o
frécri

Stev. 26.
V Trstu, dne 25. junija 1910.
Leto III.
r---,>\
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo „Zarje" jo v Trstu
ulica del Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa Stev. 64439.
J
ZARJA
■
tfpravništvo „Zarje" je v Trstu ulica dalle Post« štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje' je za vse leto naprej po poŠti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne Številka po • Tin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit visto. Pri večkratnem objavljenju primaran popust.
goderne „svobode".
Od časov krivoverca Martina Lutra sem in pozneje vsled upliva brezverskih učenjakov na Francoskem so se začele širiti takozvane «svobode», ki naj bi po mnenju liberalcev in njim sorodnih ljudi služile za nekako podlago človeške družbe.
Svoboda misli in govora.
Nis/ * 'v
ìàiekttrteri menijo, da smejo misliti, kar hočejo. To seveda ni res. Človek more misliti, kar hoče, nikar pa ne sme misliti, kar mu drago. V teh dveh izrazih je velika razlika ; jaz n. pr. morem škodovati svojemu nasprotniku, pa vendarle tega ne smem. Tako si, če hoče, tudi lahko vsak človek misli, da je dvakrat dva — pet, toda pri vsem tem, da si to 1 a h k o misli, mu bomo vendar rekli, da je norec, če res tako misli in sklepa. Naše mišljenje, če naj bo pametno, ni povsem svobodno, temveč je navezano na gotove postave mišljenja in pa na postave nravnosti ah poštenosti. Dolžnik, n. pr. ni svoboden si misliti, da ne dolguje ničesar več, ampak mora misliti, kako bi svoj dolg poplačal in kako bi našel potrebna sredstva, da dolg čim prej poravna.
Za pametno sklepanje ni torej razum popolnoma svoboden, saj mora iskati le resnico in se le nje oklepati. Če jo ima, je miren in zadovoljen . V zmoti ne najde svojega miru.
Svoboda vere.
Svobodo mišljenja so prenesli moderni brezverci na versko polje in pravijo : v verskih rečeh naj vsakdo misli, kakor mu drago, vsaka vera je enako dobra. To je oni takozvani verski indiferentizem ah verska brezbrižnost in mlačnost. Take svobode ne more pameten človek nikdar priznati : resnica in zmota ne smeta in ne moreta imeti enakih pravic. Ker je edino v katoliški cerkvi lesnioa^ je drugod zmota. Resnico moramo braniti, oklepati se je in jo ljubiti, zmoto pa moramo pobijati. Med obema je izključen vsak kompromis. Kdor ljubi resnico, sovraži vsako zmoto in kdor ljubi zmoto, naj se zdi še tako znanstvena, je sovražnik resnice.
Kakor nima človek pravice misliti, kar se mu poljubi, tako ne sme tudi govoriti ah pisati, kar bi hotel. S tem bi namreč ne samo samega sebe utrdil v zmoti, temveč bi še ostale odvrnil od resnice, kar bi bilo na škodo skupnosti.
Pobijati zmote,
to nalogo ima v prvi vrsti katoliška cerkev. Ona ima namreč od Boga poslanstvo, da uči vse narode resnico in mora imeti dosledno tudi pravico pobijati vsakovrstne zmote, kjerkoli bi bile, v mišljenju, govoru, tisku itd. Država, ki res želi časno dobro svojih podanikov, bi morala cerkev v tem stremljenju podpirati. Karkoli stori država v prid prave cerkve., to pride vse državi v korist. Čudimo se, kako
LISTEK
Zue$ti Sin
Povest za vlade Akbarja Velikega. — Spisal Alfonz Geyser iz D. J. — Prevel M. B.
(Izšla kot X. zvezek Spillmannovih povesti v zalogi „Katol. bukvarne" v Ljubljani.)
7. Izvor sreče.
Brez zaprek in nevarnosti prijezdita Si-dija in njegov spremljevalec v Fatepur, kjer ju na dvoru najprisrčnejše sprejmo. Cesar sam in Selim storita vse, da preženeta Sidiji duhomorne spomine na prošle dni in mu razjasnita obraz, toda |vsi poskusi so zastonj. Sidija ostane tih in miren. Vsak dan misli na očeta, kateri ga je proklel in pahnil od sebe, ker je spoznal Resnico in se je oprijel.
Akbar malo sluti, kaj se je prigodilo doma Sidiji, prašati ga pa noče natančnejše, ker se boji, da mu ne žali srca, ki očeta tako goreče ljubi. Prošno, naj sprejme spremljevalca med svoje hlapce, pa Akbar Sidiji seveda rad usliši. z o. Akvavivo.
Še bolj prisvčno pa je snidenje Sidije
„Vedel sem, da se ne ločim odtod, dokler te ne krstim z vodo in sv. Duhom. Hvala Bogu ! Nebo je uslišalo mojo molitev. Toda Sidija, ti si bled in potrt ; pojdi z mano,
da ne morejo državni oblastniki tega uvideti ko je vendar tako jasno in lahko umljivo. Kako malo stori država za pobijanj e zmot, je naravnost neverjetno. Kar čisto nekaznovano se šopirijo najraznoličnejše zmote po knjigah, časopisju in shodih, pa nobena oblast se ne gane. Da le ni kaj takega, kar spada po paragrafih pod zaplembo, pa je vse dobro. In vendar se napiše po liberalnih, framazonskih in socialističnih listih toliko slabega in škodljivega, da je groza. In kaj se ne vse vrši po slabih društvih in shodih ! Vse to seveda v imenu svobode mišljenja in govora, v resnici pa v največjo škodo države in človeške družbe sploh.
Svoboda vesti.
Če ne sme razum misliti, kar se mu poljubi,] ne sme človek dosledno niti delati, karkoli bi hotel. Človeška vest ni svobodna v tem zmislu, da bi smel človek privoliti vsemu, karkoli se mu zljubi, karkoli požele nižji nagoni.Nasprotno sme le to, kar se vjema z nravnim redom ali recimo bolj razločno, kar se vjema z voljo božjo.
Je pa tudi res čudno, kako povdarjajo sbovodo vesti prav oni ljudje — sovražniki prave cerkve — ki zahtevajo v isti sapi od svojih somišljenikov, da store večkrat tudi to, s čemur se nikakor ne strinjajo, če postavijo vodilni krogi tega ali onega kandidata za volitve, zahtevajo, da se vsi v imenu. strankine discipline podvržejo temu sklepu, dasi se morda niti ne strinjajo z njim ! Kje je torej svoboda vesti, če se koga sili storiti kaj takega, kar se ne strinja z njegovim naziranjem ? «Svobodo vesti» širi liberalizem prav za prav le na papirju, v resnici je pa ne prizna. Kakšno svobodo vesti hočejo liberalci, nam dovolj jasno pričajo nesrečni ljudje v dveh bližnjih brežanskih vasicah, kjer ne smejo pošteni ljudje s svojim naziranjem na dan, kakor bi želeli. Isto, kar o liberalizmu, velja tudi o socializmu. Tudi tu je vsak pristaš svoboden misliti in delati, kar hoče, toda gorje njemu, če bi se hotel poslužiti te svobode : nabijejo ga lepo in- kričijo : viva la libertà.
Taka je «teorija» in «praksa» v liberalizmu in sociahzmu ; lepše bi jim pristojala imena
«norija» in «praska».
Svobodo vesti hočemo i mi, toda v pravem pomenu besede ; namreč svobodo od zmote in greha, svobodo od nizkih nagonov. Svoboda pa, ki pravi : misli in delaj kar hočeš, to ni več svoboda, to je ... lumparija. Le v krščanstvu moremo vživati pravo svobodo ; kjer je namreč Gospodov duh, tam je prostost. Kjer pa ni Gospodovega dulia, tam je sužnjost pod jarmom strasti in zmote.
Liberalizem, ki ruje proti katoliški cerkvi, tira narod v pravo sužnjost. Že danes opažamo z žalostjo precejšen del našega ljudstva v taki sužnjosti vsakovrstnih strasti, nezmernega uživanja, pijančevanja, zapravljanja itd. Kdor je pravi rodoljub, naj pomaga rešiti narod iz te pogube. Spravimo ljudstvo zopet pod sladek jarem božjih in cerkvenih zapovedi, da ne bo zdihovalo in umiralo pod težkim jarmom napačne «svobode».
takoj mi moraš vse povedati, kar se ti je dogodilo, da se ne moreš potolažiti ! "
In Sidija se vséde misijonarju k nogam in mu začne pripovedovati z otračjo odkritosrčnostjo vse, vse, kar je doživel doma. Vep-no jasnejše postaja misijonarjevo obličje, ko posluša žrtve mladega dečka. Ko mu pa pove one sanje, se rahlo nasmeje in reče •
„Gotovo te je sam Bog poklical. Kmalu se moram namreč vrniti v Goo. Prej ti moram pa izpolniti še srčno žeijo. V soboto, to je Mariji posvečen dan, takrat te krstim z vodo in sv. Duhom."
To je vesela novica za Sidijo, novica, ki vse prestane težave posi ad i. Pobožno poklekne in moli na tihem, da se zahvali Bogu za vse te dobrote.
Za veliki pomenljivi dan sv. krsta se hoče Sidija dobro p ipraviti v tihi samoti. A še ga čakajo hude težave ki jih mora premagati, predno doseže to srečo.
