DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 119. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 5th, 1929. LETO XXXI.—'VOL. XXXI Dan trgovske razstave se bliža. Vsi trgovci so marljivo na delu. Stopili smo v mesec september, v katerem se vrši prva razstava slovenskih trgovcev in obrtnikov v Clevelandu. Razstava je zaželjiva v gospodarskem oziru. Koncentriranje najvažnejše panoge našega narodnega gospodarstva obvaruje in podaljša blagostanje in življenje vsega naroda. Videli smo v preteklih letih, da so se posamezne skupine združile v enote, da so .povspešile svoj razvoj in delo, a nismo opažali enotnih smernic v našem trgovanju, vsak je šei svojo pot v blagostanje ali v pogubo. Kaj je naloga vsakega Slovenca, ki živi od Slovencev? Odgovor je prav lahak. Vedeti moramo, da smo vsi odjemalci, in da vsi prodajamo. Človek mora živeti in za življenje prodati svoje moči. Med nami ga ni človeka, ki bi ne živel s posredovanjem, kupovanjem ali prodajo. Odvisni smo eden od drugega, zato moramo biti toliko inteligentni, da držimo svojo trgovino med seboj. Ali ni dolžnost vsakega Slovenca, da kupi pri svojih ljudeh, ki Podpirajo blagostanje narod-nega in kulturnega življenja? Razstava je velevažen £o-|av med našimi trgovci, pojav, ki ste ga videli v starem kraju. Kaj se niso vršili tam semnji, kjer so kmetovalci in obrtniki razstavili na različnih mestih in trgih. Če ni razstava potrebna, zakaj so nam potem trgovska izložbena okna? Zakaj žrtvujejo denarje za lepa in krasna °kna? Skupna razstava je Potrebna zato, da se v enem Prostoru vidi vse potrebščine, da pridejo ljudje v dotiko z vsemi trgovci. Srečanje in znanje ustvarja prijateljstvo, Prijatelji trgujejo s prijatelj'- Treba je oglaševanja z blagom in besedo. Tudi trgovci, ki niso zainteresirani s svojimi razstavnimi paviljoni, tudi oni so poklicani, da po-,Tlagajo. Uspeh razstave bo tudi njih napredek. •Tisti teden, ko se vrši raz-stava, naj bi se imenoval Trgovski teden, ali teden naše slovenske trgovine. Povabljeni so vsi trgovci, da isti te-den posvetijo vso važnost iz-ožbenemu oknu. Primeren bi bil tudi napis v vsaki trgo-v'ni kot: Slovenci, kupujte Pri Slovencih! Mogoče bi se 2a isti teden vpeljale nove določbe in popust v cenah, 'udi v medsebojnih pogovorih bi se morali nanašati na ''azstavo, kot n. pr. "Dobre Jutro, Mr. J. J. Ali ste že bili na razstavi? Vsi slovenski trgovci b? morali v razstavnem tednu °glašati v naših lokalnih 11-st'h. S tem bi tudi prišli de sPoznanja, da se v slovenski Reklami utopi lahko vsako drugo reklamo. Ako bi slovenski trgovci dovoljno oglaševali, bi lokalni časopisi lahko odklanjali tujo reklamo, ,ako pa slovenski listi oglaša-tuje trgovine. Slovenski trgovci bi mora-' misliti na trdnejšo medsebojno zvezo, ki bi bila infor- macijski biro slovenskega tr-govstva. Ali ne bi bil imenik in popis vseh Slovencev v Clevelandu velike vrednosti? Zasledovati bi morali priseljevanje Slovencev in drugih Jugoslovanov. Trgovci bi morali imeti stalne oglase v listih, v katerih bi povedali, kam naj se obrne človek, ko pride v Cleveland. Slovenski trgovci, vaš teden se bliža. Razstava je tu, s pripravami je treba pričeti. Vsi na pomoč in na delo, za razvoj in obstoj naše trgovine. Naj zvedo vsi Slovenci v Clevelandu, da je vaš dan prišel, naj čujejo vsi Slovenci po širni ameriški zemlji, da ste imeli vaš dan, in da se v slučaju priseljevanja zatečejo v vašo trgovino. Frankie Simms je zopet zmagal v borbi V sredo zvečer se je vršila velika rokoborba v mestni dvorani. Nad 10.000 ljudi je bilo navzočih. Glavni boj se je vršil med John Risko in K. O. Christener. Slednji je bil proglašen za zmagovalca, ker ga je Risko nepošteno udaril. Imeniten boj pa je imel naš rojak Frankie Simms, ki se je tepci z močnim zamorcem Bob Moody. V tretjem nastopu je močna slovenska pest podrla zamorca na tla, da se ni mogel več vzpeti kvišku. Who-sit Club party. Na Grabeljškovih farmah so se zadnjo nedljo in ponde-Ijek zbrali polnoštevilno člani in članice "Who-sit kluba." Sledeči so bili navzoči: Mr. in Mrs. Steve Lesiak, Miss Mary Sperh, Edmund Leslie, odvetnik, Miss Mary Lesiak, John Lesiak, Josephine Telban, Bill Avenmarg, Fred Avenmarg, Miss Johanna Tolowitz, Miss Ann Gredenc, Walter J. Pastiva. Frank Pastiva, Paul Spencer, Betty Meszaros, Paul Dahl-man, Fritz Polke, Jennie Pastiva. Vsi so prav dobro zabavali. Truplo nepoznanega moškega Zadaj ,za Grace cerkvijo, na Bolivar Rd. so dobili te dni mrtvo truplo nepoznanega moškega. Mož je imel prestreljena prsa. Truplo je od kril neki policist. Kot truplo izgleda, je moral biti mož Ita lijan ali pa Meksikanec. Najbrž je bil povabljen "na vožnjo," in spotoma ustreljen. Truplo je 5 čevljev 3 palce visoko in tehta 140 funtov. Bender za councilmana. Državni senator Geroge Bender, ki bi kandidiral za župana, ako ne bi amendment mestnega čarterja propadel., bo kandidiral za councilmana. Senator Bender je pred dvema letoma vodil boj zoper Marshall postavo, ki bi dajala suhaškim agentom vsak čas pravico vdirati v vaša stanovanja. Da se je sedaj odločil kandidirati za mestno zbornico, je nekaj čisto novega ter je povzročilo veliko razburjenje v političnih krogih. O Pismo ima pri nas Aloj-| zij Sever. Zvezna vlada bo dobila zrakoplovce za boj proti butlegerjem Detroit, 4. sept. Ker je mnogo zrakoploycev začelo utihotapljati žganje iz Kanade z zrakoplovi, ne 'preostaja zvezni vladi nič druzega kot da stori isto. In baš sedaj dela zvezna vlada priprave, da upelje zrakoplovno stražo nad Detroitom, Lake Erie in Lake St. Clair, kjer se prepelje največ utihotapljenega žganja. V par dnevih so zvezni agenti zaplenili že dva zrakoplova, katera so rabili tihotapci, da so prevažali žganje iz Kanade na ameriška tla. Ta dva zrakoplova bodo sedaj rabili zvezni agenti, da lovijo tihotapce. Med Kitajsko in boljševi-ki je prišlo do sporazuma Moskva. 4. sept. Kot se danes naznanja je Kitajska pri volila, da se vpeljejo prej ob' stoječe razmere pri uprav; Vzhodne železnice. To privo ljenje je bilo potrebno, predne je Rusija pristala na skupne do govore in pogajanja glede mi ru. V očigled tega bo Rusije imenovala novega upravitelj? železnice, in vsi ruski uslužbenci, ki so zadnje tedne zgubili delo pri železnici, se zopet lahko vrnejo na svoja mesta. S tem je odvrnjena vsaka vojni, nevarnost med Kitajsko in Rusijo, in vsi spori, ki so nastali se bodo mirnim potom porav nali. Najdeni ključi. Šop ključev se je našel pretekli pondeljek na Glass Ave Dobijo se v našem uradu. Amerika ima slabšo žetev kot lani, Evropa pričakuje boljšo Rim, 3. sept. Glasom poro čil mednarodnega gospodarskega zavoda, se pričakuje na Ogrskem, v Romuniji in na' Bolgarskem manjšega žitnega pridelka kot pa lansko leto. Skupni pridelek pšenice v imenovanih treh deželah se ceni na 6.084.696 ton, do-čim je znašal lansko leto nekaj nad 7 milijonov ton, do-čim je povprečni pridelek zadnjih 5 let 6.000.000 ton na leto. Evropa pa bo v celoti imela jako dobro pšenično žetev, enako tudi dober pridelek rži in ovsa, a ameriški pridelek letos ne bo tako obilen kot oni lanskega leta rad' neugodnih vremenskih prilik. -o- Na obisku v Clevelandu. Mr. Jos. Udovich iz Johnstown, Pa. je prišel na obisk v Cleveland k svojemu bratrancu Mr. Andy Samichu. Pri nas se bo Mr. Udovich mudil en teden, kjer bo obiskal svoje znance in prijatelje Rakov-čane. Pozdrav v naselbini! Mr. Udovich je tudi bratranec naše pevke Miss Mary Udovich. čiščenje zastonj. 114 policistov, ki je tekom zadnjega tedna opravljalo prometno službo v zrakoplov-nem pristanu, je na povelje direktorja javne varnosti dobilo dovoljenje, da se njih uniforme v mestni čistilnic? zastonj očistijo in zlikajo. Uniforme so bile v resnici silno prašne in blatne. Vsak policist je pomazal dvoje uniform. Nemci so plačali ves svoj dolg. Berlin, 3. sept. Parker Gilbert, generalni agent za odplačevanje vojne odškodnine od strani Nemčije, naznanja, da je Nemčija plačala do zadnjega centa vse zahteve vojne odškodnine, kot je bila določena v Dawes predlogu. To se je zgodilo, ne da bi bila ogrožena nemška valuta. Generalni agent je dobil od Nemčije 2.500.000.000 zlatih mark. Od tega denarja je dobila Francija 1.270. 605.000 zlatih mark, Anglija 530.564.000, Italija 175.000 000, Belgija 126.099.000. Zedinjene države 100.150 Na koncu petega leta, odkar je Nemčija pričela z odplačili, se nahaja v blagajni generalnega agenta še vedno 237. 