Idili novo me-do na kakšnem (juetta je izumrlo mesto. J drugem kraju. Vode ni, ker je ] »o t res razde- ! jal vodovod, živil pa samo za | tegadelj še ni zmanjkalo, ker so po katastrofi urno izprazni li hleve in poklali mnogo živine, ki daje preživelim hrano. Železnico so za silo popravili in vozijo vlaki vsaj po enem tiru. Toda delavce za popravilo proge je bilo težko najti. Mnogi železničarji so pobegnili. deloma zaradi iskanja -vo jih družin, deloma iz strahu pred. novimi potresnimi sunki. se bodo delali v velikem elegit. KUHAR ANGLEŠKEGA KRALJA NOV IZUM - SVETLOBNI TOP Svetlobni top se močno raz- _ liku je od vseh drugih topov v i prvi vrsti zato, ker ljudi ne 11-( Monsieur Cedard je že šti hija. Močan svetlobni pramen. 1'ideset let vodja kraljevo ku ki švigne po strelu iz tojmvske hinje v Londonu. Časnikarji cevi. dYllami daleč naokrog vsa pridejo v splošnem težko do živa bitja. Omamljenost traja »j^jnb toda jubilej kraljeve več ur. Kogar zadenejo ti žar- dvojice je tudi njemu razvezal ki, izgubi začasno vid in oble- jezik. ži kaikor pijan. Izumitelj se je! v ... , ... . Na vprašan |e, dali se kra- sam prepričal o uemku svoie-',-- , . , ' . 1 ijica res briga vsak »lan za se ga izuma, ko so ga nedavno za- , ,-, .- . ■ 1 j stavo jedilnega lisla. je odgo r,, . . -li- , voril, da ji v>a'k dan sam pred- ga topa. I ri ure m videl in nil, , .. . ... . '- . , i-i - t loži jedirnL h>l. A leti 11111 ie ]<• tako omami |eii, da se m zmo- . . ... , .. 1 postal okus kraljeve dvojice, 4, , 4 - ! toko domač, tla se lahko zda j i ji pomen svetlobnega topa je . ' . . ; 1 .'- i že mirno zanesejo mini. Kra- ivi obrambi proti so-, .... ' 'talom. Če zadenejo i l]lM'J ^ ,|u kakovosti nego, JUNIJA: lil. Manhiittati v Havre Bfrenjjaria v (.'lii-rliourx 20. Lafayette 'SI. Noriuamlie v Havre Aurc -"•I. lie «lt- Frantf v Havre Al«jesti«- v I'bcrlMMirj; Kurupa v Bn-uiru Con te
  • n v Havre Conte Grande v Tr=t ltri*im'ii v Bremen <'Laui|>lalu v Havre lier:*ngaria v Clierliuurg: Hex v (ieiloa NornjamJIe v Havre A<|ititaiila v ULerl><>nrg llurupi. v Itrenien Manhattan v Havre Ma jest ii- v < 'lierlnMirg He de l-'rnnee v Iluvre tjtinte tli Savoia v (ienoa Bremen v Itrt-men Berengarla v <'liert»ourjr Oiamjilaln v Havre WashiD|^«n v Havre Norma ml ie v Havre 5. KI. 11. 17. •_\l. 2.1. SI. avcist M11 ropa deli svetlobni žarki iz njegovega topa. Tri ure ni videl in bi je tako omamljen, da se ni zmo gel obdržati na nogah. Največ ji pomen s j »a v njegov vražnim letalom svetlobni žarki pilota, izgubi . , - , , . 1 , . , • i. . ! i1 mizi. Časnikarji so ;o količine jedi. Waleski princ takoj oblast nad letalom in ka-' ''' v,'lik često ga ni pri Razdejanje v Quetti je res veliko. Zrušila je tudi bolnišnica in v jetnišniei so obležali pod razvalinami vsi kaznjenci. Tudi poslopje generalnega guvernerja se je sesulo r.a ikup. A' mestni četrti, kjer je bila šola za letalci1, ni ostal niti kamen na kamnu. Vojaštvo se je rešilo le zaradi sreč- Ce bi bili ljudje tako iznajdljivi v ljubezni do bližnjega, v lajšanju gorja in ot i ran ju solza, kak or so v oboroževanju, bi že davno imeli raj na zemlji. Dan za dnem čitamo o novih izumili morilnega orožja. Čim bolj čutimo potrebo miru, tem hujše je tekmovanje v oboroževanju. Najrazličnejšim vrstam morilnega orožja so se pridružili zdaj še takozvani svetlobni topovi, ki imajo pa vsaj to dobro stran, da ljudi ne ubijajo, temveč samo omamljajo. Iz ozke topovske cevi švigne tako močna luč. kakor ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA tastrofa je neizogibna. Poleg tega se da z baterijo svetlobnih Časnikarji so ga tudi vpra-topov v trenutku onemogočiti J šali, da li je pripravil slavnost-sovražnikova borbenost več ki-jni sprejem na jubilejni tlan v lemetrov daleč naokrog, ne «la •rastroiiouiskem pogledu. "To bi bila prelita kaplja krvi. Sve-I j,j )>i]«, zame preveč," je o0 oseb! Jed je dobavil treh milijard sveč in učinek j V(.