Že v začetku naše povesti smo videli, da sta bila Selim in Sidija dobra prijatelja. A Selim je bil drugačnih misli kot Sidija. Tudi on je veliko slišal o Kristusovi veri, tudi njemu so se zdeli njeni nauki resnejši, lepši, modrejši kot koran in prorokovi nauki, a ni imel poguma, da bi se po prijel Resnice, ker se je bal za prestol, ki bi ga bil s tem izgubil.
In ravno to je Sidijo zelo bolelo. Izku-šal je zbuditi v njem vzvišenejše misli, a ni se mu posrečilo. Včasih je poslušal mirno njegove besede in prigovarjanja, da večkrat mu je celo obljubil, da se izpreobrne ; a se-
imenovanje tržaškega škofa in - časniki.
(Dopis iz Gorice.)
Dasi pravijo liberalci vedno, da njim za cerkvene reči ni mar in jih tudi v resnici redko kedaj vidimo v cerkvi, se vendarle zelo zanimajo za strogo cerkvene zadeve. Tako si zdaj lažni časnikarji različnih struj belijo glavo, kdo bo tržaški škof. Tu je bilo že pisanja ter shodov in še proti takim gospodom, ki nočejo postati škofje ; kaki shodi bi se še le vršili, ko bi kdo hotel priti na tržaško stolico.
Če so že drugi časniki vtaknili svoj nos v to cerkveno zadevo, je morala storiti to tudi «Edinost». Kako bi ne, saj se ona tako zelo zanima za «svečeniške kroge».
V svoji številki z dne 19. jun. pa si je prilastila kar pravico vložiti «Veto» pri imenovanju tržaškega škofa ; kakor so namreč nekatere države hotele s takozvano ekskluzivo preprečiti izvolitev kakega kardinala za papeža, tako je «Edinost» proglasila svoj «veto» proti mon-signoru Castelizzu, rektorju centralnega semenišča v Gorici.
Dopis v «Edinosti» je seveda tudi iz......
Gorice, in sicer od strani, ki pravi, da je mogla «od bliz u» opazovati vse Castellizevo delovanje in ki se hvali, da more na podlagi «lastnih (!) opazovanj» govoriti o njegovi kričeči pristranosti celo v centralnem semenišču ....
torej mož pozna Castelliza tako dobro, kakor da bi stanoval pod isto streho z njim!
Dopisnik «Edinosti» pravi, da resni kandidati za tržaško škofijsko stolico morejo biti le svečeniki slovensko-hrvatske ah italijanske narodnosti.
Po tem načelu bi bil Monsignor Castelliz, cjasi rodom Italijan, pa prav radi tega kandidat za Trst. Toda g. dopisnik «Edinosti», ki pozna «od blizu» monsignor a Castelliza, ga noče ter kliče na pomoč vse jugoslovanske poslance v ] irlamentu, naj za božjo voljo preprečijo to imenovanje. In to piše dopisiùk » v interesu naroda in nič manje v interesu cerkve same». Kako pobožna je postala na enkrat «Edinost», ona sprejema dopise, tudi v interesu cerkve in nje dopisnik si bo še počasi zaslužil častni naslov defensor Ecclesiae (branitelj cerkve).
Nam ni znano, kdo bo tržaški škof in tudi ne maramo pasti rar dovednosti nekaterih s praznimi kombinacijami. Ta večkrat preveč prozorna naklapanja glede osebe bodočega škofa se nam zdijo vsaj smešna.
Kelt se tiče posebej g. Castelizza pa moramo reči, ne radi njega, temveč radi resnice, da izbruhi dopisnika tržaške «Edinosti» morejo izvirati le iz osebnega nasprotstva proti rektorju Castellizu.
Če ima dopisnik kaj proti njemu, naj nastopi drugo pot, toda naj ne zlorabi časnikov za lažnjive insinuacije proti možu, ki se toliko trudi pri vzgajanju mladine. Za stalno znamo, da rektor Castelliz ni «zagrizen Italijan v krvi in mozgu, v duši in glavi» (krasen
daj mu odgovarja z nekim ponosom in preziranjem. Sidija dobro ve, kaj je temu vzrok: princ je začel piti zadnje čase opojne pijače in se je udal še marsikateri drugi strasti. Zato je pa sovražil stroge krščanske nauke in čednosti.
Tri dni pred krstom je bilo. Sidija se hoče umakniti zvečer malo v samoten kotiček na vrtu in mora iti raditega mimo velike dvorane, kjer sedi princ z nekaterimi drugimi tovariši ravno pri vinu Selim ga zapazi, mu namigne k sebi in ga povabi, naj prisede. Sidija ga pa prosi, naj mu oprosti, ker nima časa.
Selim, ki je že p.ecej pil, se začne iz njega norčevati, tovariši — sami Turki — mu pa pomagajo, saj črtijo Sidijo že dalj časa. Sprva prenese Sidija vse mirno, ko pa uide Selimu mala žalitev Jezusa Kristusa, tedaj zardi v lice, oko mu zažari in z največjo resnostjo in odločnostjo posvari princa in ga opozori na grdo napako.
Vse utihne in se čudi tej drznosti, Selim pa od jeze kar prebledi in že hoče planiti nanj, kar zapazi za njim Akbarja. Njegov pogled zadostuje in Selim se mora vsesti.
„Slišal sem, kar je Sidija govoril," pravi knez, „in strinjam se popolnoma ž njim."
Nato se obrne in povabi Sidio s sabo
„Sidija ! " začne knez, ko korakata po dehtečem vrtu. „Sidija, rad te imam in rad bi te osrečil. Izvedel sem, da te ne prizna oče več za svojega sina. Dobro! Pa bodi pri meni ! Najvišja mesta v mojem kraljestvu so ti odprta in prepričan sem, da jih boš vreden.
slog !), pač pa bo še precej zagrizen njegov nasprotnik, ki si je pomagal s tržaško «Edinostjo», da ga napade. To zagrizenost pa gospod dopisnik lahko obdrži zase.
Sicer pa dopisnik pobija samega sebe : pravi namreč, da se za Castellizevo kandidaturo zelo zavzema goriški nadškof monsignor Dr. Sedej.
Mi seveda ne znamo, kaj je resnice na stvari, toda če je res tako, tedaj smo prepričani, da Castelliz ni mož «dvomljivih kvalitet» (besede «Edinosti»), temveč da je pošten in v narodnem oziru pravičen duhovnik, ker nadškof Sedej ne bo kot metropolit in kot Slovan nikoli predložil za škofa kakega duhovnika, ki bi bil zagrize n Italijan ali ki bi ne znal delovati v interesu cerkve.
Če se je torej — kakor pravi «Edinost» — nadškof res zavzel za to imenovanje, je gotovo, da vse kar je pisano proti Castellizevi osebi, je izmišljeno le v namen hujskanja od strani osebe, ki se skriva za predali časopisa in se ne upa javno in z i m e n o m nastopiti proti rektor-j u Castellizu.
Liberalcem pa na splošno priporočamo, naj ne skrbijo za bodočega škofa v Trstu, to bosta papež in cesar uredila že sama, ne da bi prašala za svet goriškega dopisnika v «Edinosti», ki naj bi rajši upravljal svoje zadeve, kakor pa da bi hotel urediti imenovanje novega škofa. Za taka vprašanja ima (naj nam le veruje) še premalo študij.
politične vesti.
Državni zbor.
V četrtkovi seji državnega zbora je bil odklonjen predlog za podporo oziroma podržavljenje čeških šol Komenskega na Dunaju z 208 proti 204 glasovi. Pri seji je bilo namreč odsotnih nič manj kot n s e m Jugoslovanov, Nemarnost hrvaških, posebno dalmatinskih poslancev, je že res skrajna. — Zbornica je sprejela resolucije za slovenske razsodbe najvišjega sodišča in za slovenski obrtni šoli v Trstu in Mariboru.
Italijansko vseučilišče.
To zamotano vprašanje ni še docela rešeno. Zadnje dni je posebno hudo strašilo. Ministrski predsednik je že govoril o odstopu. Vendar to tega menda ne pride. Ima pač ta mož trdo kožo in se zna zvijati na vse strani. Posebno premeten je za sklepanje kompromisov med raznimi strankami. Tudi takrat pride menda do nekega sporazuma. Ministrski predsednik Bienerth bi rad dal Italijanom laško pravno fakulteto (visoko šolo za pravne študije) na Dunaju, ker potrebuje njihove glasove. Vprašanje je, kaj porečejo k temu slovanski, posebno jugoslovanski poslanci. Ti so sporočili predsedniku pogoje, pod katerimi bi tudi oni glasovali za laško visoko šolo na Dunaju.
Nekaj pa zahtevam od tebe. Poslušaj me ! Več let že iščem resnice. Večkrat že sem pre-miš jeval nauke korana, ki nam jih je zapustil Mohamed, in sem se prepričal, da je med njimi veliko napak. Nato sem spoznal tvojo domačo vero Brahme, Višne in Sive in oprosti mi, tudi tu sem našel veliko nepopolnosti in nasprotij, laži in goljufije."