000.000 zlatih mark. 78 let stara ženska kršilka prohibicije, ubita na begu iz ječe Bay City, Mich., 3. sept 78 let stara ženska, Mrs. Mattie Kelly, ki je stara mati: in ki je bila poslana v ječo, ker je že tretjič kršila prohi-bicijsko postavo, je danes našla svojo smrt, ko je nameravala pobegniti iz ječe. Od prla je okno v 3. nadstropju ječ$, privezala vrv ob okno in se spustila navzdol. Vrv je naredila iz kosov svoje obleke in iz električne žice. Na pol pota, ko se je spuščala po vrvi navzdol, je pa najbrž omagala. Padla je na kame-nita tla in se ubila. Bila je že dvakrat prej v zaporu, kamor je bila poslana od zvezne sodnije, in pred kratkim je bila tretjič prijeta, in ker ni mogla položiti $4000 varščine, so jo pridržali v ječi. -o-- Pozdravi iz Kanade. Družina Jeglich pošilja pozdrave iz Kanade. Pozdravlja vse one, ki jih tam ni. Pozdravov je prišlo še več, pa nekateri se niso podpisali, pri drugih je pa podpis nečitljiv Menda se je roka tresla, ker v Kanadi pijače ne morejo dobiti. Mr. Frank Zorich. Iz Canton, Indiana, nam pošiljata pozdrave Pepca Zaje in Mr. Frank Zorich. Poroka. Preteklo soboto se je poročila Miss Milena Rožanc, hčerka Mr. Jernej Rožanca iz 61. ceste. Bilo srečno! Vreme. Vroče je, vroče, v nedeljo bo pa Mali šmaren. Dve ženski ste živi zgoreli pri zabavni vožnji Westerly, Rhode Island, 3. sept. Neki zrakoplov, ki prevaža potnike za zabavo, je imel danes nesrečo z motorjem ter je moral jako nerodno spustiti se navzdol. Pri tem je zrakoplov začel goreti. Mrs Marie Hunter, 31 let stara, in Miss Marie Day, ki ste bili privezani na sedež, ste živi zgoreli. Tudi pilot zrakoplova je dobil nevarne opekline. Strela ubila osem oseb v zrakoplovu Los Angeles, 4. sept. Strela je udarila v veliki zrakoplov od Transcontinental Air Transport Co., ki prevaža potnike med vzhodom 'in zahodom. Ime zrakoplovu je City of San Francisco. Pri tem je strela ubila štiri potnike, eno žensko in tri pilote zrakoplova. Nesreča se je pripetila tekom vožnje blizu Gallup, New Mexico. Razbiti zrakoplov je našel neki Indijanec na samotnem potu blizu omenjenega mesta. Omenjeno zrakoplovno društvo za prevažanje potnikov iz vzhoda na zahod in obratno, je ustanovil Lindbergh in Pennsylvania železnica. Smrt rojaka Danes ponoči, četrt čez ena uro je preminul rojak Anton Leskovec, stanujoč na 19516 Shawnee Ave. Bil je član društev sv. Jožefa št. 169 KSKJ in dr. Kat. Borštnarjev št. 1646 Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Sons v pondeljek iz hiše žalosti. Podrobneje poročamo jutri. Na obisku. Iz Jolieta, 111. je prišel na obisk v Clevelandu Edward Ivec. Bil je tu pred dvema letoma in mu je tu jako ugajalo. Izjavil se je, da mora letos priti v Cleveland, tudi če bi moral iti peš. V resnici se je pa pripeljal v Čfeveland z lepim avtomobilom. Naj omenimo še, da zna izvrstno igrati "banjo." Stanuje pri svojih sorodnikih Mr. Anton in Mrs. Katie Gliha, 5605 Bonna Ave. Dobrodošel! 70.000 otrok v šole. V torek so se odprle katoliške šole v elevelandski škofiji. 70.000 otrok pohaja katoliške šole v škofiji, in izmed teh jih je 42.000 v Clevelandu. Mlado dekle ubito. 16 letna May Davis je bila ubita od avtomobila na E. 9th St. in Lakeside Ave. Njena dva spremljevalca sta dobila teške poškodbe. Vsi trije so se vračali od jezerske vožnje, ko se je pripetila nesreča. Zaposljena zvezna sodnija. Zvezna velika porota v Clevelandu je pravkar gotova s svojim delom. 183 oseb je bilo obtoženih kršenja prohibicije, ali največje število, odkar imamo prohibicijo. Med drugimi obtoženimi je tudi councilman Corrado iz Ashtabule, ostali obtoženci so pa večinoma iz Youngs-towna. Teška usoda preganja tega delavca povsod Columbus, Ohio, 3. sept. Joseph Lehman nima sreče pri delu. Leta 1903 je delal v Indiani pri neki zgradbi, ko se je ponesrečil in je v nesreči zgubil nogo. Dobil je novo nogo in se vrnil na delo Leta 1925, ko je bil zaposljen pri gradnji neke hiše, mu je električna žica izbila oko. Od države je dobil tedaj $1650 odškodnine. Ko je ozdravel, je šel zopet delati za isto k;ompanijo. Leta 1927, ko je žagal, se je z roko zapletel v žago, in odrezati so mu morali levo roko. Država mu je plačala $2200.00 odškodnine. Pozneje je zahteval še večjo odškodnino, rekoč, da žaga ni bila pravilna in ni odgovarjala državnim varnostnim predpisom. Zopet je dobil $819. Sedaj pa Lehman trdi, da je popolnoma nesposoben za delo radi poškodb, in zahteva polno odškodnino, katero daje v takem slučaju država, to je $6500.00. Dotična komisija se bo v kratkem s tem pečala. Mati prerezala svojim otrokom vratove in žile Silna družinska tragedija se je pripetila v torek v hiši Mrs. Guthrie na zapadni strani mesta. Najbrž, ker se ji je hipoma omračil um je ženska prerezala svojima dvema sinovoma, katerih eden je 7, drugi pa 10 let star, ko sta spala, žile na zapestju in vratove. Potem si je sama pri-zadjala več ran na vratu, pov-žila dozo strupa in odprla plin v kuhinjo. Ko se je mož vrnil od dela domov, je videl strašni prizor v stanovanju. Njegova žena je ležala vsa krvava na pragu kuhinje. Poieg nje je ležal listek z besedami: "Pojdi k otrokom, jaz ne morem več pisati." Guthrie je šel v spalnico, kjer je dobil oba otroka v mlaki krvi ležati na postelji. Vse tri so odpeljali v bolnico, kjer se nahajajo v zelo nevarnem stanju. Ženska je na vprašanje odgovorila, da je postala sita življenja in da ni hotela pustiti otrok za seboj. G Pismo ima pri nas Frank Petkovšek. O Dve tretini leta 1929 ste že za nami. * Pet mladih ljudi je v Wau-kegan, 111. vtonilo, ko se jim je preobrnil čoln na vodi. i i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za/ Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 119. Thu. Sept. 5th, 1929. Odkod sovraštvo v Palestini? Silovit in krvavi spopadi med Arabci in Židi v Palestini so bili sicer ustavljeni od močne angleške armade, toda je skoro gotovo, da se bodo ti napadi od časa do časa ponovili, kajti ljudje v starem svetu se še do danes niso naučili, da bi mirno živeli eden poleg drugega. Zadnji nemiri in poboji so najbrž posledica, ker so med mohamedanskimi Arabci prišli na površje in na krmilo strogi in skrajno fanatični Wahabiti, ki imajo sedaj v posesti vsa sveta mesta. Ti Arabci so zlasti silno togotni, ker so dobili zadnje čase Židje v Palestini razne predpravice, katerih doslej niso imeli, kot n. pr. pravica, da smejo obiskovati "naj svetejšo" mošejo Abrahamovo v Hebronu. Dasi te pravice in dovolitve same na sebi nimajo dosti pomena, vendar so Arabce zelo bodle v oči in jih neprestano dražile. Obenem so pa Arabci s strahom opazovali zadnje čase, kako raste moč in upljiv Židov v Palestini, kjer so se sicer Arabci počutili za prave gospodarje. Angleži so v resnici Židom zadnje čase mnogo dovolili, in to Arabce zelo jezi. To jih je napotilo, da so se začeli upirati, ker sicei so mnenja, da bo prišel dan, ko bodo izgnani iz svete dežele. Palestina je pa Arabcem ravno tako sveta dežela kot je Hebrejcem. Židovske kolonije v Palestini vedno bolj naraščajo, in tudi njih moč se dnevno zvišuje. Da se razmere pravilno razume, je treba znati, da svetniki in preroki starega testamenta so ravno tako svetniki in preroki Židov kot Arabcev. Mohamed je bil prerok le pozneje živeč kot n. pr. Abraham, in Židje enako častijo Abrahama kot Arabci, s to razliko, da je Mohamed pri Arabcih najvišji prerok. Mojzesa spoštujejo vsi enako, Arabci, Židi in kristijani. Arabcem je Jeruzalem sveto mesto kot je Židom, nadalje mesto Hebron, kjer je pokopan Abraham, je Arabcem zelo sveto mesto. Na sveta mesta v Hebronu do zadnjih časov Židje niso smeli, in zadnje čase pa jim je angleška vlada dala to dovoljenje, kar je Arabce silno raz togotilo. V vseh medsebojnih prepirih in zmešnjavah ima angleška vlada, ki kontrolira Palestino, seveda skrajno neprijeten in mučen položaj. Narodi in verski pripadniki različnih sekt so medseboj pomešani in se smrtno sovražijo med seboj. Angleži so obvezani, da spoštujejo in branijo pravice Židov kot Arabcev enako. Ker pa si te pravice tako funda-mentalno medseboj nasprotujejo, je seveda kontrola skrajno delikatna. V bližini je Port Said, Sueški prekop, važna postojanka Aden, vse v angleških rokah, in Anglija ne želi, da bi si nakopala na glavo divje rodove, ki bi vznemirjali promet v onih krajih, ki so za Angleže tako ogromnega pomena. Nadalje Angleži ne želijo vznemirjati in podžgati milijone svojih moslemskih podanikov, ki bivajo v Indiji, Ma-iajskih otokih, v Afriki in drugje. Obdržati nekako ravnotežje v danih razmerah zahteva skrajno previdne politike in mnogo izurjene državne znanosti, dasi so Angleži znani kot izvedenci v tem. Ker pa se nahaja v Palestini tudi tisoče ameriških državljanov židovskega rodu, se seveda tudi Amerika zanima za položaj. Arabcem kot Židom je treba nekoliko višje kulture, nakar bodo enaki prepiri sami od sebe ponehali. ---O- ljudje, -enega teh ni. Od tam se vrne nazaj v Cleveland, nekako leta 1916. Dela zopet v trgovinah v mestu. Leta 1919 pričneta z Mr. Ignac Smukom čistiti obleke. Okoli pet let vodita skupno podjetje pod imenom The New York Dry Cleaning Co. Mr, Marn nato odpre grocerijo na White Ave., toda izstopi iz iste ter prične zopet s čistenjem oblek na 6511 St. Clair Ave. Oženil se je 7. junija, 1916. Zakon mu je dal tri hčerke. Žena mu je hči iz znane in napredne družine Švigelj. Mr. John Marn je član društva Lunder-Adamič, št. 20 S. S. P. Z.; društva Naprej, št. 5, SNPJ; društva Slovan, št. 3. SDZ, mnogo , let direktor S. N. D., ter šest-letni predsednik istega. Ko se pomudite na razstavi slovenskih trgovcev od 25. septembra do 1. oktobra, stopite tudi v njegov paviljon ali raz-stavo. Gotovo se dalj časa pomudite pri njem, se seznanite ž njim in postanete prijatelji. Človek, ki se zanima za društveno in narodno življenje, naj ima tudi toliko priložnosti, da ga ljudje upoštevajo. Danes imamo na ducate ljudi, ki živijo od direktnega zaslužka pri naših ljudeh, toda narodu ne dajo počenega ficka. Zaveden narod pomaga naj prvo vsem onim, ki delajo za narod, se udejstvuje za blagostanje in boljše pripoznanje naroda. To naj bi si zapomnili naši ljudje, pa bi povspešili delo za narod, dali boljšo podlago vsem onim, ki se borijo za svoj obstanek in narodov blagor. DOPISI Razstava trgovcev v SND Slovenci ljubimo čistost. V starem kraju, kjer smo stopili na dan v praznični obleki samo ob nedeljah, praznikih in važnih dogodkih, takrat smo se napravili v nedeljsko obleko zložena je bila, ščiščena in lepa. toda preden je stopil mož ali fant, žena ali dekle iz hiše, imela je opravka hišna krtača Gorje, ako jo ni bilo pri rokah. čistil- am je, kajti stoji ne stavbe, pred-skega Narodnega St. Clair Ave., Mr John Marn. On je bil rojen 9. januarja. 