|ik l()„donski restorant. — traja 12 sekund. I Kraljica, ki je zelo štedljiva, je čakala predlog, da bi gostom dali tudi jetrne paštete, prav tako so odpadli likerji in šampanjec. Kralj in kraljica pijeta običajno zelo malo.*' lo. i::. H. i.~». n;. 17. 21. -'•II. SI. Ilromcii A«|iiitania v riierlmurj; ltr\ V (o||o;i M a jesti«* v (VrtMiurg Ile de France ^ Havre • 'onte <;ranremeii v Krt. lie ile Kranec Uex v (ieiioa Havre lerlmurj: •ii-n v Havre NAJVEČJE — NAJMANJŠE... Ljudje, ki so se malo razgledali po svetu, se kaj radi hvalijo, da so videli nekaj najvišjega, najmanjšega itd. A pojem o najvišjem in najmanjšem v naravi, umetnosti, tehniki in osebnem delu je vezanj na čas, to se pravi, da se spre-. minja. Tako 11. pr. najdebelej- J ^ še deblo v dveh letih lahko j prekosi ka'ko drugo drevo, a j poleg stavbe, ki je nekoč veljala za najvišjo na svetil, so že sezidali drugo, znatno višjo. VA 2 N O ZA t' DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 GODfEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Tr«la vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 7J str. Cena .2» PO STRANI KLOBUK. ir,i> strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 1.16 str. .60 PREDTRŽAM, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .23 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA ...........................90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. !H1 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 1.T0 strani. Cena.........90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Saloigro "Vse naše"). ISO strani. Cena ................................f>0 VELIKA AftABSKA SANJSKA KNJIGA ...." 150 \-ESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... 35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. eeja hiša je "Empire State poslopje" v New Yorku. .">80 ni visoka sezidana na površini 7 kvadrat kilometrov, i-ma 102 nadstropja, dvigal ili 6,400 Oken. Največja .palača je v Toledo n? Španskem, t4 Eskurialna palača", ki ima 2,000 prostorov, 6000 oken, 300 vrat, 73 vodometov na vrtovih. Največji hotel je "Stevens hotel" v Chieagi. Ima 3000 sob, 5,000 postelj, vsaki čas pa. more preliraniti 30,000 ljudi. Skupna dolžina preprog znaša 45 km. Cerkev sv. Petra v Rimu je s prostorom za 54,000 ljudi, največja cerkev na svetu. Tempel v Karnaku je največja in najlepša stavba. Z največjo knjižnico na svetu se ponaša britski muzej v Londonu: 4,380,000 knjig, pol NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati fttAl druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LaasMo COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. Saftie Walsenburg, M. J. Bay ok i INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcers In Illinois) Jollet, Mary Bambicb. Joseph 1r» ▼at La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Angustln Nortb Chicago, Joie Zelene MARYLAND: KItzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. Cerne i zn Pecna.. W. Va. in Md.) * ; MICHIGAN: \ Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisbolm, vrank (>ou2e Ely, Jos. j. Pesbel Eveletb. Louis (lou2e Gilbert, Louis Vessel Hibblnj, JobD PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: . Roundup, M. M. I'anlan . 1 Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Oowanda. Karl Strniaha Little Falls. Frank Masla OHIO: Barberton, Frank TYoha Cleveland. Anton Bubek, Chas. R