„Prav imaš, presvetli knez," odvrne Si-! dija, „le Kristusov nauk je gola resnica ! "
„Res je to ! V krščanstvu je največ in najlepših resnic j. Srečen bi bil, ko bi se hotelo moje ljudstvo tej veri podvreči. A ta želja se mi ne more izpolnit'. Tu ki in Indijci rajši umro nego se dajo k štiti. Pa tudi takih naukov ima veliko krščanstvo, ki jih ne more človeški razum pojmiti. Čuj torej mo načrt ! Izbrati hočem iz vsake vere to, kar je najlepšega in najpopolnejšega. Vse, kar je brahmanu dražega, mora najti v novi veri, vse kar ljubi Turek, mora obsegati nova vera, celo kristjan mora najti v njej svoje najlepše nauke. Tako bo, upam, združila skupna vera vse moje podložnike in s tem bo končan boj in notranji razpor med ljudstvom. Sidija, naj plemenitejše mladeniče celega kraljestva, vse Indije, odberem in pokličem na dvor, da sprejmejo prvi novo vero in jo razširijo. Ali stopiš tudi ti v njihove vrste ? Ali hočeš prispevati tudi ti na ta način k sreči svoje domovine ! "
Sidijin obraz se nabere v resne poteze in z vso odločnostjo odgovori : „Ne, nikdar, blagi knez ! " „Zakaj uničuješ moje upanje ? "
Ti pogoji so : Določi se v načelu slovenska visoka šola v Ljubljani, za sedaj se ustanovi kot prehod nekaj slovenskih profesorskih mest v Pragi, veljavnost skušenj na zagrebškem vseučilišču naj se prizna tudi v Avstriji in končno naj se osnujejo v Primorju slovenske ljudske in srednje šole. — Morda se bo vseuči-liško vprašanje v tem zmislu rešilo.
Balkan.
Zmešnjave radi otoka Kreta trajajo še vedno. Otok Kreta v Sredozemskem morju, ki je skoro tako velik kakor kranjska dežela, stoji prav za prav pod turško vlado. Vendar gledajo Grki že davno, kako se bi popolnoma polastili tega precej rodovitnega otoka. Vsled tega so bili že krvavi boji med njimi in Turki. Vmes so posegle tudi druge evropske države. Od leta 1898. dalje ima Kreta grškega generalnega guvernerja pod zaščito Francije, Italije, Angleške in Rusije. S tem pa niso Grki zadovoljni in bi najrajši pridružili Kreto s svojim kraljestvom tako tesno, kakor je storil naš cesar z Bosno in Hercegovino. Tudi Krečani sami si to prisrčno želijo. Te dni so njih deželni poslanci prisegli zvestobo grškemu kralju. Manjše število turških poslancev je hotelo proti temu protestirati, pa so jih Grki kar vun pometali. Turška je vsled tega zapretila z vojno. Tudi ostale evropske države so v škripcih, kako se bi rešilo to krečansko vprašanje. — Govori se, da nameravajo evropske države turško pokrajino Novipazar pridružiti Črnigori, ki bo avgusta proglašena za kraljestvo. Dežela Novipazar obsega nekaj nad polovico Kranjske in je zelo gorovita.
Na Španskem
je otvoril dne 15. t. m. kralj Alfonz XIII. parlament s prestolnim govorom, v katerem ni znal, kako bi opravičil svoje zadnje odloke, ki so na škodo katoliški cerkvi. Ministrski predsednik Canale j as je namreč izdal poseben kraljev odlok, ki zahteva strožje vladno nadzorstvo nad samostani in prepušča drugovercem na Španskem prosto službo božjo, kar dosedaj ni bilo dovoljeno. Zanimivo je, da ni hotel uvesti te spremembe ustavnim potom po poslancih, ampak le na kratko v obliki kraljevega odloka. Dasi ima po zadnjih volitvah ministrski predsednik precej močno večino na svoji strani, se je vendar že pritožil, da je truden in da se misli posloviti od svoje službe. To pa radi tega, ker ga radikalci ne marajo. Upali so, da bo kaj bolj odločno nastopil proti katoličanom in izzval pravi kulturni boj, pa so se le motili. S tem «nadzorstvom samostanov» in z dovoljenjem bogoslužja za drugoverce niso nič kaj posebno zadovoljni. Hoteli bi nekaj bolj odločnega. Zato bo morda zašel ministrski sedež še kak kujši brezbožnež kakor je ta Canalejas. Španski kralj je pa veljal vedno za odločno katoliškega moža in je imel tudi izvrstno katoliško vzgojo. Zdaj v zadnjem času pa ni kazal one odločnosti, ki bi jo španski katoličani od njega pričakovali. Tudi v prestolnem govoru se je zvijal na vse možne načine, da je končno diplomatično fino izrazil, da «je upanje, da se prijateljski odno-šaji do sv. Stolice ohranijo». To so mu španski katoličani hudo zamerili in po več krajih so priredili celo protestne shode proti kraljevemu-govoru. Na tihem tli nezadovoljnost proti kraljevi družini. Tudi v visokem plemstvu vre.
K 0 V 3 e €.
n Blagoslov hospica «Pri sv, Duhu» ob Bohinjskem jezeru se je v sredo izvršil po prevzvi-šenem knezoškofu ljubljanskem in ob precejšnji udeležbi duhovščine ter drugih gostov. Navzoč je bil tudi stolni prošt Sajovic, predsednik duh. podpornega društva v Ljubljani. Stavba, oprema in lega je na vse udeležence napravila naj-
„Ker smatram, oprosti mi preveliko odkritosrčnost, ker smatram ta načrt za neumen in pregrešen. Prava vera je samo ena in le nebo jo lahko razodene, človeški razum je pa ne more sestaviti."
Še enkrat poskusi knez orisati Sidiji svoj načrt v kar najlepši luči, toda vse nič ne pomaga, Sidija ostane trden.
In vendar ga ne more knez sovražiti, nasprotno občudovati mora velikega Sidijene-ga duha. Še enkrat ga zagotovi svoje naklo-nienosti in odide.
Vsi ti dogodki, zlasti pogovor s knezom zelo zagrene Sidiji bližnjo srečo.
Vedno je upal, da poklekne tudi knez in zaprosi sv. krsta, a zadnji pogovor mu je podrl vse upe.
Težko, zelo težko, pusti te lepe upe in nade. Kolikokrat je že gledal v duhu, kako se trudijo in oznanjujejo Kristusovi oznanje-valci njegovo vero po vsem Akbarjevem kraljestvu. Videl je že v duhu, kako padajo krivi maliki. in kako izginja krivi nauk. Kako srečen je bil, če je mislil na božji blagoslov in božjo milost, ki jo bo prejela njegova domovina. Sedaj pa vidi, da so potisnjene te lepe sanje daleč daleč v nedogledno bodočnost.
„Mogoče sem pa napravil na Akbarja s svojim odločnim nastopom vendar kak vtis?" misli mladenič sam pri sebi in nova nada se mu poraja v mladem srcu. Toda takoj drugi dan zamori še to nado.
Solnce še ni izšlo, že hiti Sidija na vrt. Prav blizu palače pod belim balkonom se je
boljši vtis ; smelo lahko trdimo, da tako krasno urejenega letovišča nima izlepa kaka druga dežela. Soditi po tem prvem vtisu, ki ga je na dan blagoslova in otvoritve napravilo letovišče, izvrstna hrana in postrežba itd. na goste, je res treba čestitati slovenski duhovščini, da je dobila tako prijetno priliko oddiha in odpočitka v najlepšem kraju naše domovine. Gotovo bo ta dom na poletni čas imel privlačno silo tudi za druge slovanske sobrate, ki so že dosedaj radi potovali skozi naše kraje. — Ostale podrobnosti glej v današnjem oglasu na četrti strani.
n Goriški nadškof, prevzv. Dr. Sedej odpotuje danes, v soboto, na kanonično vizitacijo v kobariški dekanat.
n Nadškof dr. Nagi se mudi že delj časa na kanonični vizitaciji severno od Dunaja. Kakor poroča dunajska «Reichspost», ga povsod sprejemajo z največjo slovesnostjo. V torek se je povrnil na Dunaj.
n Kresovi naj se zasvetijo po vseh naših hribih in gorah dne 4. julija ob 9. zvečer v proslavo slovanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda.
n Državni poslanec pl. Šuklje, deželni glavar kranjski, namerava v kratkem odložiti svoj mandat vsled bolehnosti.Zadopolnilne držav-nozborske volitve bo Slovenska ljudska stranka najbrže kandidirala deželnega odbornika prof. Evg. Jarca.
n V vseučiliški zadevi so imeli minolo soboto zvečer tržaški Slovenci velik manifestacij ski shod v «Narodnem domu». Govorila sta dr. Wilfan in dr. Rybar. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zavračajo tržaški Slovenci očitanje, češ da nasprotujejo kulturnim zahtevam drugorodcev, povdarjajo svoje zahteve po ljudskih , srednjih strokovnih šolah in slovenskem vseučilišču. Odobravali so stališče «Jugoslovanske zveze» in složno postopanje slovanskih državnozborskih poslancev. Politično društvo «Edinost» je brzojavilo «Slovanski enoti», da pričakujejo tržaški Slovenci, da bodo v tem važnem trenotku vsi avstrijski Slovani in zlasti Čehi podpirali Jugoslovane. Slična brzojavka se je poslala tudi «Poljskemu kolu».