1888 v fari Velka Štanga pri Litiji. V mladih letih je pohajal v šolo. Po šestih letih šolanja v dvorazredni šoli v Štan-gi, pomagati mora doma na kmetiji. Njegov stric je kro- Obleka napravi človeka, samo jač pri Mariji Devici v Polju, čista in zlikana mora biti. Ko1 tja se napoti on, da se izuči so v Euclid, Ohio, v ameriškf krojaštva. Preteče vajenška Ljubljani obhajali svojo zna- doba, in kakor mnogi drugi, menito slavnost, napravili so se odide v svet. Po Štajerski, možje v gosposke hlače in fra- Koroški, Spodnjem Avstrijskem ke, nosili so visoke cilindre, pa in sosednih deželah ga vodi so izgledali kot pravi ljubljan- življenska pot. Vrne se nazaj ski profesorji v dolgi procesiji, v Litijo, kjer ostane precej let. Cista in zlikana obleka jih j«> Nato odide v Trst, kjer ostane napravila visoke gospode. V Ameriki je vsak dan nedelja, ko mine dnevno delo. Vsak se obleče v čedno obleko. Hišnih ščetk ali krtač ne poznamo tri leta. V letu 1909 se poda v Ameriko. V New Yorku se ustavi, potem dela v Philadelphiji. Za-posljen je pri konkretnih de- v toliki meri, ker imamo vedno j lih. Leto pozneje pride v pred nosom Slovence, ki skrbijo : Cleveland. Takoj postane ak za našo obleko. Na razstav) {tiven pri društvih. Dela pri trgovcev v Slovenskem Narod- j Joseph & Feis Co. na zapadni nem Domu bomo imeli najmanj strani mesta. Čez nekaj let tri slovenske čistilce oblek. Ko- odide v državo Kansas ter vodi. liko je še drugih. Dobro bi bi- trgovino z oblekami v mestu * lo, da bi enkrat sestavili tabe- j Breezy Hills. Spremeni službo lo vseh poklicov, v katerih so j ter dela v kooperativni trgovi- Cleveland, O. — Zadnji teden smo imeli goste iz Pittsburgha, Pa. Prišel je na obisk dr. Arch s soprogo, sinčew Francis Jr. in hčerka Izabel. Z njimi je bila prišla tudi Mrs. Romek. Bili so gostje našega slovenskega zdravnika dr. Škurja. Ker smo pa stari znanci, so obiskali tudi mene, in sem bila obiska jako vesela. Dobro vem, da ne bodo pozabili, kdaj so bili pri Marjanci Kuharjevi. Po zajtrku me pokličejo, če grem ž njimi malo po mestu, da jim bom služila za kažipota. Rada sem sprejela to povabilo, ker sem imela ta dan itak opravilo v mestu. Prva skoči v avtomobil Mrs. Arch, poleg nje pa Mrs. Romek, meni so pa določili prostor spredaj, poleg dr. Archa. "No, danes se bom pa nobel vozila," sem si mislila. "Sedela bom zraven doktorja, pa še iz Pittsburgha je doma." Zdrčali smo po bulevardu in smo bili kmalu na St. Clair Ave. Prva postaja je bila na naši slovenski North American Trust banki. Prvi, katerega tam zagledam, je bil Mr. Josip Mihelich, rdeč kot rak. Takoj mi pride na misel, da je moral dobiti to lepo barvo v starem kraju, ko je travo kosil in poleg lepe barve je dobil še lepšo žulje na rokah. "Ampak Ame-rikanci se ne podamo," je rekel Jože, "vsi so prej nehali kot jaz, čeprav sem imel polno roko žuljev." Vprašam Mr. Jakšiča, kje da je dr. Seliškar. Pove mi, da lovi ribe v Kanadi in pa ongavi Jaka. "No, ta dva bosta še n}) sodnji dan 'fišala'," si mislim. Rekla pa nisem nič, ker sem sp bala zamere. Predstavim Pitts-buržane Mr. Jakšiču, ki so sp veselo pozdravili. ( Odpeljemo se v mesto na glavno pošto, kjer me je čakalo pismo iz rojstne domovine. Morala sem ga dvigniti lastnoročno, ker je -bilo tako zapisano. Prebrala sem ga enkrat, dvakrat, petkrat, da sem ga že znala na pamet, potem se šele spomnim, da me čaka zunaj pred pošto družba. Pittsburžanom pokažem našo novo železniško postajo ter jim povem, koliko časa jo že delajo, Dr. Arch pripomni, da bo prej stara, predno bo gotova. Odpeljali smo se na West Side, na Clark Ave., kjer ima dr. Arch svoje sorodnike. Tam smo kmalu odpravili. Mrs. Si-mončič jim je vošila srečno pot in potem so si nekaj na uho pripovedovali. Ne vem, ali so se pri tem "kušvali" ali kaj. Naredila sem se, kot da nič ne vidim in nič ne slišim. (Skomine, kaj ne, Marjanca. Op« stavca). , Od tam smo šli še naprej k teti Neži. In se je zgodilo nekaj, česar Mrs. Arch gotovo ne bo pozabila vse svoje življenje, in česar sem bila kriva samo jaz, Marjanca Kuharjeva. če jo poznate. (Jaz vas ne poznam. Op. stavca). kar najbolj slovesno in v zadovoljstvo vseh udeležencev za-kl j učili letošnje piknike. Pekla se bodo jagnjeta, igrala bo izvrstna Grebenčeva godba, druge stvari pa ne damo v javnost, kaj bo še vse tam. Kličemo vam: dobrodošli v nedeljo na Špelkotove farme! Odbor. Ustavimo se namreč pred hi šo tete Neže in vsi smo hiteli, kdo da jo bo prvi pozdravil. Dr. Arch odpre predna vrata, leva in desna in potem zadnja vrata. Jaz skočim iz avtomobi la in pri tem zaloputnem zad nja vrata, kjer se je ravno Mrs. Arch pripravljala, da gre ven. Seve jaz je nisem videla in tako so se obenem z vrati priprili tudi trije prsti Mrs. Arch. Ona zakriči in jaz sem se pa tako ustrašila, da prvi trenotek nisem vedela, kaj bi storila. Namesto, da bi hitro odprla vrata in tako rešila Mrs. Arch iz pasti, sem pa neprestano klicala: "Doktor, oj doktor!" On pa je že bil v hiši in ni slišal mojih klicev na pomoč. Končno se vendar spomnim, da odprem vrata in tako rešim Mrs. Arch iz neprijetnega položaja. V hiši je bil dr. Arch pregledal roko in rekel, da bo kmalu O. K., potem je pa Mrs. Arch vtaknila prste v mrzlo vodo. Jaz sem jo pa tolažila in jo gvišala, da ji ne bom nikdar več prstov priprla. Toda vse to ni olajšalo njenih bolečin, zato grem k dr. Archu in ga prosim, naj malo namaže in obveže prste, da bodo bolečine ponehale. On pa se odreže, da je sedaj na "vekejšen," da ne bo ljudi zdravil, poleg tega pa da nima dovoljenja za državo Ohio in se od tega ni dal pregovoriti. Potem smo se odpeljali na dom dr. Škurja. Spotoma nismo bili tako zgovorni, kot poprej. Mrs. Arch je molčala vsled bolečin, jaz sem pa molčala in premišljevala, kako da ga polomim, kadar kam grem. No, pa saj nisem nalašč tega storila, bila je le nesreča. Ko smo prišli k dr. Škurju, je ta najprej obvezal roko Mrs. Arch, potem pa smo se vseelli k okusnemu kosilu. Pittsbur-žani so se odpravili proti domu in spremili smo jih tja do Kinsman Rd. Povabili smo jih, naj pridejo še v Cleveland in jaz sem jim obljubila, da ne bom nikdar več ne odpirala ne zapirala vrat. Pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine. Marjanca Kuharjeva. Iz Minnesote. — Ker je vaš postal dnevnik in ker je v resnici lepo, privlačno urejevan, je upati, da bp hitro razširjen po naselbinah širom Združenih držav. Jaz vam iskreno čestitam. Vsaki stavek, ki ga napišete, je v resnici delavcem v izobrazbo in razvedrilo. Mnogo potujem in občujem s slovenskimi kruhoborci po naselbinah širom Amerike. Vidim, da je naš narod priden in pošten, le preveč mehkega značaja smo, zato tu pa tam ni sloge med rojaki, kakor bi morala biti. Nekaj so krivi k temu tujci, ki zlasti ob volitvah vedno preže na naše glasove, največ pa so krivi temu nekateri slovenski listi s svojim fanatičnim stran-karstvom. Ameriška Domovina, ti pokaži tem nestrpnežem, kako se piše v izobrazbo in napredek. Ti nam bodi "ognji šče" v naši novi domovini! Živela Ameriška Domovina! Vse clevelandske Slovence iskreno pozdravlja Pop-otnik. Cleveland, O. — Sezona piknikov za to leto se bliža svojemu koncu. Listje je pričelo rumeniti in padati z dreves. Hladna senca bo izginila, v kateri smo se hladili v poletni vročini, posebno pa še ob nedeljah, ko smo zahajali na piknike naših društev. Še enkrat se nam nudi prilika, da uživamo vso to poletno krasoto v prosti naravi v senci košatih dreves. Nedelja je zopet dan združenih društev fare sv .Vida. V nedeljo hočejo pokazati zopet vso svojo zmožnost in postrežlji-vost. Piknik, ki ga prirede ta društva bo eden izmed najboljših, kar jih je bilo do sedaj. Pripravilo se je vse tako, da bomo Miklova lipa (Zgodovinska povest.) Spisal Malograjski. Florijan se je zamudil nato še nekaj časa pri Gašperju. Ko pa se je naposled poslovil, spremil ga je Gašper v vežo in mu tam prijazno stisnil roko. To je Florijana osrčilo tako, da reče: "Saj mi boste dali Matildo, aH ne?" "Kar miren bodi!" mu odgovori Gašper in mu pomenljivo pokima. "Onemu je ne dam za ves svet ne!" Florijanu je srce vriskalo veselja, ko je stopal v temni noči po ozki stezi gori proti svojemu domu. še nikdar ni hodil to pot tako lahko, pa tudi tako brez skrbno ne, kakor