n Sokolski nastop v Gorici ni bil tako sijajen, kakor poroča liberalno časopisje. Prišlo je okrog 600 Sokolov, iz Trsta jih je bilo kakih 200, iz Idrije 100, z Goriškega jih je bilo torej le kakih 200. Po Korsu proti Št. Petru niso znali nič kaj prav korakati. Na telovadnem prostoru v Št. Petru je nastopilo izmed vseh 600 Sokolov komaj kakih 200 pri prostih vajah, pa še ti niso nič kaj dobro telovadili. Med naraščajem so telovadili največ otroci «Šolskega doma», dasi je od šolskih oblasti prepovedano šolskih otrokom udeleževati se takih javnih nastopov. Ženske so bile po večini članica tržaškega in verdeljskega Sokola. Po kratki eno-urni telovadbi je začelo rajanje na veseličnem prostoru. «Edinost» poroča, da so bili prirejeni razni šotori, ki so skrbeli za telesni blagor občinstva, kar se pravi z drugimi besedami bolj po domače, da se je začelo piti. Manjkati ni smel seveda tudi neizogibni ples. Pozno v noč se je mladina zabavala na plesu. Iz tega sklepa «Edinost», da narod: ki se rad veseli je — dober narod. Vendar se je tudi njenemu poročevavcu zdelo, da na plesu in takem nočnem razgrajanju ni bilo vse prav, zato je smatral potrebno do-stviti k svojemu poročilu o plesu še to le pripombo : «A vse je bilo tako dostojanstveno, tako — recimo — pošteno, da bi se bil končno moral veseliti z veselimi tudi najstrožji slovenski moralist.» — Slaba vest se oglaša, kaj ne?
n Državnozborske volitve v Gorici. Dne 26. t. m. se vrše v Gorici državnozborske dopolnilne volitve v Gorici, ker je Dr. Marani položil svoj mandat. Laški. liberalci so postavili kandidata Dionizija Ussaja, socijalisti Callinija. Slovenci pa takrat ne kandidirajo nikogar ; najbolje bi bilo združiti torej vse glasove na kandidata laške krščansko-socialne stranke, Dr. Josipa Bug a tt o. V tem slučaju bi moglo priti do ožjih volitev, pri katerih bi se dalo potem še kaj
zbrala cela množica čvrstih mladeničev. Bili so sami Turki in Indijci, a vsi so bili slovesno napravljeni, vsi so bili slavnostno o-kinčani. Tiho stoje in zrejo proti vzhodu Prvi solnčni žarki se prikradejo iznad gore in se raz'ijo po vzbujajoči se naravi. Krasen prizor ! Tedaj se odpro vrata na balkonu in Akbar se prikaže v krasni obleki, pade na tla, se dotakne jih s čelom in moli vzhajajoče solnce. In mladeniči pod bf Ikonom store za njim isto. Cez nekaj časa pa vstanejo, se obrnejo proti balkonu in popadejo iznova na tla pred Akbarjem govoreč „Alahu Akbar."
In tedaj spreleti Sidijo čudno čuvstvo, neka tajna žalost. Takoj ugane, da je to nova vera.
Mladeniči molijo solce, molijo celo Akbarja kot boga, ker tudi pred njim padajo na kolena in „Alahu Akbar" pomeni lahko „Bog je velik" ali pa „Akbar je Bog".
Solze bridke žalosti zalijejo Sidija oči. Boli ga tako velika zaslepljenost njegovega naroda in brž stopi k o. Akvavivi, da si poišče tolažbe.
Slednjič napoči sobota. Lep, jasen dan vam je bil to. V gradu je bila mala misijo-narjeva kapelica kar najlepše okrašena. Dehteče cvetke krase oltar, po stenah pa vise krasni zastori.
Podoba Matere Božje na oltaru je danes lepa kot še nikdar poprej. In o. Akvaviva pristopi k altarju in moli krasne molitve sv. cerkve.
Nato pristopi h krstnemu kamnu, kjer ga čaka Sidija. Oblečen je v dolgo belo obla-
govoriti. Ako se Slovenci ne udeleže volitev, zmaga že v nedeljo kandidat laških liberalcev.
n Izpiti v centralnem semenišču. Koncem drugega poluletja se vrše na centralni bogo-slovnici v Gorici izpiti iz teologienih znanosti po tem le redu : 28. junija iz pastoralke : 5. julija iz cerkvenega prava ; 6. julija iz filozofije, 8. julija iz cerkvene zgodovine ; 9. in 11. julija iz dogmatike, 12. julija iz bibličnih naukov stare zaveze ; 15. julija iz moralke, 16. in 18. julija iz blibličnih naukov nove zaveze ; 19. julija iz fundamentalke ; 20. julija je zahvalna sv. maša. Skušnje trajajo od 8—12 in 3—6 ter so javne.
n Kopersko razstavo si je vredno ogledati. Posamezni paviljoni so sezidani v primernem, zelo posrečenem slogu in vsi prostori razstave so okusno okrašeni in posamezni predmeti lepo razvrščeni. V vsakem prostoru vidiš mnogo krasnih umotvorov. Obiskovavci hvalijo posebno one prostore, v katerih so razstavljeni cerkveni predmeti, dalje prostore z ženska ročna dela in pa kjer so razstavljeni predmeti za šport. Sicer so pa tudi ostali prostori precej zanimivi. Tu vidiš stare narodne noše iz Istre, tam razne gospodarske in gospodinjske priprave. Poleg starodavnih slik vidiš tudi čisto moderne, poleg najbolj umetnih strojev tudi najbolj priprosto orodje. Vsi ti predmeti pa so v tako lepem redu, da oko kar uživa na tej lepi harmoniji. Vendar je pri vsi lepoti koperske razstave le primeroma malo obiskovavcev-Tega so največ krivi oni, ki so vtisnili razstavi popolnoma italijanski značaj, dasi so v razstavi tudi predmeti drugih narodnosti. Vsi napisi in navodila so edinole v italijanščini, da se ptu-jec, ki ni vešč tega jezika, le težko zna kam obrniti. Posebno neprevidnost pa so napravili s tem, da so postavili nad vhod v rastavo velikega beneškega leva. Niti zmerni Koperčani sami niso s tem zadovoljni in pravijo, da se ne bi smelo pozabiti, da smo v Avstriji, ne pa na Beneškem. Sicer pa je razstava vredna, da se jo obišče, ker se človek marsikaj nauči.
n Iz Ricmanj je bilo te dni devet fantov in deklet pri prvem sv. obhajilu. Na pouk so hodili v Trst k ricmanj skemu župnemu upravitelju. Tudi je bilo v zadnjem času nekaj odraslih otrok krščenih, nekaj jih pa še bo v kratkem. Zdaj je nekaj nekrščenili otrok že v prvem šolskem letu. Šolski otroci, ki še niso krščeni, se morajo seveda nekoliko pripraviti in poučiti za vreden prejem sv. krsta. — Sicer je pa v Ricmanj ih vse pri starem |in marsikateri dobri ljudje poprašujejo, kedaj da bo konec teh homatij.
n Čuvajkam na južni železnici, to se pravi ženam železniških čuvajev, se od novega leta sem slaba godi. Za pičlo plačo 5 K morajo opravljati službo od jutra do večera pri čuvajnici in za vsak vlak zapirati zavore ali šrange. Pri tem jim je seveda skoro nemožno opravljati ostalo domače gospodinjsko delo. V zadnji «Naši moči» beremo sledeče odprto pismo teh čuvaj k na naslov direkcije južne železnice na Dunaju : «Vse službujoče čuvajke Ljubljana-Trst opozarjajo slavno direkcijo na povišanje plače in povišanje prostega časa, kot stalno nastav-ljenje v svojo korist, ker ste nas vsužnili brez vprašanja. Kar do novega leta 1910 smo bile kot pomožne čuvajem dodeljene, in po novem letu samostojne z isto plačo sramotno mesečno 15 kron (reci petnajst kron) na mesec, to je 50 vinarjev na dan za 25 do 30 vlakov spremiti. Radi tega prosimo s prvim julijem odpomoči, ali nastavljenje in plačo čuvajsko, drugače smo primorane, banderca vam izročiti, ker se moremo deklo dobiti za 15 kron mesečno v sedanjem dragem času, ker vsaka ima plačo najmanjšo 15 kron in hrano, hrano 20 kron, to je 35 kron mesečno. Me same pa pri družini ne moremo službe delati. Kuho, pranje, peko, otroci itd. Možje čuvaji so pa podnevi kot delavci s krampi po progi, ponoči pa službo, in tistih par uric mora iti v posteljo, tako da sedaj nimamo od mož nič pomoči pričakovati, in
čilo in obraz mu razodeva nebeško srečo in veselje.
Z vso odločnostjo, brez vsacega obotavljanja odgovarja na vprašanja, odpove se hudiču in svetu in se posveti služi Jezusa Kristusa. In o. Akvaviva ga oblije z vodo govoreč :
„Krstim te v imenu Očeta, n Sii1 a in sv. Duha."
„Amen," odgovori pobožno Sidija.
In prerojenje je končano. Sidijevo srce je presrečno in oči mu žalijo solze hvaležnosti in veselja. Poklekne na tla in moli iz dna srca za vse svoje drage, zlasti za svojega zaslepljenega očeta. Med tem časom pa opravi o. Akvaviva daritev sv. mase.
Ko sam zavžije sv. R. T, obhaja še Sidijo. Ni peresa in ne besedi, ki bi mogle popisati in izraziti srečo, ki jo vživa sedaj Sidija. V Kristusovi bližini bivati, to je za nedolžno srce sreča, ki se ji ne more nit; zemskega primerjati.
Akbar je vse to od daleč izza cvet'ic opazoval, kamor se je skril. Zelo je gin jen in iznova pótrka milost Božja na njegovo srce, a noče je odpreti, nima moči in poguma, da bi prestal žrtve, ki bi ga čakale.
Popoldne obišče Sidija o. Akvavivo in reče :
„Oče moj, danes mi pa ne smeš odreči nobene prošnje."
„No, kaj pa želiš od mene ? "
„Oče, ali pojdeš kmalu iz Fatepurja ? "
„Kmalu, ker me kliče dolžnost in moj
ako bi tudi kateri kaj hotel, ne sme, ker naprej postavljeni tega ne dopuste. Radi tega prosimo hitre odpomoči, da nas ne bodo orožniki vzeli, kakor pri Brežicah ubogo nedolžno delavko, ženo šesterih otrok». — (Za slovenščino v tem izrezku iz „Naše moči" ni odgovorno naše uredništvo. Op. ur.)
n Ženske V politiki. Ustavni odsek državnega zbora je sprejel predlog, naj bodo tudi ženske članice političnih društev in vsi moški, ki so dopolnili 21. leto starosti. Doslej so bih člani političnih društev le moški s 24. letom. Ženske in mlajši moški so bili izključeni.
n Novi videmski nadškof. V Vidmu (Udine) ' so dobili novega nadškofa v osebi Antona Anastazija Rossija, mladega in jako delavnega moža, Zdi se, da bo beneškim Slovencem popolnoma pravičen in naklonjen.
n Novo gimnazijsko poslopje spravijo v Novem mestu na Dolenjskem še letos podstreho. Za stavbo je bila začetkom določena le svota 240 tisoč kron, ki se jo je pa sedaj posrečilo zvišati na 330 tisoč. Prostor za stavbo meri osem tisoč kvadratnih metrov. Gimnazijsko poslopje bo imelo pred seboj lep z drevesci zasajen prostor.
n Raz okno je padel v nedeljo v Kjarboli štiriletni deček Brano Furlan in obležal na mestu mrtev. Mati je žalosti zbolela.
n Nečloveški starši. Do smrti sta pretepla svojega desetletnega sina Ivana zakonska Anton in Frančiška Gustinčič v sv. Ivanu pri Trstu. Otrok je vsled udarcev in ran v soboto umrl v tržaški bolnišnici. Policija je nečloveške starše zaprla. Ti pravijo, da se je fant sam pobil.
n Hiša se je podrla. V Lvovu v Galiciji se je pogreznila v pondeljek dvonadstropna hiša in pokopala pod razvalinami 30 oseb. Prvi dan so izvlekli izpod razvalin 6 mrličev in 18 več ali manj ranjenih oseb. Sodi se, da bo vseh mrličev skupaj kakih 10.
n Nesreča zrakoplovca. V severnonemškem mestu Stettinu se je imel pred nekaj dnevi izkazati zrakoplovec Robi. Vzlet se je imel zvršiti ob štirih popoldne. Vsled hndega vetra je pa zrakoplovec čakal ugodnejše ure. Mnogobrojno občinstvo je postalo nestrpno in pričelo žvižgati in vpiti. Končno se je zrakoplovec udal in zletel s svojim aparatom v višavo. Nekaj časa je letel srečno. Toda čez nekaj minut mu je močan vihar prevrnil zrakoplov in ga treščil na tla. Pod razbitim zrakoplovom so našli mrtvega zrakoplovca, ki je umrl vsled nestrpnost j gle-davcev.
n Opatijski poštni uradniki so se podvizali in se priporočili na kompetentnem mestu na Dunaju, da jih ne smejo prezreti pri novem urejenju plač poštnih uradnikov. Priboljšek zahtevajo oziraje se na velik ptujski promet v Opatiji.
n Strela je ubila v soboto opoldne v Šišanu v Istri 14-letnega Bosukovča ravno med kosilom. Ostali so bili nepoškodovani.
n Mons. Dvornik, bivši zaderski nadškof, je zapustil v ponedeljek Zader in se naselil v Sušaku pri Reki, kjer si je vzel v najem primerno vilo.
n Enoletni prostovoljec — dezerter. Enoletni prostovoljec, korporal dr. Farkaš, rodom Oger, je ušel v Italijo. Ves čas svojega službovanja v Gorici je kazal mržnjo in odpor proti vojaškemu stanu in ko je zadnji čas imel dopust, je istega prekoračil. Dr. Farkaš se nahaja v Milanu, od koder je poslal na vojaško povelj-ništvo v Gorico pismo, v katerem je povedal, da je dezertiral, ker ni mogel dalje prenašati vojaške službe. Kaj bo mož počel v Italiji, tega ni povedal ; nemara ga razmere končno prisilijo, da se povrne v Avstrijo. In tu ga čaka ječa, triletna vojaška služba kot prostak in izguba doktorske diplome . Vojaške oblasti prikrivajo na vse načine ta slučaj.
n Zanimiv, pa žalosten slučaj. Te dni se je bivši ameriški predsednik Roosevelt povrnil iz svojega daljnega potovanja po Afriki in Evropi nazaj v Ameriko. V Novem Jorku so ga seveda
predstojni« ; knez mi je končno tudi dovolil."
„Potem dovoli, da grem s tabo, prosi Sidija. nRad bi delal s tabo za Kristusa."
Prav rad mu dovoli misijonar, da izpolni s tem mladeničevo in svojo srčno željo, in čez nekaj dni zapustita oba dvor in odpotujeta v Goo, kjer ju prav prisrčno sprejmo.
8. Dan zmagoslavja.
Le malo ur je bilo določenih o. Akvavivi preživeti med svojimi duhovnimi brati. No pa saj ni tega ravno posebno želel. Njegova želja je bila le za Kristusa delati, trpeti in umreti. Ta želja ga je tudi navdušila, da je pustil dom in vse, kar mu je bilo dražega, in šel v daljnjo Indijo oznanjat Kristusov nauk.
Kmalu izve, da postane voditelj misijonske postaje v Zalzete. O. Akvaviva je bil vajen pokorščine in brez vseh ugovorov se uda novi odredbi ter se odpravi ra pot, na novo delo. In Sidija se noče ločiti od njega.
„Oče," ga prosi, „tam na otoku je še toliko ljudi, ki ne poznajo prave vere. Dovoli, da grem še jaz s tabo in ti pomagam jih poučevati in izpreobračati."
0. Akvaviva ust reže, n j edovi želji in ga vzame s sabo, da bi mu služil za katehete.
Zalzete je mal, prijazen polotok, ki sega 56 milj v obsegu pred Goo v morje. Tu so vsej ali vkljub velikim oviram in težavam španski jezuitje Kristusov nauk. In njihov trud je bil blagoslovljen, dobro seme je vzklilo.
(Dalje prihodnjič,)
slovesno sprejeli in sicer že na ladji v pristanišču. Pa glej jo nesrečo. Prav ko se je Roosevelt zahvalil za sprejem in v svojem odgovoru pov-darjal kako je povsod lepo, doma pa najlepše, je nastala huda nevihta. Ladja poveljstva pristanišča se je potopila in utonilo je 14 oseb. Med groznim bliskom in gromom je strela ubila 20 oseb. Vihar je vse pristanišče hudo opustošil, razkril strehe, prevrnil dimnike in opeko. Veliko ljudi je bilo ranjenih. — Tako je narava potrdila na čuden in žalosten način Roosevel-tove besede, da je donja — najboljše.
n Železniška^nesreča. V soboto zvečer je zadel na francoski postaji Villepreux brzovlak v drugi osebni vlak, ki je stal na postaji. Udarec je bil tako strahovit, da je bilo več vagonov v trèno-.' tku zmaščenih. Poleg tega se je brzovlakova lokomotiva razbila in prekucnila na zadnje vozove osebnega vlaka tako nesrečno, da je bilo 10 voz koj v plamenu. Strojevodja brzovlaka je znorel samega strahu. Požar je trajal nad pet ur. Po dolgem naporu so zvlekli proti jutru 18 mrličev izpod razvalin. Mrliče je bilo težko poznati, ker so bili vzelo ožgani. Sreča v nesreči je bila, da je prav kakih pet minut, predno je priletel brzovlak, izstopilo mnogo potnikov iz zadnjih voz osebnega vlaka, ker so sfe bili naveličali dolgega čakanja. Sicer bi bila nesreča še večja. Službujoči uradnik je bil takoj odstavljen od službe in se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Pravi, da je dal brzovlaku znamenje «Stoj !», drugi pa odločno tajijo.
n Cerkev na lastne stroške je začel zidati v mestu Berndorf pri Dunaju znani veleobrtnik Krupp, ki ima tamkaj svoje ogromne tovarne železa. Dal je prostor za zidanje cerkve in bo tudi iz svojega lastnega premoženja vzdržal vse stroške zidanja. V nedeljo so položili temeljni kamen. Slavnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Rainer. Sploh je družina Krupp ne lè bogata, ampak tudi zelo dobrotljiva in usmiljenega srca. Znano je tudi, kako skrbi Krupp za svoje delavce. Ima jih samo v Berndorfu nad tri tisoč petsto, pa vsi so lepo preskrbljeni ne le z zaslužbom, ampak tudi z zdravimi stanovanji.
n Velik požar so imeli v nedeljo ponoči v Petrinjah pri Št. Petru na Krasu. Ogenj je nastal tako naglo, da so se ljitdje komaj rešili. Zgorelo je pet hiš z gospodarskimi poslopji. Nekaterim je zgorelo prav vse, niti najpotrebnejše obleke niso mogli rešiti. Zgorelo je tudi nekaj prašičev. Nesrečni pogorelci so sami ubogi kmetje in zavarovani le za malenkostne svote. Zato bo treba, da pomagajo usmiljena srca. Milodari v denarju ali pa v obleki naj se pošiljajo na duhovnijski urad v Št. Petru na Krasu.