to noč. Saj mu je bilo, kakor bi bil dosegel vse, kar mu je želelo srce, in ka kor bi bila njegova sreča popol noma dovršena, ko je nosil s seboj tako prijetno zagotovile očeta njegove izvoljenke. Ba? ta veselost in brezskrbnost je bila kriva, da se ni zmenil dost> za šum, ki je hkratu nastal v gošči nad stezo. Mislil je, da se je kako živinče izgubilo in da se potika zdaj tod okrog, šel j«> mirno dalje, toda komaj je sto ril nekaj korakov, ko mu prileti težak udarec potem pa se valič ka precej daleč doli po strmini. Tam so ga drugi dan pobrali ter prenesli domov. IV. O tem, kdo je napadel Florijana, ni nihče dvomil. Vedel je Florijan sam, ko se je bil zopet zavedel, da sta ga Huber in njegov tovariš napadla, in vedeli so to tudi Gašper j evi. Bili so o tem vsi tem bolj prepričani, ker ni bilo drugi dan niti o Huber-ju, niti o njegovem tovarišu no duha, ne sluha. Sreča Florijanova je bila, da ni bil obležal na mestu, kjer ga je bila pobila zlobna roka, kajti brez dvombe bi bila napadoval-ca potem temeljiteje dovršila svoje krvavo delo; tako pa se jima ni zdelo varno, plaziti se v temni noči doli za njim po strmini, in pobegnila sta, tolažeč se, da je nemara dobil zadosti. In res, rana ni bila majhna, ki jo je bil Florijan dobil na glavo. Kdo drug, ki ni bil tak korenjak, bi si bil težko opomogel, in Florijan sam je trpel grozne bolečine. V tistih časih ni bilo tako zdravnikov kakor dandanes, pa tudi ne sodišč, kjer bi bil človek iskal zadoščenja. Kdor se ni mogel maščevati sam, je najraje potrpel kri- vico, ki se mu je bila zgodila, in tudi Florijan niti mislil ni na to, da bi bil tožil svoja napado-valca. Lečil se je pa tudi sam. kakor je vedel in znal in kakor mu je svetovala mati. Da bi si pekočo rano ohladil, si je pokla-dal pridno sveže perje od repe in pese na glavo in s tem si je res nekoliko zmanjšal bolečino. Gašper ga je med boleznijo nekolikokrat obiskal. Nekoč sta se podali pa tudi Matilda in njena mati do njega. Med potjo je mati izkušala spraviti iz hčere, kako misli o Florijanu. Mož ji je bil povedal, da je Florijan že napol prosil za Matildo, in rada bi bila zdaj dognala, ali se hči ne bo preveč protivila taki možitvi. Po raznih ovinkih jo vpraša naposled naravnost, kaj bi rekla, če bi jo zasnubil Florijan. "O, Florijan ni napačen člo vek," odgovori Matilda, sramež ljivo povešajoč oči, "toda iz trga iti na kmete . . .!" "Oh, tega se mi ne straši!" ji pripomni mati. "Jaz si tudi ni sem storila nič iz tega, da sem vzela kmeta, akoravno so me zbadali in zasmehovali. Pojdi, pojdi, kaj bi se obešala na te ošabne tržane! Saj vidiš, kake malo jih je, ki bi imeli vzrok za to, da so ponosni! Koliko pa jih je, da so premožni? Skoro na prste jih lahko sešteješ; vse drugo je siromašno, in Florijan ima desetkrat več premoženja, nego marsikdo onih, ki gledaje po strani njega, pa tudi tebe. zato ker je bil tvoj oče kmet In misliš, da tam gori ni bolj prijetno nego doli v trgu? Poglej vendar, kako lepo se že tukaj vidi po dolini, kaj pa še le tam gori! Sicer pa bi tudi ne bila tako daleč proč od doma! Od Florijana prideš lahko vsak dan gledat domov. Če je količkaj lepo vreme, priskakljaš lahko doli. Jaz te pa tudi obiščem včasi. In še nekaj ne smeš pozabiti! Tam gori bi te imeli radi, v trgu doli pa ti bodo vedno oponašali, da ti je oče kmet. Če bi bila jaz na tvojem mestu, ne bi si pomišljala čisto nič!" Te materine besede niso bile brez učinka. Sicer se popolnoma ni mogla iznebiti tistega napačnega in smešnega ponosa, katerega se je bila navzela od Kapljanov, dasiravno so ti njo samo žalili, vendar pa se je bolj in bolj sprijaznjevala z mislijo, da se preseli iz doline v višavo. Danes ji je bilo tu gori posebno všeč in z vidnim veseljem se je ozirala doli v dolino, po kateri jo podila Bela svoje bistre valove. Spominjala pa se je tudi, kako je hodila še kot otrok sem gori jagode brat, in hkratu se ji vzbudi otročja želja, da bi mogla tod trgati zopet oni vonjavi, rdeči sad. To vse bi bilo možno, če bi hodila od Miklovih matei obiskovat. Kako prijetna zabava bi bila to, če bi trgala jagode tja ali nazaj grede! Postajala je bolj in bolj otročja in začela si je slikati življenje gori pri Miklovih tako lepo, kakor v res-tiici biti ni moglo. Odtod nemara tudi njeno razočaranje ter slaba volja v poznejših ča sih. . . Preteklo je dobrih pet tednov, predno je Florijan ozdravel. Njegova prva pot je bila, kako* umevno, doli v Kapljo. Bilo mi? je, kakor bi gledal v nov svet. ko se je po tolikem času giba? zopet pod milim nebom. Vse nekako premlajeno in prenovljene se mu je zdelo in videlo se mu je, kakor bi solnce zdaj svetleje sijalo, nego prejšnje dni. Sladki čuti so ga navdajali, ko ji stopal počasi nizdolu; samo na mestu, kjer ga je bil približne zadel težki udarec, ga je izpre-letel mraz po vsem životu. Predstavljal si je, kaj bi bilo. če bi ga bil zadel zločinec še huje ter mu uničil njegovo mlado življenje. In kako lahko bi se bile to zgodilo! Samo na sence naj bi ga bil udaril in nikdar več bi ne bil videl vzhajati zlatega solnca, čigar žarki so zdaj tako dobro deli njegovemu nekoliko oslabelemu telesu. Za trenutek mu srd obvlada srce do tistega zlobnega Huberja, toda potolaži ga zopet misel, da si je oni saš s tem svojim činom pokvaril vse ter se spravil sam ob nado, da bi dobil Matildo kdaj za že no; kajti o tem je bil prepričan, da bi Matilda ubijalca nikdar ne hotela imeti za moža. Vesel je stopal torej dalje in presrčno se je veselil, da ga je nesreča, ki ga je bila zadela, privedli* tem bliže njegovemu namenu. Ko stopi pri Gašperju v hišo, je bila Matilda sama doma. Deklica ga pozdravi s takim veseljem, da ni mogel kar čisto ni? več dvomiti o tem, da mu je dobra. Zato se odloči, da izpre-govori danes tudi z njo jasno besedo, kajti ni še ji bil naravnost odkril svojih misli j. A ker brez tega ne gre in je ženitev drugače težko mogoča, jo je hotel nagovoriti danes, ko se mu je zdela prilika tolikanj ugodna. Sicer pa z ženitvijo tudi ni hotel več dolgo odlagati in je bil torej zadnji čas, da si je zagotovil privolitev Matildino. Toda tako zlahka Florijan ni spravil na dan svojih želja. Bil je drugače pogumen, samo ženskim nasproti mu je nedostaja-lo prave srčnosti. Bal se je še zmeraj malo, da bi ne dobil ne-povoljnega odgovora od deklice, ki je bila videti nekoliko muhasta in omahljiva, kakor so že navadno taka mlada dekleta. Tako se je zgodilo, da je sedel Florijan že pri drugi merici, predno je izpregovoril sledeče besede: "No, Matildka, kdaj pa boš hotela priti k nam gori?" To vprašanje deklici ni prišlo nepričakovano. Vendar zardi ter odvrne še le po daljšem pre-molku šegavo in s prijetnim nasmehljajem: "Saj sem že bila gori, tisti-krat, ko si bil bolan. Zdaj hodiš pa zopet ti lahko doli!" "Tisto že!" reče Florijan-"Doli bi že zopet lahko hodil, hvala Bogu, toda rajši pa bi, da bi mi ne bilo treba, hoditi gledat te tako daleč. . ." "Hahaha, kaj hodiš mene gledat, kadar prideš v Kapljo?" se zasmeje na vsa usta Matilda. "I mari ne veš še tega?" Deklica zmaje z glavo, a zardi zopet, toda zdaj menda zaradi tega, ker si je bila v svesti, da ne trdi resnice. "No, vidiš Matilda," nadaljuje Florijan, "stvar je taka. Pri nas nam je treba mlade gospodinje. Mati so že priletni in ne morem zahtevati od njih, da bi se še dalje sami ubijali z gospodinjstvom. . ." -o- LAHKOMISELNI STOTNIK Francoska vasica Marmou-tieres blizu Nancyjo je svečano proslavila 99. rojstni dan "očeta Chevalierja." Slavlje-nec še vedno dela na vrtu, sam neguje in prodaja solato in sadje. Imel je 11 sinov s 46 vnuki. Te pozna. vse po obrazu. Težje pa je s pravnuki, čijih število že tudi presega 30. če pozdravi "očko" katerikoli šolar, se starec ustavi, dolgo glc da in pravi: . menda mi je Vprašati bom "Morebiti . malo sličen . . moral." Novinarji so starca seveda vprašali, kaj priporoča za dolgo življenje. A menda ne bo z njegovim odgovorom zadovoljen noben zdravnik. Očka Cheva-iier se je nasmehnil in dejal: "Tri stvari si zapišite, gospodje poročevalci: veliko dela, veliko vina pa veliko tobaka!" Smrtna kosa. V škocijanu je umrl g. Pavel Zupe, gostilničar in mesar, star 58 let. Pokojni je bil splošno priljubljen zaradi svoje odkritosrčnosti in naprednosti. Slovel je kot dober lovec in požrtvovalen gasilec. Bil je ustanovitelj domačega gasilnega društva in so ga na zadnji poti poleg mnogoštevilnih prijateljev spremljali domaČi in okoliški gasilci. Pokojnemu blag spomin, rodbini iskreno sožalje! Imenik društvenih uradnikov (ic) S. D. Z. DR. SLOVENEC, ŠT. 1. Predsednik Fr. Zorich, 6217 St. Clair Ave. Tajnik Anthony C. Skuly, 1063 Addison Rd. Blagajnik M. Kostanišek, 1124 E. 68th St. Zdravniki: Dr. Seli-škar, dr Oman, dr Perme. — Seje vsako 2. nedeljo dopoldne ob 9. uri v S. N. Domu. DR. SVOB. SLOVENKE ŠT. 2. Predsednica Agnes Kalan, 1007 E. 74th St. Tajnica Elizabeth Belaj, 13417 Eaglesmere Ave. Blagajničarka Paulina Truger, 1038 Addison Rd. Zdravnik °r. F. J. Kern. — Seje vsak 2. četrtek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 3. DR. SLOVAN ŠT. 3. Predsednik John Marn, 1210 Norwood Rd. Taj'nik Joseph Okorn, 1096 E- 68th St. Blagajnik Joseph Žele, 6502 St. Clair Ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern. — Seje vsako 3. sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 (staro poslopje). DR. SV. ANA, ŠT. 4. Predsednica Julia Brezovar, 1173 E- 60th St. Tajnica Mary Bradač, 1153 E- 167th St. Blagajničarka Frances oebevc, 6022 Glass Ave. Zdravniki: Dr. Seliškar, 6127 St. Clair Ave., dr. M. Oman, 6411 St. Clair Ave., dr. L. J- Perme, 15619 Waterloo Rd. —Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. uri zve-cer v S. N. Domu v novem poslopju, soba št. 1. DR- NAPREDNI SLOVENCI, ŠT. 5 „ Predsednik Andrej Tekavc, 1023 E. '2nd PI. Taj'nik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd. Blagajnik Frank Weiss, £114 Wade Park. Zdravnika: Dr. F. J. Kern in dr. Oman. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. DR. SLOVENSKI DOM, ŠT. fi. Predsednik Anton Vehovec, 19109 Kewa'nee Ave. Tajnik Lovrenc Seme, 19601 Cherokee Ave. Blagajnik Joseph Golob, 18602 Cherokee Ave. Zdravnik Dr. A. Skur, 787 E. 185th St. in Dr. L- J. Perme, 15619 Waterloo Rd. —Se-le vsako 1. nedeljo v mesecu v Jugosl. £rušt. Oomu na Recher Ave. 207th St Euclid, O. DR. NOVI DOM, ŠT. 7. Predsednik Vinko Salmič, 1131 Norwood Rd. Tajnik Marko Zivoder, 1111 E- 147th St. Blagajnik Jos. Cerjak, ®?23 Glass Ave. Zdravnik F. J. Kern. — Seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani. DR. KRAS, ŠT. 8 . Predsednik Mihael Lah, 918 Alham-bra Rd. Tajnik Ivan Trček, 15617 Hol-mes Ave. Blagajnik Anton Pucelj, 15705 Holmes Ave. Zdravnik Dr. L. J. perme, 15619 Waterloo Rd. — Seje vsako 3. nedeljo dop. ob 9. uri v Slo-Venskem Domu na Holmes Ave. DR. GLAS CLEV. DELAVCEV ŠT. 9. „ Predsednik John Levstek, 646 E. 115. Tajnik John Brodnik, 6727 Edna Ave. Blagajnik Leo Novak, 7610 Lock-Vear Ave. Zdravnik Dr J. M. Seliškar "'27 St. Clair Ave. — Seje vsako 1 nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S N- Domu, soba št. 3 (staro poslopje) dr. mir št. 10. Predsednik Louis Gliha, 9105 Union Ave. Tajnik Frank Gliha, 7720 Issler Blagajnik Frank Stražar, 3606 E. °lst St. Zdravnik Dr. Anthony Perko. 3496 E. 93rd St.—Seje vsako 2. nede-''o v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti. 663 E. 160th St. Blagajničarka Olga Kaušek, 15210 Saranac Rd. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. Seje vsak 2. četrtek v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. v zgor. dvorani. DRTZDRUŽENE SLOVENKE, ŠT. 23 Predsednica Agnes Skok, 18714 Kildeer Ave. Tajnica Angela Markič, 14201 Westropp Ave. Blagajnič. Alice Jaklič, 15003 Upton Ave. Zdravnik dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. — Seje vsak 3. četrtek v mesecu v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. DR. KRALJICA MIRU, ŠT. 24. Predsednica Theresa Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnica Anna Supan 7101 Union Ave. Blagaj. Mary Vrček, 7720 Osage Ave. Zdravnik dr. Anthony Perko. —Seje vsak 3. po'ndeljek v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti. DR. DOM, ŠT. 25. Predsednik Joseph Blatnik, 9114 Cambridge Ave. Tajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave. Blagajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave. Zdravnik Dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popold'ne na 15901 Raymond St. Maple Heights. DR. SOČA, ŠT. 26. Predsednik Mike Erjavec, 3247 W. 50th St. Tajnik in blagajnik Joseph Miklus, 3479 W. 63rd St. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6233 Št. Clair Ave. — Seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Sla-tinski dvorani na 3241 W. 50th St. DR. BLEJSKO JEZERO. ŠT. 27. Predsednik John Jančar, 16309 Parkgrove Ave. Tajnik Joseph F. Durn 15605 Waterloo Rd. Blagajnik John Rožanc, 15721 Waterloo Rd. Zdravnik Dr. J. Sigel, 15333 Waterloo Rd. in dr. Skur, E. 185th St. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. DR. MAJNIK, ŠT. 28. Barberton, O. Predsednik Louis Arko, R. F. D., Box 22 B. Tajnica Albi'na Poljanec, 188 N. W. 16th St. Blagajnik Jernej Župec, 247 N. W. 17th St. Zdravnik: Dr. Weelwood in dr. Weber. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani dr. "Domovina". DR. EUCLID, ŠT. 29. Predsednik Anton Omahen, 824 E. 37th St. Box 82, Noble, O. Tajnik Frank Gorjanc, 971 E. 237th Street, box 201, Noble, O. Blagajnik John Pižem, 881 E. 237th St., Box 314, Noble, O. Zdravnik dr. L. J. Perme.— Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v Štrumbljevi dvorani na Bliss Rd. DR. TRIGLAV, ŠT. 30. Fairport Harbor, O. Predsednik John žužek, 531 N. St. Painesville, O. Tajnik Frank Južna, 417 Vine St. Fairport Harbor. Blagajnik Frank Ulle st., 329 Chestnut St., Fairport Harbor. Zdravnik Dr. Burton Church, Hief St., Fairport. — Seje vsakega 12. dne v mesecu na 417 Vine St. Fairport Harbor, O. DR. WARRENSVILLE, ŠT. 31. Warrensville, O. Predsednik Anton Turk, RFD. 3, Box 15. Tajnica Mary Turk, RFD. 3, Box 15. Blagajnik Anton Gorišek, R. F. D. 3, Box 15. Vsi v Warrensville,O. Zdravnik dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. — Seje vsako 4. nedeljo v mesecu pri Anton Gorišku, ob 2. uri popoldne. dr. danica št. 11. Predsednia Johana Stupar, 6913 Hecker Ave. Tajnica Albina Novak, '130 E. 71st St. Blagajničarka Ma-TJ Zupančič, 1364 E. 65th St. Zdravnik i)r- F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. in M. Oman, 6411 St. Clair Ave. — ^eje vsak 2. torek v mesecu v S. N uomu soba št. 3. dr. ribnica, št. 12. Predsednik Matija Križman, 6030 p'- Clair Ave. Tajnik Louis Levstek, £>?3 St. Clair Ave. Blagajnik Louis {/'jatelj, 6412 St. Clair Ave. Zdravni-! Stop, v Jugosl. Domu. dr. državljan, št. 33. Predsednik John Štraus, 1064 E. 61. St. Tajnik in blagajnik Anton W. Kmet, 1126 E. 71st St. Zdravnik dr. F. J. Kern. — Seje vsako 2.^'nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani. I>R. DANICA, ŠT. 34. Predsednik Louis Curk, 10410 Reno Ave. Tajnik Joseph Zadnik, 10101 Prince Ave. Blagajnik Joseph Sever, 10010 Prince Ave. Zdravnik Dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. —Seje vsako 4. 'nedeljo v mesecu ob 10. uri zjutraj na 10814 Prince Ave. •DR. VALENTIN VODNIK, ŠT. 35. Predsednik John Komačar, podpredsednik Ignac Mlakar, Tajnik John Prišel, 12720 Kirton Ave. Blagajnik Joseph Koželj, 4686 W. 130th St.. — Seja vsako drugo sredo ob 7:30 zvečer v Jugoslovanskem Narodnem Domu. SLOVENIAN YOUNG MEN'S CUB No. 36 Prcds. John Gornik Jr., podpredsednik Victor I. Svete, tajnik Andrew Millavec, 1001 E'. 71st St. Blagajnik Edw. Zalokar. Nadzorniki: J. Strauss, Ed. Kovačič, Jos. Jaklič. Zdravnika: Dr. Seliškar in dr. Oman. Seje vsak 3. petek v mesecu v S. N. D. soba št. 4. DR. SLOVENSKA BISTRICA ŠT. 42, Girard, O. Predsednik Frank Gantar, RFD. 1, Box 3 B. Taj'nik Frank Ban, R. 1 Avon Park. Blagajnik Joseph Komlanc, R. 2, b. 6 Avon Park. Zdravnik dr. W. Williams, 202 S. State St., Girard, O. Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. Domu. DR. SLOGA, ŠT. 43. Niles, O. Predsednik John Vrečar, 318 Baldwin Ave. Tajnik Frank Kogovšek, 716 Spring St. Blagajnik Mike Mlakar, 318 Baldwin Ave. Zdravnik dr. J. M. Elder, W. Park Ave. Vsi v Niles, O. Seje vsako 1. sredo v mesecu na 318 Baldwin Ave., Niles, O. DR. SLOV. NAPRED. FARMERJI, št. 44, Geneva, O. Predsednik John Galič, RFD. 3, Geneva, O. Tajnik Anton Debevc, RFD 2, Madison, O. Blagajnik Frank Keržič, RFD 3, Geneva, O. Zdravnik Dr. Sherwood,- Geneva, O. — Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Harpersfield Hali. DR. MODERN CRUSADERS, ŠT. 45. Predsed'nik Boris Pavlin, 16109 Waterloo Rd. Tajnik Anthony Somrack, 1210 E. 169th St. Blagajnik Victor Nadrah, 898 Alhambra Rd. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd.— Seje vsak 2. petek v mesecu v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. dr. jutranja zarja, št. 46. Lorain, O. Predsednica Angela Kozjan, 1725 E. 34th St. Tajnica Vida Kumse, 1735 E. 33rd St. Blagajničarka Mary Tomšič, 1685 E. 32nd St. Zdravnika: Dr. E. J. Novotny, 300 E. 28th St. in dr. T. A. Publes, 2816 Pearl Ave. —Seje vsak drugi četrtek v mesecu v mali dvorani S. N. Doma. DR. MAGIC CITY JUNIORS ŠT. 47 Barberton, O. Predsednica Anna Sigmond, 216 Liberty Ave. Tajnica Angeli'ne Vinsic, 947 W. Hopocan Ave. Blagajničarka Frances Zupec, 247 Moore St. Zdravnika Dr. Wellwood, Wooster Ave. in dr. Weber, Tuscarawas Ave. — Seje vsak 2. petek v mesecu v dvorani dr. "Domovina". DR. BROOKLYNSKI SLOVENCI št.48 Predsednik' Frank Zeleznik, 4002 Jennings Rd. Tajnik Frank Hunter, 3410 W. 97th St. Blagajnik John Slabe, 3777 W. 14th St. Zdravnik Dr. A. J. Gericke, 3111 W. 25th St. — Seje vsako 2 .sredo v mesecu na 4002> Jennings Rd. ob 8. uri zvečer. DR. CONNEAUT, ŠT. 49 Conneaut, O. Predsednik John Kovačevič, 442 Washington St; tajnik Anton Penko, 448—'16th St; blagajnik John Prija-tel, 411 Depot St. Zdravnik dr. E. S. Wright, 255 Harbor St. Seje vsako prvo sredo v mesecu pri John Prijatelj, Depot St. DR. NAŠ DOM, ŠT. 50. Predsednik John Požar, 7811 Rosewood Ave; tajnik Jos. Cergol, 8322 Rosewood Ave; blagajničarka Teresa Pestotnik, 8321 Connecticut Ave. Dr. zdravnik: dr. A. J. Perko, 3496 E. 93. St. cor. Union Ave. Seje vsako prvo sredo v mesecu pri sobr. Jos. Cergol, 8322 Rosewood Ave. DE. EASTERN STAR, ŠT. 51. Predsednik Alois Walter, 15316 Holmes Ave. Tajnica in blagajničarka Alice Kastelic, 15930 Saranac Rd. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. Seje vsaki prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave. -O- VESTI IZ DOMOVINE celo v betonske škarpe. Najhuje je nevihta razsajala okoli malega naselja Nebesa, ki leži med Ortnekom in Sodra-žico. Večinoma so šli že vsi ljudje k nočnemu počitku, ko je naenkrat okoli 10:30 silno treščilo. Tako zvana "vodena strela" je udarila v hišico železniškega delavca Matije Žganjarja. Udarila je v dimnik, od tam se je spustila v sobo, kjer sta spala oče Matija in sin France. Iz sobe je švignila še v hlev. Učinek te strele je bil grozen. Oče je bil na mestu mrtev, sin France pa se je kmalu po omamljenosti zavedel. Dobil je le opekline na rokah, deloma je oglušil in leva stran je živčno poškodovana. Očeta so skušali sosedje, , ki so kmalu po udarcu strele prihiteli na pomoč, obuditi k življenju, toda zaman. Na pomoč poklicani zdravnik je pozneje ugotovil le nastop smrti. Strela je v hlevu ubila kravo in tele, a drugače je ostala hišica nepoškodovana. Tragična smrt železniškega delavca Matije Žganjarja je vzbudila v vsej ribniški dolini splošno sočutje. Pokojni Matija Žganjar je bil že nad 40 let uslužben kot železniški delavec, imel bi prihodnje leto iti v zasluženi pokoj. S svojimi težko prisluženimi prihranki si je zgradil v Ne-besah hišico s hlevom. Živel je skupno s svojim 27 let starim sinom. Bila sta sama ter si tudi sama gospodinjila. V Krki utonil. V nedeljo popoldne, dne 11. avgusta se je šel kopat v Krko pri Draš-kovcu 16 letni fant Alojzij Plantan iz Vrha pri Št. Jerneju. Z njim je šel tudi Železnikov iz Št. Jerneja. Kei sta se med potjo nekaj sprla, je leta odšel domov, Plantan pa se je šel kopat. Če je znal plavati ali ne, se ne ve. Lahko ga je prijel krč ali pa ga je državnih uradih. Po 400 srbskih vaseh delujejo same nemške šole. Ustava sicer dovoljuje materin jezik v bogoslužju, a dejansko je to neizvedljivo. Srbski duhovniki morajo na Nemško, dočim prihajajo v srbske župnije Nemci. Istega zakrinkanega preganjanja se poslužuje vlada naprem njej neudobnim učiteljem in uradnikom. Razen tega še vedno niso razveljavljeni srednjeveški zakoni, po katerih sme kupiti veleposestnik po uradno določeni ceni poljubno srbsko zemljišče. Na ta način je pred kratkim razlastil baron Ratenau vso naselbino Ljubaš. Če hoče Srb prodati svoje zemljišče, imajo nemški kupci prednost pred srbskimi. Pred vojno je imela Lužica dva poslanca v saksonskem državnem zboru. Zdaj ju nima več. Vlada se je poslužila volivne geometrije. Lužiške vasi so tako skrbno razdeljene med nemškimi okraji, da ne more biti izvoljen noben lužiški poslanec. Razen tega lahko občuduje potnik v Budišinu še en porazen dokaz nemške pravičnosti. Narodni odbor je naslovil priporočeno pismo Stresemannu osebno. Skliceval »se je na to, da je branil Stresemann manjšinske pravice pred Zvezo narodov. Prosil ga je, naj posreduje v smislu te svoje izjave za obvezen pouk lužiške srbščine po lužiških šolah. Pismo je bilo odprto in pozneje v istem ovitku vrnjeno s poštno poznamko-"Na zahtevo naslova." A mali slovanski otok kljub temu noče izginiti v nem škem morju! -o- ČLOVEK, KI SE JE RAZPEI NA KRIŽ V vasi Vrsnik blizu Jelše je bil izvršen samomor, ki je in- teresanten po svojem motivu vrtinec potegnil v globočino. kakor tudi po načinu izvršitve DR. I5LED, ŠT. 20. Predsednik Math Zupančič, 3549 E "'st St. Tajnik Anton Erjavec, 7730 -/SiRe Ave. Blagajnik Anton Skufca, £532 E. 78-tli St. Zdravnik Dr. Anthony '"ko, 3406 E. 93rd St. —Seje vsako ^•nedeljo v mesecu ob 1. uri popold. iJ^N. Domu na 80. cesti. DR. JUGOSLOVAN, ŠT. 21. _ Lorain, O. Predsednik Louis Balant, 1808 E. ^»d St. Tajnik Joh'n Kozjan, 1725 E V;1'1 St. Blagajnik Frank Žnidaršič. p'39 E. 341 h St. Zdravnika Dr, ,-""inn, 2818 Pearl Ave. in dr. No-300 E. 281 h St. —Seje vsako dr. sv. cecilije, št. 37. Predsednica Mary Otoničar, 1110 E 661 h St. Tajnica Louise Pikš, 1176 E. 71 st St .Blagajničarka Mary Zust, jr., 6735 Edna Ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar in dr. M. Oman. — Seje vsako 2. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. dr. martha washington, št. 38 Predsednica Josephine Skully, 1050 E. 62nd St. Tajnica Jane M. Kalsic, 1273 E. 74th St. Blagajničarka Theresa Zalokar, 6412 Carl av. Zdravnika Dr. Seliškar in dr. Oman. —Seje vsak 3. četrtek v mesecu v St. Clair Bath House. nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne ! S. N. Domu dr. coll. slovenke, ŠT. 22-j. Predsednica Rose Planinšek, 15401 "olmes Ave. Tajnica Mary Yerman, DR. VOLGA, ŠT. 39. Canton, O. Predsednik Joseph Fabian, 1521 Alden Ave. S. W. Tajnik Joseph Rosa, 1824 Vine St. S. W. Blagajnik Anton Rosa, 1824 Vine Ave. S. W. Zdravnik Dr. G. E. Paolazzi, 115 Cherry St. N. E. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu na 1824 Vine Ave. S. W. _ DR. CLAIRWO0I), ŠTTTOT" Predsednik Joseph Surtz, 830 Eddy Rd. Tajnik Joseph Kogoj, 6518 Edna Ave. Blagajnik John J. Spech, 1042 E 61st St. Zdravnik Dr. Kern, 6233 St. Clair Ave. — Seje vsak 1. pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 staro poslopje. Smrt vsled strele. Silen vi har je divjal v Mekinjah 12. avg. med 3. in 4. uro popoldne; vmes je treskalo, da je bilo groza. Ena strela je zadela domačina 30 letnega hlapca Franceta Stanca, ko je ravno vedril pri neki kolibi ob Nevljici; našli so ga šele naslednje jutro po skrbnem iskanju. Rajni je bij tih in pošten fant; smrt ga pač ni našla nepripravljenega, saj je še letos napravil duhovne vaje v Ljubljani. Piščanec s štirimi nogami. V Smolenji vasi pri posestniku Sladku je "izvalila koklja več piščancev, med njimi piščanca s štirimi nogami. Prečuden stvor hodijo gledat od bli.zu in daleč. Strela ubila starega železniškega delavca. Na Dolenjskem v krajih med Velikimi Laščami, Sodražico in Ribnico, kjer se nahajajo lepi gozdovi, je bilo ves dan v pondeljek 19. avg. sila soparno. Solnce je žgalo kakor v kaki puščavi. Šele proti večeru so horizont zagrnili gosti črni oblaki, ki so se valili v smeri od severozapada proti jugovzhodu. Začelo se je v daljših presledkih bliskati in sprva polahno grmeti. Okoli 10:30 ponoči pa se je v teh krajih vlila silna ploha med bliskom in gromom. Utrgal se je oblak. Grozna nevihta je zlasti divjala med Ortnekom, Sodražico in Sv. Gregorjem. Tu je strela večkrat udarila v samotne objekte, a ni povzročila nobene večje škode. Treščilo je parkrat Na bregti so našli njegove obleko, njega pa še niso dobili. Bogat ribiški plen. Ribiči v bakerskem zalivu se zelo vesele bogatega plena, ki so ga dobili v eni prejšnjih noči. Ujeli so 900 rib tonin, v teži okrog 10.000 kg, kar predstavlja vrednost četrt milijona dinarjev. Ta ribji lov je za one kraje rekorden. Pri lužiških Srbih Njih prestolica Budišin se nahaja z železnico samo dve uri daleč od Draždan in pet ur od Berlina, toda maloka-teri tujec pride tod. In veiv dar je vredno ogledati si iz ljudskih prispevkov zgrajeni petnadstropni "Srbski dom'' z veliko knjižnico in knjigarno, "Ljudovo banko" tei uredništvom "Novin," "Našega Časa v obrazih," dijaškega "Srbskega študenta" in kmečkega "Srbskega gospodarja." Najmanjši slovanski narod šteje zdaj samo do 200.000 duš. Še pred 50 leti jih je bilo 250 tisoč. Tako napreduje ponemčevanje, in se poznajo tudi izgube iz svetovne voj' ne. Po sklenjeni verzajsk? pogodbi so obsodili Nemci radi veleizdaje vse člane l.u-žiškosrbskega narodnega odbora, ki je zmagovalce prosil za državno samostojnost ali vsaj za avtonomijo. Sicer se se za obsojence zavzeli Čeho-slovaki. Na posredovanje dr. Beneša so bili predčasne izpuščeni iz ječe. A ta dogodek je zagrenil ves nadaljni razvoj. Nemška republika se maščuje za to "predrz nost" in je Lužičanom odvze la tudi marsikatere pravice katere so uživali pred vojno. Sicer širokogrudnejša Saksonska sledi v zadnjem času neblagemu pruskemu vzgle du. Predvsem je seveda prepovedan slovanski jezik po velikih bolečin." V pismu je še pozdravljal župana, zdravnika, ki ga je zdravil, in vse sosede. Pismo je zaključil z besedami: "To je moja usoda. Na vse mogoče načine sem se mučil, a vse zaman. Prosim, pokopi j ite me takoj. pOkropite in blago, slovite, če je mogoče." MALI OGLASI Naprodaj je candy prodajalna. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (120) Stanovanje obstoječe iz 6 sob in kopališče se odda. 1023 E. 61st Št. (122) Soba se da v najem za enega fanta. 1017 E. 72nd St. (122) Veleposestvo z grajščino v Sloveniji je naprodaj. Nekako 30 kilometrov od Ljubljane. Posestvo ima približno 120 hektarjev zemlje za-eno z zaraščenim gozdom. Vsa gospodarska poslopja, in z inventarjem vred je cena 1.200. 000 dinarjev. Za podatke je pisati na Boris Samsa, Litija, Slovenija. (121) Stanovanje se da v najem, obstoječe iz štirih sob. 1441 E. 41st St. (121) ll{|illllllllllllt GRDINA'S SHOPPE Popolna saloga okUk in ve« oprem« sa naraste in družica Beauty Parlor Vedno najmodernejii ianaki klobuki. Trcovlaa zaprta vsak« »red« pap. ■koal cala lat«. 