n Ljudsko štetje v severni Ameriki je končano. Trajalo je več mesecev. Kakor poročajo številke, bodo severnoameriške združene države že čez par let štele sto milijonov prebi va v-■tóc'v. Sedaj je vsega prebivavfftva nekaj nad 91 milijonov. Od zadnjega ljudskega štetja je na-rastlo število prebivavcev za celih 15 milijonov. Mesto Novi York ima sedaj štiri milijone in pol prebivavcev, Čikago pa dva milijona in tri sto tisoč. V obeli mestih se je število prebivavcev nekoliko znižalo, čemur je vzrok dejstvo, da se mnogi delavci sele iz mesta na deželo, kjer so stanovanja bolj po ceni. Tako se manjša tudi število prebivavcev v Londonu na Angleškem. Ljudsko štetje v severni Ameriki je stalo krog 15 milijonov dolarjev, po naše 75 milijonov kron. — V Avstriji bomo imeli ljudsko štetje ob koncu tega leta.
n Zaradi dedščine — znoreli. Iz Badna pri Dunaju se poroča o izrednem dogodku. Pred letom je neka stara gospodična Weizenberger podedovala 150.000 K in je od tega časa živela s svojo staro služkinjo v vednem strahu pred drugimi ljudmi popolnoma samotno. Obe ženski nista eno leto zapustili stanovanja ter ste se ves čas živeli samo z jajci, maslom in žem-ljami, kar jima je prinašal nek bližnji branjevec. Domišljevali ste si, da morajo biti vse druge jedi zastrupljene. Pred nekaj dnevi pa je Wei-zenbergova obolela in treba je bilo poklicati zdravnika, ki je tudi prišel. Ta je spoznal, da ste obe ženski postali popolnoma slaboumni v samoti. Zato je takoj odredil, da se ju odda v bolnišnico. To pa ni bila lahka naloga. Ko je prišel pred hišo rešilni voz, ste začeli obe zabijati vrata in okna, da so mogli le z največjo silo u dreti v stanovanje.
n Znižane vozne cene. Južna železnica je znižala vozne cene za obisk letošnje lovske razstave na Dunaju. Vozni listi veljajo ob enem kot vstopnica na razstavo in so veljavni 14 dni.
n Velik zrakoplov gradi sedaj v Zagrebu inženir Stagel. Zrakoplov bo dolg 90 metrov in bo sprejel vase devet tisoč kubičnili metrov p Lina. Stroški tega zrakoplova so proračunjeni na 600 tisoč kron. Prvo vožnjo namerava zvr-šiti inženir Stagel s tem zrakoplovom iz Dunaja v Zagreb.
n Brezžični brzojav na zrakoplovu. Dne
10. junija se je blizu Berolina na Nemškem dvignil v zrak vojaški zrakoplov «Parseval II», na katerega so pritrdili brezžični brzojav. Raz zrakoplov so brzojavili v razna precej oddaljena mesta, kjer so brezžične brzojavne postaje. Po kratkem času so prišli odgovori nazaj. Po enourni vožnji se je spustil zrakoplov na tla.
n Morske kopelji v Gradežu mislijo povečati. Dejstvo je, da se število gostov v Gradežu zadnja leta neprestano veča. Minolo leto ni bilo v Gradežu nič manj kot enajst tisoč kopaliških gostov. Nekdaj je hodila gospoda poleti v severne kraje na gore na takozvano «Som-merfrische» (poletni hlad), sedaj pa, ko je prevladalo prepričanje, da je solčna gorkota imenitno zdravilo za marsikako kožno in živčno bolezen, sedaj sili vse na jug, da izpostavlja
tamkaj na morskem pesku svoje utrujene in bolne ude blagodejnim, dasi žgočim solčnim žarkom. V Gradežu je, kakor rečeno, vsako leto bolj • polno. Posebno Dunajčani zahajajo radi v to morsko kopelj. Nekatere družine prihajajo že redno leto za letom in sicer pridejo kar vsi, oče, mati in otroci. Vsi skupaj prebivajo kakor moderni divjaki dvajsetega stoletja v kakem šotoru na pesku. Ker se število kopaliških gostov tako množi, rastejo seveda cene po hotelih neznansko, saj premanjkuje prostora po vseh tamošnjih prenočiščih. Ob enem pa tudi kopelj ni več tako zdrava, če se koplje toliko ljudi na enem kupu. Sedanja peščena kopelj v Gradežu ni namreč nič daljša kot tisoč metrov. Zato namerava bogatin grof Economo povečati kopelji v Gradežu tako, da jih podaljša vse do Primero, kar znaša približno osem kilometrov. Izkopati se misli nov kanal za ladje, ob obrežju se pa izpelje tramvaj, da bodo kopališki gostje lahko obiskali tudi oddaljene kopelji brez vsakega posebnega truda. Vse to delo bo stalo okoli 20 do 30 milijonov kron. Denar je že skupaj, manjka samo še dovoljenje od strani države in mestnega sveta v Gradežu. Če bo ta «špas» bolj po ceni, si bodo tudi naši ljudje iz srednjih stanov včasih privoščili nekoliko tega peska in teli žgočih solčnih žarkov.
n Povodnji. Še do zadnjih dni so poročali iz raznih krajev o hudih povodnjih. Radi prejšnjega močnega deževja so nekatere reke zelo narasle in poplavile ponekod cele pokrajine. Posebno veliko škode je napravila voda na južne m Ogerskem, kjer so nekatere vasi kar zginile. Vsega skupaj so izvlekli nad 300 mrličev iz vode. Velike povodnji so imeli tudi na Nemškem in drugod po Evropi.
n Brez 25 dolarjev nazaj ! Znano je, da je naseljeniška komisija v New-Yorku izdala strogo naredbo, da mora imeti vsak ameriški naseljenec 25 dolarjev denarja s seboj, ko se izkrca. Skušalo se je od raznih strani nasprotovati tej naredbi, vendar pa ne pomaga ničesar. 25 dolarjev se zahteva od vsakogar, ki se hoče izkrcati v Ameriki. Kdor jih nima, in o r a brez ugovora nazaj v staro domovino. Kdor nima poleg vožnega listka še 25 dolarjev denarja (dolar je približno pet kron), naj ne hodi v Ameriko !
n Mestni magistrat tržaški je predlagal mestnemu svetu nakup parcele štev. 2449 na Opčinah v obsegu 1882 kvadratnih sežnjev in to za ceno 30 tisoč 500 kron kot stavbišče za novo prepotrebno šolsko poslopje na Opčinah. Poslanec Ferluga je priporočal, ta predlog, ki je bil tudi soglasno sprejet. Nekateri hudomušneži pa pravijo, da bodo verjeli še le tedaj, ko se bo poslopje že zidalo. Obljub so namreč naši ljudje slišali že veliko. Tudi druge šole v okolici so kaj potrebne novih poslopij.
n Umrla je minolo soboto zvečer v Sežani gospa Antonija Ostertag, sestra nedavno umrlga odvetnika dr. Jož. Ostertaga. Pokojnici je bilo 72 let. Vse svoje čisto premoženje je zapustila sežanskim revežem.
n Kolera se oglaša zadnje dni na Ruskem vsled neznosne vročine. Po južnih deželah velikega ruskega cesarstva beži prebivavstvo prestrašeno, kamor le more. Mestna zastopstva žrtvujejo velike svote za pobijanje te kužne bolezni. Najhujša kolera je ob reki Dnjeper.
n V usta se je ustrelil v ljubljanski vojaški bolnišnici vojak Meznaršič, doma iz Dolenjskega. Težko ranjenega so spravili iz vojaške v mestno bolnišnico.
n Samo teden zapora je prejel na porotni sodniji v Trstu oni 18-letni Anton Zerjal iz Boljunca, ki je bil, kakor smo že poročali, ukradel svojemu gospodarju 4200 kron. Porotniki so smatrali njegov čin za lahkomišlje-nost, zato mu je bila za takrat odpuščena skoro vsa kazen. Gospodar je prejel denar nazaj in je svojemu bivšemu uslužbencu tudi odpustil.
n Kardinal Rampolla, državni tajnik pokojnega papeža Leona XIII., je zelo slabotnega zdravja. Radi tega so v Vatikanu zelo v skrbeh. Govorice, da bo sv. Oče Pij X. odslovil sedanjega državnega tajnika kardinala Merry del Vala in poklical na njegovo mesto kardinala Rampolla, so gole.izmišljotine.
n Visoki gostje so zopet na Brionskih otokih pri Pulju. Minoli teden se je tjakaj pripeljal nadvojvoda Franc Salvator s soprogo nadvojvo-dinjo Marijo Valerjo, hčerjo našega cesarja, z otroci in spremstvom. Visoki gostje se nameravajo pomuditi delj časa na Brionskih otokih.
n Podaljšanje elektr. tramvaja iz Opčin do Sežane. — Železniško ministrstvo je dovolilo sestavo podrobnega načrta za nameravano ozkotirno malo železnico z električnim obratom od Opčin do Sežane ; in sicer na podlagi prvega ogleda proge, ki se je vršil dne 6. in 7. dee. in le z nekaterimi spremembami, kakor jih želi upravni svet delniške družbe tržaških malih železnic.
n General Varešanin, deželni šef bosanski, ki je bil ob otvoritvi bosanskega deželnega zbora napaden s samokresom, pa k sreči ne zadet, je bil od cesarja, povdizgnjen v baronski stan. Povodom srečne rešitve je prejel Varešanin skoro tisoč čestitk. Čestital mu je tudi cesar z ministri. Napadalec Cerajič menda ni bil političen zločinec, le zmešalo se mu je. Oblasti so sicer preiskale njegovo stanovanje kakor tudi stanovanja njegovih prijateljev , pa niso našle nič sumljivega.