6111 ST. CLAIR AVE. Tclefana: Randolph 3030. (M. Thu. S.) DRUŠTVO CARNIOLA TENT 1288 The Maccabees Urad v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 5. , Uradni dnevi vsak torek in četrtek od pol 7 do 8 ure zvečer. Asesment se pobira vsako prvo in zadnjo soboto v mesccu. Pobira se tudi na vsakega 25. in na društveni seji. Na domu ne vzamem asesmenta ,ker v ta namen ima društvo svoj urad v S. N. Domu. John Tavčar Tel. Florida 0545-J (M. Thu. Išče se slovensko dekle, da bi delala v slaščičarni. Mora biti prosta šole. Pokličite Kenmore 2973. (120) Tri stanovanja se dajo v najem, vsako stanovanje po tri sobe. Vprašajte na 1168 Norwood Rd. (121 Soba se da v najem za enega ali dva fanta. 1123 E. 63d St. (119 Kmet Bartol Bojanič, star 40 let, je bil že dalje časa duševno zmeden, kar je včasih sam občutil ter se zaradi tega tudi mnogo žalostih Večkrat si je skušal vzeti življenje p strupom, a so mu to vedno drugi preprečili. Enkrat, ko je izpii večjo količino sode, so ga v bolnišnici komaj obdržali pr,; življenju. Te dni pa je nesrečni kmet odšel v vas Ljubuško, kjer živi starec Sadik Sadikovič, ki velja med ljudstvom za pravega ču-dotvorca. Bogzna, kaj je nesrečni kmet zvedel pri starem vražarju, gotovo pa je, da je ta obisk še poglobil njegovo duševno zmedenost., Bojanič je prišel domov z namenom, da se ubije na originalen način. Odšel je na pokopališče, kjer se je ustavil pri velikem križu Vrhu križa je pritrdil zanj ko, na stranicah pa vrvi, da lahko vtakne roko skozi. Predno se je prislonil ob križ, si je ovi) okrog vratu žepni robec, zave zal oči in potem je vtaknil glavo v zanjko. Tako se je razpet na križ obesil. To se je zgodilo okrog poldneva, ko je bilo pokopališče popolnoma samotno. Nekaj ur pozneje so šle mirno pokopališča neke ženske iz sosednje vasi, ki so hotele obiskati mimogrede grobove svojih sorodnikov. Prestrašene so obstale pred strašne prikaznijo na velikem križu. Doklicale so naj bližnje sosede ti pa orožnike. Tragičen dogodek je bil takoj pojasnjen. Samomorilcu je tudi iz suknjiča gledalo veliko pismo. V tem pismu je pisal nesrečni kmet med drugim: "Bog, tvoja volja naj se zgodi. Vse bi dal, če bi lahko vzgajal svoje otroke, nimam pa za to nobpne sposobnosti. Vče raj1 sem prestal smrtne muke. Zbogom vsi moji dragi! Žena, odpusti, če sem te kdaj razža-lil in skrbi za naše drage otroke, jaz jim ne morem pomagati, ker moram v smrt zarad« Išče se ženska, ki bi varovala enega otroka. Dobi dober dom pri dobri družini. Plača po dogovoru. 15709 Parkrove Ave. (119 Stanovanje se da v najem, 5 čednih sob, kopališče; klet. 1189 E. 61st St. (119 Naprodaj je pohištvo za obednico, stol naslonjač in pet stolov, hrastov les; velik buffet. 1011 E. 72d Place. <119 Slovenska mesnic« največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market stojnica 18—-20. (Thu.) POZOR, ROJAKI! šola se prične in gotovo boste potrebovali obleko za vašega sinčka ali hčerko. Pri nas se vrši ta čas razprodaja. Obleka za dečke, od 8. do 18. leta, dva para hlač, vredna $14.00, na tel razprodaji samo i 7.75 V zalogi imamo raznovrstno, blago: najboljši vrste obutev za moške, ženske in otroke po najbolj mogoče nizkih cenah. Se priporočam JOSEPH KOSS 863 E. 185thSt. (zraven poštnega urada) *;»;:»«»:»»»»m»»»w»m»tti»»>fi PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Ce hočete delo pocer.l in pošteno, pokličite mena. Randolph 5188 (Thu. F. SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14-50 6905-07 Superior Ave. (M. Thu. S.) A. J.Budnick & Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba i Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thu. TV) JOHN M. HOČEVAR ! SLOVENSKI | ZEMLJOMEREC IN CIVILNI INŽENIR t Slov. Narodni Dom 6419 ST. CLAIR AVE. Randolph 3896 Na domu: t 1137 E. 168th STREET t Kenmore «616 'V (Thu.) ❖ Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUSEK In FRANK KOVACH, lastnik«. , Finn čiščenje, Hlunje in popravljani« ' oblek. 15210 SARANAC RD. GlenviH« «7«*. «tmtmttm»>»t»>«»Hmmiunnuwiir POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneee. kleptrfk« dela, splošna popravila, vsa dela i« medenine in bakra. Točna pnfrtrejcb* ob vsakem času- Se priporočam »a obila naročila. COMPLETE SHEET METAL WORKS F. 3. DOLIN AR 1403 G. SStfa $t. RAndolph ft86 ;»rt»m>B»ntt 234853010100005348234853484823534848005353 — ii'.n' ji j fi.'i Vabilo na Piknik KI GA PRIREDE V Združena društva fare sv. Vida NEDELJO, 8. SEPTEMBRA na Spelkotovi farmi 1 1 1 1 ....... .... Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice je vljudno vabljeno na ta naš piknik, ki je gotovo zadn ji te sezone. Postrežba bo prvovrstna, pekla « se bodo jagnjeta in godba bo vsem dobro znani Gribbons Radio Broadcasters. Truki bodo vozili že od ene ure naprej od Nottingham kare. , < Pridite, vabijo vas ZDRUŽENA DRUŠTVA FARE SV. VIDA, i* . XXXX^ ž I ž XXXI T TXX1»IIIIIIXIXmiIIX X IXirTXXTTXTTTTTTTTYTTYTYTTTTYTTYTYyYYTTTT^TT^ 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) — Zakaj pa ne? — Ker stavijo pogoje samo zmagovalci, in ker vidva...nista zmagovalca, gospoda. — Torej potegnimo meče na mestu. Nama, ki ne poveljujeva jutrišnje ekspedicije, je to vse eno. Chatillon in Flamarens se spogledata; v besedi in kretnji Aramisovi je bilo toliko ironije, da je zlasti Chatillon komaj premagoval svojo jezo. Toda na Flamarensovo besedo se je brzdal. — No, prav! naj bo! pravi; naj bo najin tovariš kdorkoli, ničesar ne izve o tem, kar se je dogodilo. Toda obljubite mi, gospod, da pridete jutri v Charenton, kaj ne? - — Ah, pravi Aramis, bodita le brez skrbi gospoda. Štirje plemiči se pozdravijo, toda to pot sta odšla Chatillon in Flamarens prva iz Louvra, in Athos in Aramis sta šla za njima. — Čemu pač vsa ta jeza, Aramis ?vpraša Athos. — Eh, jaz že vem, zakaj se jezim nanju. — Kaj sta vam pa storila? — Kaj sta mi storila? . . Ali niste videli? — Ne. — Posmehovala sta se, kc sva prisegla, da sva storila svojo dolžnost v Angliji; ali sta nama verjela ali pa ne; če sta nama verjela, sta se posmehovala zato, da naju žalita; če pa nista verjela, sta naju zopet žalila, in nujno potrebno je, da jima pokaževa, da se nekaj upava. Sicer mi pa ni neljubo, da sta odložila stvar na jutri: mislim, da imava nocoj nekaj boljega opraviti nego vihteti meče. — Kaj pa imava opraviti. — Ej, vraga! Mazarina morava dati prijeti. Athos zategne zaničljivo ustnice. — Saj veste, Aramis, da mi take ekspedicije niso všeč. — Zakaj ne? — Ker so preveč zavratne. — Zares, Athos, vi bi bili čuden vojskovodja; bojevali bi se samo pri belem dnevu; obvestili bi svojega nasprotnika, ob kateri uri da ga napadete, in čuvali, da ne storite po noči česa proti njemu, ker bi se bali, da bi vam očital, da ste porabili temo. Athos se nasmehne, rekoč: — Saj veste, da človek ne more izpremeniti svoje narave; sicer pa, ali veste, pri čem da smo in bi li ne bilo prej slabo nego dobro, če primemo Mazarina, prej zmešnjava nego zmaga ? — Recite, Athos, da ne odobravate mojega predloga. — Ne, mislim celo, da je čisto dober; toda . . . — Toda, kaj ? — Zdi se mi, da bi ne bili smeli zahtevati od teh dveh gospodov prisege, da ne povesta ničesar Mazarinu; zakaj s tem, da ste jima narekovali to prisego, ste se skoraj zavezali, da ne storite ničesar. — Nič se nisem zavezal, zagotavljam vas; smatram se torej za popolnoma prostega, pojdiva, pojdiva, Athos! poj j diva! — Kam? — K Beaufortu ali k Bouil-lonu; poveva jima, kaj se go di. — Da, toda pod enim pogojem: da začneva pri koadju-torju. Duhovnik je; razume stvari, ki se tičejo vesti, in po veva mu najino zadevo. Ah, pravi Aramis, vse nama pokvari, vse vzame v svoje roke; končajva. pri njem, namesto da bi pri njem začela! Athos se nasmehne. Videlo se mu je, da ima v dnu srca neko misel, katere ni hotel povedati. — Prav, naj bo! pravi Athos; pri kom začneva? — Pri Bouillonu, če vam je drago; ta je prvi, do katerega prideva na najini poti. —< Sedaj mi dovolite nekaj, kaj ne? — Kaj pa? — Da grem v hotel Grad-Evpereur-Charlemagne, da pozdravim Raoula. — Kaj pa! jaz grem pa z vami, pozdraviva ga skupaj. Oba se zopet vsedeta v čoln, ki ju je bil pripeljal sem, ter se dasta odvesti proti tržnici. Tu sta našla Gri-manda in Blaisoisa, ki sta držala njihova konja, in vsi štirje se napotijo proti ulici Guenegaud. Toda Raoula ni bilo v hotelu Grand-Roi; zjutraj je bil dobil od princa poročilo ter odpotoval z Olivainom takoj po prejemu tega poročila. XIX. Trije pobočniki vrhovnega poveljnika. Kakor sta se bila Athos in Aramis dogovorila in sklenila, sta se napotila, zapustivši hotel Grand-Roi-Charlemag-ne, proti stanovanju vojvode Bouillona. Noč je bila temna, in dasi so se že" bližale tihe, samotne ure, so vendar še odmevali povsod oni brezštevilni glasovi, ki pretresajo vsako oblegano mesto. Pri vsakem koraku sta naletela na barikade, pri vsakem cestnem voglu na razpete verige, pri vsakem razpotju ria bivuake, patrulje so se srečavale, iz-menjavaje parole; poslanci raznih poveljnikov so tekali čez trge; med miroljubnimi meščani, ki so sloneli ob oknih, in njihovimi bojevitejši-mi someščani, ki so tekali, s puškami in helebardami oboroženi, preko ulic, so se vršili živahni pogovori. Athos in Aramis nista naredila sto korakov, da ju ne bi bile ustavile straže, ki so bile postavljene po barikadah, ter ju izpraševale parolo, toda odgovorila sta, da gresta k Bouillonu, da mu sporočita važno novico, in straža se je zadovoljila s tem, da jima je dala' vodnika, pod pretvezo, da ju ta spremlja ter jima olajšuje pot, v resnici pa ju je samo nadzoroval. Ta je šel pred njima ter popeval: (Tega vrlega gospoda Bouillona nadleguje putika.) To je bil eden najnovejših trioletov, ki je bil zložen iz ne vem koliko kupletov, v katerih je vsakdo dobil primerno mesto. Ko sta prišla že blizu hotela Bouillonovega, sta srečala malo četico treh jezdecev, ki so vedeli vse parole, zakaj so šli brez vodje in brez spremstva, in ko so prišli do barikad, so menjali samo nekaj besed s stražo, in ta jih je pustila dalje ter jim izkazala vse časti, ki jih je zahtevala menda njihova visoka stopnja. | Ko sta jih Athos in Aramis ugledala, sta obstala. — O, o! pravi Aramis, ali vidite, grof? — Da, odvrne Athos. — Kaj sodite o teh treh jezdecih? — In vi, Aramis? — No, da so našli ljudje. — Niste se zmotili, spoznal sem čisto dobro Flamarensa. — In jaz Chatillona. — In jezdec v rjavem plašču. . . — Je kardinal. — Da, on je. — Kako vraga se drznejo priti tako blizu Bouillonovega stanovanja? vpraša Athos. Athos se nasmehne, a ne odgovori ničesar. Pet minut j pozneje sta že potrkala na i prinčeva vrata. Pred temi vrati je bila straža, kakor je navada pri osebah, ki zavzemajo višja mesta; tudi na dvorišču je stala mala straža, ki je čakala na povelja pobočnika princa Conti-ja. Kakor se je pelo v pesmi: gospod vojvoda Bouillon je imel putiko in je ležal v postelji; toda vkljub tej težki bolezni, ki mu je branila že mesec dnij, torej odkar je bil Pariz oblegan, da ni mogel zajahati konja, je vendar sporočil grofu La Fere-ju in vitezu d'Herblayu, da ju hoče vsprejeti. Sluga je povedel prijatelja k vojvodi Bouillonu. Bolnik je ležal v svoji sobi, a njegova okolica je bila zelo vojaška. Po zidu so viseli sami meči, pištole, okleprin ptrške, in lahko je bilo videti, da voj- voda Bouillon, ko ne bo imel več putike, da še mnogo opraviti nasprotnikom parlamenta. A zdaj je bil na svoje veliko obžalovanje še primoran ostati v postelji. — Ah, gospoda, je vsklik-nil, ko je ugledal prijatelja ter se z velikim naporom dvignil s postelje, tako da se mu je obraz bolestno zategnil, vidva sta pač srečna; lahko jahata konja, prihajata in odhajata ter se borita za stvar ljudstva. Toda jaz sem prikovan v posteljo, kakor vidita. Ah, vražja putika! vs-klikne vojvoda ter se zopet skremži; vražja putika! — Monseigneur, pravi Athos, z Angleškega prihajava, in najina prva skrb, ko sva prišla v Pariz, je bila, da povprašava po vašem zdravju. — Lepa vama hvala, gospoda, lepa hvala! nadaljuje vojvoda. Slabo je z mojim zdravjem, kakor vidita . . . Vražja putika! Ah, z Angleškega prihajata? In kralj Kari se dobro počuti, kakoi sem ravnokar čul? — — Mrtev je, Monseigneur. pravi Aramis. — Ba! vsklikne vojvoda. — Umrl je na morišču, obsojen od parlamenta. — Ni mogoče! — In obglavljen je bil v naši navzočnosti. — Kaj mi je pa pravil Flamarens! — Flamarens? vsklikne Aramis. — Da, pravkar je odšel od tu. Athos sč nasmehne ter vpraša: — Z dvema tovarišema? — Z dvema tovarišema, da, nadaljuje vojvoda; nato pripomni nekoliko . vznemirjen ; sta jih li morda srečala? —- Da, na cesti, če se ne motim, pravi Athos. In Athos se smehljaje ozre v Aramisa, ki ga pogleda nekoliko začudeno. — Vražja putika! vsklikne zopet vojvoda, ki se je vidno slabo počutil. — Monseigneur, pravi Athos, človek mora biti res tako zavzet za pariško stvar, kakor ste vi zavzeti, da ostane vkljub temu, da je tako bolan, kakor ste vi, na čelu teh armad, in vztrajnost vzbuja res najino občudovanje. — Kaj hočeta, gospoda) treba je pač vstrajati, in vidva sama sta mi vzgled, da se mora človek žrtvovati splošni koristi, vidva, tako hrabra in udana, katerima se ima moj dragi prijatelj vojvoda Beaufort zahvaliti za prostost in morda tudi za življenje. Žrtvujem se torej, kakor vidita; toda povedati vama moram, moje moči so pri kraju. Srce je zdravo, glava tudi zdrava; toda vražja putika me ubija, in priznam vama, ko bi hotel dvor ugoditi mojim zahtevam, mojim pravičnim zahtevam, ker zahtevam samo odškodnino, ki mi jo je obljubil prejšnji kardinal, priznavam vama, da ko bi mi dali posestva iste vrednosti, ko'bi me odškodovali za to, da nisem užival svojih posestev, odkar so mi jih vzeli, to se pravi osem let, ko bi bil moji družini zagotovljen naslov princev in ko bi se dalo mojemu bratu Turenne-ju zopet staro mesto, pa bi se jaz takoj umaknil na svoja posestva in bi pustil, da se dvor in parlament sporazumeta kakor vesta in znata. — In prav bi storili, prav>' Athos. — To je tudi vaše mnenje, kaj ne, gospod grof La Fere? — Popolnoma. — In vaše tudi, gospod vitez d'Herblay? — Čisto moje mnenje. — No, gospoda, zagotavljam vaju, da se bom skoro gotovo tudi ravnal po tem mnenju. Dvor mi stavi v tem trenutku ponudbe; odvisno je samo od mene, ali jih vsprejmem ali ne. Do te ure sem jih odklanjal; toda če mi ljudje, kakršna sta vidva, pravijo, da ne ravnam prav, in ker mi zlasti ta vražja putika onemogoča, da bi storil kaj za pariško stvar, me zelo mika, da bi se ravnal po vašem nasvetu ter sprejel predlog, ki mi ga je ravnokar sta-vil'Chatillon. — Sprejmite ga, princ, sprejmite, pravi Aramis. — Pri moj veri, da! Jezi me skoro, da sem ga nocoj takorekoč odklonil . . ., toda jutri bo konferenca, in videli bomo. Prijatelja pozdravita vojvodo. — Le pojdita, gospoda, jima pravi ta; pojdita, gotovo sta zelo utrujena od poti. Ubogi kralj Kari! Toda deloma si je tega pač tudi sam kriv, in tolažimo se lahko s tem, da si nima Francija v tej zadevi ničesar očitati in da je storila vse, kar je mogla, da ga reši. — (Dalie prihodnjič) V/- NAZNAMLO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je dne C. avgusta ob pol deveti uri zjutraj neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu soprogu, očetu! oziroma sinu in bratu Charles Umrl je v najlepši moški dobi, star komaj 27 let.. Rojen je bil v Clevelandu in je spada! k društvu sv. Jožefa, št. 146 K. S. K. J, ki je z nami sočuvstvovalo in nam je šlo v tem ali onem oziru na roko toliko oseb, da je naša sveta dolžnost izreči vsem skupaj našo najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvalimo Rev. John J. Omanu za dušno pomoč in podelitev sv. zakramentov ter za ginljiv govor ob krsti ranjkega. Dalje lepa hvala Rev. Albin Gnidovcu in Rev. Webber za lepo cerkvene obrede. Iskrena hvala Mr. Ivan Zormanu za lepo cerkveno petje, ter vsem prijateljem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko se je nahajal na mrtvaškem odru, ter vsem onim, ki so čuli cele noči pri njem in s tem nam olajšali trpljenje. Pogreb se je vršil pod vodstvom Louis L. Perfolja, za kar se mu lepo zahvalimo za izvanredno skrbno in lepo vodstvo pogreba ter za njegovo naklonjenost. Ne moremo najti dovolj lepih besed, da bi se zahvalili Mrs. Math Zakrajšek, ki nam je vedno stala ob strani ob času bolezni dragega ranjkega in kateremu je tolikokrat in tako ljubeznivo postregla in mu lajšala njegove ure bridkosti. Iskrena hvala za darovane sv. maše: Društvu sv. Jožefa, št. 146 KSKJ, Prank in Louis Boker, družini Dominic Blatnik, Miss Alice Blatnik, družini Math Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Skerl, Mr. in Mrs. Stanley Stepanek, Mr. in Mrs. Frank Boker, družini John Mauer ml., Mr. in Mrs. Frank Blatnik. Mr. in -Mrs. John Perko ter Mr. Edward McEweo and friends. Hvala za darovane vence: Frank in Louis Boker, družini Dominic Blatnik, Mr. Anton Hočevar, Mr. John Kaplan, družini Math Zakrajšek, Joseph in Stella Mauer, Mr. Stanley Stepanek. družini Mr. Louis Arko, Mrs. Veronica Skufca, ter prijateljem Mr. John Suster, Math Suster, John in Charles Thomas, Joseph Blatnik, John Hočevar. John Urbančlč, Johil Novak, and the Employees of The Cleveland Wire Cloth Co. Najlepša hvala vsem onim, ki so darovali avtomobile brezplačno za pogreb. Prosimo vse prijatelje ranjkega, da ga ohranijo v blagem spominu. Ti pa, dragi soprog, oče, sin, oziroma brat, počivaj v miru v Tvoji rodni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Lottie Boker, soproga; Charles, sin; Mr. in Mrs. Charles Boker, starši; Frank in Louis, brata; Mary, poročena Blatnik, sestra. Cleveland (Newburg, O., dne 3. septembra, 1929. m ZNIZANE CENE! SAMO TA TEDEN NA OBLEKI ZA ŠOLSKO DECO BLOOMERS ZA DEKLICE ta teden 23^ in 39^ NOGAVICE ZA DEČKE IN DEKLICE par .................. 19r HLAČE ZA DEČKE dolge ........ $1.95 kratke 89^ BLAGO NA JARDE za obleke, lepi vzrci jard ............... 23<- PRI NAS DOBITE TUDI TELOVADNO OBLEKO ZA DEČKE IN DEKLICE SRAJCE ZA DEČKE samo 98^ Bluze 39^ in 79^ V zalogi imam tudi delovno moško obleko, blankete, kovtre, fine volnene jopiče in razne druge potrebščine. — Se priporočaam John Rožance SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 15721 Waterloo Rd. 15721 Waterloo Rd. Barffi iiai