Sirite ZA. Ft JO
Naše letošnje šmarnice.
Leta 1908. so majnikovi žarki privabili tržaške šmarnice prvikrat na dan. Nekoliko jih še imamo po 6 vin. — Lani 1909., je izšla posebna priročna šmarnična knjižica. Le malo jih je še v zalogi, po 10 vin. — Letos pa smo posrkbeli svežih šmarnic po 20 vin.
Te trojne šmarnice nas bodo vedno spominjale pisateljeve skrbi in ljubezni, ki jo je gojil do svojih rojakov, posebno pa do slovenske mladine.

Da bodete šmarnice znali, jih večkrat in s srcem berite. Neznatni so cveti in mali, sadu pa obilo dobite. Vzemite jih, ljubite jih ! Prodajalna katol. tiskovnega društva v Trstu, ulica delle Poste, štev. 9.
iz oko.ice.
o Iz Rojana. Lepo število naših šolarjev in šolaric bo pristopilo letos prvikrat k mizi Gospodovi ; nad 90 jih bo. Upamo, da bodo . dobro pripravljeni sprejeli Kralja nebes in zemlje in da bodo njih mlade duše zaplapolale v čisti, nedolžni ljubezni, ko se bodo ogrele pri Srcu nebeškega Detoljuba. Prvo sv. obhajilo za slovenske otroke bo dne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla.
V pošteno zabavo prvoobkajancem priredi naša Marijina družba ob 5. uri popoldne novo igro «Na krivih potih» in burko «V posredovalnici». Upamo, da nas bo tudi naš izborni pevski zbor razveselil in razvedril s celo kitico naših divnih narodnih popvek. — Dne 10. julija pa nameravamo počastiti naša slovanska apostola sv. Cirila in Metoda ; o tem bomo pa pozneje pravočasno javih.
Kakor smo že napovedali, pojdemo 27. in 28 . j uh j a na Brezje in Bled. Želimo, da se tega našega romarskega izleta udeleže osebe iz vseh slojev. Tud ipriprost delavec naj ne manjka, saj je prav, da odloži včasih svoje vsakdanje delo in dvigne kvišku svoje srce k nebeški Kraljic na naši slavni slovenski božji poti.
Potujemo pa po sledečem vsporedu : Odhod iz Trsta (državni kolodvor) dne 27. julija ob "eni uri in 13 minut popoldne. Ustavimo se na sledečih postajah : Rocol, Sv. Ivan, Opčina, Repentabor, Št. Daniel, Prvačina, Gorica in Jesenice. Na Otoče pridemo ob 7. uri 40 minut zvečer. Na Brezje dospemo, prav ko bo domači - zvon pel večerni pozdrav Materi Mariji. Na Brezjah prenočimo. Zjutraj peta naša, pridiga in skupno sv. obhajilo. Nato zajutrk in ogledovanje okohce. Odhod iz Otoč dne 28. juhja ob 10. uri 30 minut dopoldne. Z vlakom odrinemo proti Bledu. Za one, ki bi želeli, iti peš skozi divno sotesko Vintgar na Bled, se bo ustavil vlak vlak na Dobravi. Ostali pa dospejo na Bled ob 12 uri in 2 minut, ko bo zvonček sredi va-lovja pel Mariji angeljski pozdrav. Na Bledu kosilo, popoldne litanije z malim nagovorom in blagoslovom. Nato vožnja po jezeru. Proti Trstu se odpeljemo ob 5. uri 38 minut , v Trst dospemo ob 9. uri 55' minut zvečer . Nazaj grede se bo ustavil vlak na istih postajah, kakor prejšnji dan, samo na postajah Rocol in Sv. Ivan ne.
Cena za vsako osebo tja in nazaj je 7 kron v III. in 12 kron v II. razredu. Ker treba javiti železnici že do 20. juhja število udeležencev, zato nujno prosimo vse one, ki mislijo priti z nami, naj si preskrbe čim prej legitimacije, ki se dobe pri č. g. rojanskem kaplanu, pri od-bornicali rojanske slov. Marijine družbe in pa v prodajalni katol. tiskovnega društva v Trstu, ulica delle Poste štev, 9. — Vabimo pa vse dobre ' kristijane in Marijine častivce brez razlike stanu.
Na Brezjah in na Bledu bo vihrala Materi Mariji v pozdrav naša nova zastava, pel bo pa izborni pevski zbor naše Marijine družbe.
Odbor.
o Sv. Ivan. Naša dekliška Marijina družba, kateri sedaj načeljuje g.čna Marija Godina, ker poprejšna Pierina Vitez se je poročila, je imela pretečeno nedeljo svojo veselico. Na to Je prišlo skoraj izključno samo domače ljudstvo, ki je «Marijin dom» skoraj popolnoma napolnilo. Na vsporedu je bila deklamacija, petje in igre : «Ljudmila» in «Planšarica». Pri petju je nastopil prvikrat «naraščaj» pod vodstvom g. Maksa Baretto, cerkvenega organista in oče odrasle pevke s «Kukavico». Igrokaz «Ljudmila», je poslušalcem jako ugajal, in kaj ne bi? saj so bile uloge v pravih rokah, igralke so vse, svoje uloge kaj lepo zvršile in opazilo se je, da so se na odru dobro izvežbale pod spretnim vodstvom č. g. Čoka. Glasno ploskanje po vsakem dejanju je kazalo, da zaslužijo občno pohvalo. «Planšarica», dasi prvikrat na odru, je svojo ulogo pohvalno rešila, s svojimi dovtipi je jako dobro zabavala poslušalce. Omeniti nam je, da so bili na isti veselici tudi otroci, ki so isto nedeljo prejeli I. sv. obhajilo in tako so se zamogli pošteno zabaviti.
Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. bomo praznovali godovnik naše fare z običajno procesijo presv. R. T.; ob 7. uri zj. slovesna sv. maša, nato procesija, ki je ena najlepših v naši okolici, ako bode vreme ugodno.
Poročati nam je, da je naše župnijsko vprašanje, ki se vleče že celili 8 let, vendar enkrat končno rešeno. Dogovorila sta se mestni magistrat in namestništvo in napravila sta
ustanovno pismo, po katerem pripada «patronat» cerkve edinemu in samemu magistratu, župnije patronat pa ima izključno verski zaklad kateri plačuje č. duhovščino. Da bode imel pa tudi magistrat pravico alternative z na-mestništvom predlagati in imenovati župnika, bode prispeval s 530 K na leto k plači č. g. župnika in I. č. g. kapelana. Toraj vendar enkrat upamo da sedaj bode v kratkem razpisana župnija in bode imenovan pravi župnik. Takratno imenovanje ima mestni magistrat. — Naše «Kršč. soc. izobr. društvo» in «Marijina družba» sta si nabavila nove prostore, kateri bodo najbrže 10. p. m. otvoreni. Na veselo svidenje !
Cerkveni vestnik.
c Duhovne vaje za častite gg. duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani vsak teden meseca julija. Začetek vselej v ponedeljek ob 6. uri zvečer. Čč. gg. naj se blagovoljno prej naznanijo pri predstojništvu jezuitov : Ljubljana, Elizabetna cesta 9. — Skupne duhovne vaje za duhovnike tržaško-koperske škofije bodo letos v škofijskem konviktu od dne 22. do 26. avgusta. Vodil jih bo veleč. P. Volbert S. J.
c V armenski cerkvi na Dunaju so imeli ta teden štiri nove sv. maše v armenskem obredu. Darovali so jih štirji novomašniki iz armenskega cerkvenega reda Mehitaristov. Posvečeni so bili po svojem generalenm opatu nadškofu Dr. Govriku, ki je bil tudi sam nedavno posvečen v škofa. Armenska cerkvica v Trstu, v kateri se je shaja naša ženska in dekliška Marijina družba, je odvisna od tega armenskega samostana na Dunaju. Od tam prihajajo tudi včasih nekateri armenski duhovniki v Trst in mašujejo ali v armenski cerkvi ah pa tudi v cerkvi Starega sv. Antona v armenskem obredu. Pred več leti, ko je bilo v Trstu več Armencev, so se mudili nekateri armenski duhovniki stalno v Trstu.
Za kratek čas.
Na lokalni železnici. Potnik: Hudimana. kondukter, zakaj se pa vlak ne ustavi na tej posta vj ? — Sprevodnik: Pomislite, da ni strojevodja že 14 dni plačal kolodvorskemu gostilničarju, kar je zapil.
Užaljen ponos. Sodnik: Zdi se ini, da ste že iz mladih let vedno v slabi družbi. T a t : Oprostite, gospod sodnik, to pa že ni res, zadnjič sem kradel v grofovski hiši in sicer imam pa vedno opraviti z gospodi sodniki.
DAROVI.
IX. Izkaz darov za novo cerkev v Podgradu.
(Dalje)
Vičič Zinka Trst 2 K ; Hrabar Jak. Vel. Brdo 5 K ; Renčelj Fr. Povir - Sežana 1 K ; Paropat Jur. Verteneglio 2 K ; Rajčevič Fr. župn. Grahovo pri Cerknici 1 K ; Dr. Mecchia Kari. kan. Trst 10 K ; Fabris Jos. škof tajn. Trst 10 K. ; Schroll Jos. stoln. vik. Solnograd 1 K ; Prey Alfr. Solnograd 1 K ; Otto pi. Wallpach kan. Solnograđ 5 K ; Rieder prof. Solnograd 1 K ; Lungkofler Ab. stol. vik. Solnograd 2 K ; Hilber Avg. stol. vik. Sohioàrad 20 K ; Barlek Ant. dek. Stari Hobri 1 K ; Baša Iv. Jasen 20 K ; Dr. Eberharter Solnograd 1 K ; Chr. Greinz stol. vik. Solnograd 1 K ; Šijanec Ant. župn. Sv. Jur. v Slov. Goricah 10 K ; Kikelj Jos. trg. Boh. Bistrica 10 K ; Bajželj J b. Stražiše 5 K ; Tunčah Sini. nadučitelj. Šmarje 2 K ; Goli Fr. Idria 10 K 32 v ; Primožič Ant. Prevalje 2 K; Leveč Fr. Mengeš 20 K; Zabret BI. Britof pri Kranju 10 K ; Poelba Jos. Ribnica
1	K ; Leveč Mar. učitelj Pohca-Višnja Gora
4	K ; Jern. Žužek gost. Turjak 2 K ; Pišlar Iv. org. Sv. Barbara v Halozah 1 K ; Bergant Lovr. gost. Kamnik 10 K ; Stockl Andr. stol. vik. Solnograd 1 K ; Humek Mart. nadučitelj Boh. Bistrica 2 K ; Rihar Ant. Mengeš 10 K ; Stergar Ant. Skale pri Velenju 1 K ; Trevn Aut. Jesenice 10 K ; Hlebš Andr. Zadobrova
5	K ; Muri Fr. Jezersko 2 K ; Novak Iv. Kranj-skagora 1 K 10 v. ; Pečjak Ad. Toplice 10 K ; Pavlič Ant. nadučitelj Kostanjevica 1 K ; Medved Ign. žel. urad. Zatičina 5 K ; Porent Iv. dacar Šmarje-Sap 3 K ; Pokorn Iv. nadučit. Korjul 5 K ; Trobevšek Fr. lesn. trg. Vrhpolje
5	K ; Knez Fr. Št. Rubert 5 K ; Thaler Rezk. Škofjaloka 10 K ; Šenk Jur. Makek-Jezersko
6	K ; Simonič Jos. Mladiči-Semič 5 K ; Kolin-ska tov. kav. primesi Ljubljana 5 K ; Čarman Gašp. Škofjaloka 10 K ; Žigon Avg. Šibenik
2	K ; Vukšinič Dav. Metlika 4 K ; Matičič Fr. župn. Boljun 10 K ; Nemanič Mart. župn. Brus-nicc-Dolenjsko 5 K ; Žigon Fr. Brusnice-Dolen j -slio 1 K ; Habe Mar. učitelj Brusnice 1 K ; Možiua Fr. Rudolfovo 3 K ; Fajdiga Fr. So-dražica 2 K ; Jakše I. Novomesto 5 K ; Svetina Ant. Žirovnica-Gorenjsko 2 K ; Oman Valt. Kranj. 5 K ; Hafner Hel. Škofjaloka 3 K ;
Žužek Jos. c. kr. nadinž. Spi j et 4 K ; Fojkar Iv. Bukovice-Selce 5 K ; Homan Fridr. Radovljica 1 K ; Bonač Ant. Begunj e-Cerknica 5 K ; Finžgar Mirosl. Brezje 5 K. — Iskrena hvala vsem darovalcem ! Bog povrni ! udano
Cerkveno oskrbništvo. Izkaz darov za „Marijin dom" prihodnjič.
*
)fospic prt Sv. Duhu
oh di vnem Bohinjskem jezeru (525 m) poleg cerkvice sv. Duha, ki ga je zgradilo „Kranjsko (luhovsko podp. društvo1', združen s penzijonatom, je najlepše
letovišče za duhovnike
ki iščejo odmora in okrepčila v svežem planinskem zraku. Sprejemajo se po možnosti tudi drugi gostje.
Popolna oskrba, zmerne cene: soba 2—3 K, hrana brez pijače 4 K na dan. 26 popolnoma opremljenih sob.
Hospic je oddaljen 7 km od železnične postaje Bistrica - Bohinjsko jezero na Kranjskem in nudi krasne sprehode v zaraščenih gozdih. Z verande krasen razgled po jezeru. Kopališče, vožnja po jezeru.
Izleti k Savici (1 in pol ure), na planine Triglav (9 ur), k Triglavskim jezerom (4 — 6 ur). Pošta trikrat na dan.
Neposredna bližina cerkvice sv. Duha nudi duhovnikom priliko vsak dan brati sv. mašo.
Oglase sprejema „Duhovsko podporno društvo v Ljubljani".
Letovišže jo za goste odprto takoj, vendar naj so reflektanti oglasijo pri društvu, da bo mogoče za posameznike določiti čas nastopa, ker je na razpolago, kakor rečeno 8 atri u 26 sob. Sploh priporočamo, naj vsak. ki misli v letovišču ostati več dni, naznani svoj prihod preje pri „Duliovskem podpornem društvu v Ijjubljani", ker mu sicer ni mogoče zajamčiti prenočišča.
Umetniške slike
fino ročno delo
-&SSG-
Stiri krajevne slike (40-35 cent.) ena slika sv. Pavla (70-50 cent ) posnetek po 200 let stari umetnini in končno lep ženski portret.
Cene zmerne !
Na prodaj v prodjalni „kat. tiskovnega društva v Trstu" via delle Poste štev. 9.

Istotam kupite knjigo ,, Lepa naša domovina". Stane K 160.
Za prvo sv. obhajil*
priporoča
Prodajalna „Katoliškega tiskovnega društva" v Trstu, ulica delle Poste 9,
lepe obhajilne podobice.
Jtiša na prodaj !
V Gorjanskem na Krasu je na prodaj nova hiša. Po-slooje leži ob cesti in je zelo
pripravo za krčmo
ali trgovino.
Več se poizve v prodajalni katolišk. tiskovnega dru-štza v Trstu, ulica delle Poste, štev. 9.
Stara pratika ne velja več!
Kupite si tioVo ~
z krasnimi slikami opremljeno družinsko pratiko za 1. 1910.
Stane 24 vinarjev.
Naročajte pri upra v Ljubljani V „Prodajalni katol. tiskov, društva" v Trstu, ulica delle Poste, številka 9.
ni več na raspolago!
Slovenec KOMAD SKAZI,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gròden (Tirolsko) se najtopleje priporočil je za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki «astonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
NA OPCINAH!
Prodajalno
vsakovrstnih mrtvaških predmetov
kakor krst, vencev, voščenih sveč i, t. 5. ima ztftoptfvo jfovega pogrebnega podjetja iz Trsta, Corso štev. 49.
Sprejema tudi naroČila pogrebov itd. — Slavnemu občinstvu se u-
ljudno priporoča
JOSIP MRZEK,
zastopnik Nov. pogrebn. podjetja. Opčine h. št. 170.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO:
oooooooooooooooooooooooooooooooo-
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIH!
Velikanska izbira
vsakovrstnih IZGOTOVLJENIH OBLEK NAJNOVEJŠEGA KROJA
©o
(SO
©O
za dame, gospode in otroke.
©«OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
©o ©o ©o ©o
©o ©
©o
©O ©©
©o ©o ©o ©o
©O
©o ©©
©o ©o
o
BOHINEC & C
Via delle Torri 2 - SRST - Via S. Lazzaro 17
(ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.)
©o
G©
©o ©o ©o ©o
©O ©O
©©
©o ©o
««OOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCGGOeOOOOOOOOOOOOOOQ o®	©o
1 Solidna postrežba. -	•»<'...... *
©o
©©	(Obleke po meri izgotavljajo prvi krojači.)
Najnižje stalne cene. |
§§ o©
G©
Uljudno naznanjam si. občinstvu, 8. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in Šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam. Ha sem preskrbel svojo
KNJIGOVEZNICO --
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno ln ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje m Issalo v, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
ZALOGA likerjev v sodčkih in butiljkab
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, ,krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
ogrebno poòjetje
VIA VINGENZ0 BELLINI ST. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodajalnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se je preselilo
w coaise št. 49
blizu lekarne Flovis. (piazza Goldoni )
n^i


LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj urad v Trstu, ulioa dene Poste O. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično zvsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri xxiiljoiie ]iron-
od vsakoga in jih polme^ečno
obrestuje po
4
HI in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q brez kakega odbitka za rentni da-
vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji od vloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob n-deljah od 11—12 ure dopoldne.
Načelstvo.
gBBagapu
❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖
f
v ❖
❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖
t ❖
❖
t ❖
❖ ❖ ❖
PRODAJALNA
UM, TISK. DRUŠTVA
ulica Posfe št. 9 - SRST - Telefon št. 2328.
—--□ □ o—--
Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatskem, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d., i. t d.
Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t d.
sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo. -
Za častite župne urade in gg. duhovnike I
m imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za L brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademecum, birete, kolare šemisete, in vse druge cerkvene potrebščine.
Razprodaja užigalic in kolekov za obmejne Slovence.
Znakov kršč. soc. zveze in dr.
Sprejemamo vsa KNJIGOVEŠKA DELA in preskrbimo tudi OKVIRJE ZA SLIKE.
Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno.
Uljudno se priporoča
„Katoliško tiskovno društvo*4 v črstu.
lafeti K*UL tiskara* draitr« t Trsta
L ■vnuurtnrftr.
hraa
k