C; A s o I' i s z A s I, O V I-: .\ s K o K K A ,| i: v \ o z C. o D o v I \ o K R o N I K A KROG IN BUZINCI IVAN ZELKO K obravnavanju zemljišča Belniuic in srednjeveške Sobote pritegujem še področje naselbin Krog in Buzinec. O Krogu ni po- datkov, da bi v srednjem veku pri])adal go- s|)o(larskeniu dvoru v Soboti. Venre elkül- deni, és ott a mi risztünknek, vagy ki-kül- dött linknek letenni köteles légyen, a mit ha elmulasztana, négy forint büntetést fizetni tartozzon, mellyel a káptolan minden biró nélkül is rajta meg vehessen. A midőn pedig ezen árendálásnok ideje eltelvén 1845''' esztendőben a szokott két esztendőbéli áren- da le fog fizettetni, akkor ezen szerzőtlésnek tovább való terjesztése végett Expressussai áltól magát jelenteni el ne mulassa a töbször nevezett helység. ~ Mi pedig Korongi hely- ségnek községe ezen szerződésnek minden pontyait ezennel elfogadjuk. — Melynek nagyobb erősségére ezen szerződés levél mind két részrül alá Írattatott, és meg petsétel- tetvén, két hasonló párban elkészült, és költ Norsinczon 5-''^ Juiiy 1841. Gvőri káptalan I.. S. Ilorxátli András T. N. g\őri Láplaiani Urod. üg^ véd L. S. x Horváth Mihály Korongi Helység öreg biroja x Zsálig Iván Korongi Helység eskü t je Agiislicli Sándor Tettes N. Aas Vármegyének (Juras...) ac SzBirója előtt L. S. (izginul pečat) 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hogy tizenhét forintokat 27 crrokat ezüst pengő pénzben tevés végett a T. Győri Káp- talannak kezemhez vettem ezennel megis- merem. Költ Szombathelven 2"' October- ban 1841. Az az 17. for. 27. orr. ezüst p. pénzben. Kráiicsics József, Apát Szombathelyi Kanonok és Pápóczi Perjely mint a T. Győri Káptalannak Megbizotja. Hogy tizenhét forintokat 27 crrokat ezüst pengő pénzben mint a T. Győri Káptalan- nak járandó Dézma pénzt a Korongi helység részéről mint az előbb irt Káptalannak meg- bízottja kezemhez vettem ezennel megisme- rem. Költ Szombathelyen 23Octoberban 1843. Az az 17. for. 27. er. p. p. Kráncsics József Apát és Szomba- thelyi Ör Kanonok. Hogy 17 forintokat 27 crrok. ezüst pengő pénz])en mint a T. Győri Káptalannak 1844 és 1845 évekre járandó Dézma pénz nékem hiány nélkül lefizettettek ezennel jnegismc- rem. Költ Szombathelyen 29''' Septemberben 1845. Az az 17. for. 27. er. pengő pénzben. Kráncsics József Apát és Szombathe- lyi Ör Kanonok. Prevod: Pogodba Mi podpisani győrski kapitelj dajemo v najem desetino in desetinski dohodek, ki se nas z vso pravico tiče že od davnih časov, kateri nam pripada v Železni županiji leže- čem kraju Krogu in katerega smo si dali zbirati deloma v gotovem denarju, deloma v različnem blagu in pridelkih, — ali pa ga izdajali imenovanemu kraju Krogu v najem, kdaj za večjo, kdaj za manjšo (najemnino): po kakovosti let in časov; ali (tako) tudi (sedaj) dajemo krajevni občini v najem za šest naslednjih zaporednih let; namreč za leta od 1839 do 1845, da se vsako drugo leto plačuje 17 f. 27 cr. p. p. na ta način, da je imenovana kroška občina dolžna v letih 1841, 1843, 1845 vsakikrat 10. oktobra na svoje stroške po zanesljivem človeku poslati v Szombathely zgoraj določeno najemnino in jo tam izročiti našemu uradniku ali od- poslancu. Ako bi se to opustilo, bi bila (ob- čina) dolžna plačati štiri forinté kazni, ka- tero bi mogel kapitelj od nje izterjati tudi brez vsakega sodnika. — Ko bi ta najemni čas v letu 1845 potekel, tedaj naj ne opusti večkrat imenovani kraj, javiti se po svojih zastopnikih zaradi podaljšanja pogodbe, (kako) se bo plačevala običajna dvoletna najemnina. — Mi pa občina Krog s tem spre- jemamo vse točke te pogodbe. Zaradi večje veljavnosti je bila pogodbena listina od obeh strank podpisana in opremljena s pečati in izgolovljejia v dvojniku ter datirana v Nor- šincili dne 5. junija 1841. Győrski kapitelj L. S. Horváth Andrej, odvetnik č. gvőrskega kapiteljskega gospostva L. S. Horváth Mihael, župan kraja Krog Zsálig Ivan, zapriseženec kroškega kraja Pred Aleksandrom Agustichem, (zaprise- žencem?) in sodnikom ugledne Železne županije"* L. S. S tem potrjujem, da sem prejel sedemnajst forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengő de- narju v dobro č. győrskega kapitlja. Datum v Szombathelyu 2. oktobra 1841. To je 17 for. 27 kr. v srebrnem pengő denarju. Kráncsics Jožef, opat (—) somboteljski kanonik in prior (kraja) Pápócz kot pooblaščenec č. győrskega kapitlja. S tem potrjujem, da sem sprejel sedem- najst forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengő denarju, ki pripada č. győrskemu ka- p iti ju kot desetinski denar od kraja Kroga kot pooblaščenec prej omenjenega kapitlja. Datum v Szombathelyu 23. oktobra 1843. To je 17 for. 27 kr. p. p. Kráncsics Jožef, opat in somboteljski kanonik de vigilantia. S tem potrjujem, da so mi brez primanjk- ljaja izplačali 17 forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengő denarju kot pripadajočo desetino č. győrskemu kapitlju za leti 1844 in 1845. Datum v Szombathelyu 29. septem- bra 1845. To je 17 for. 27 kr. v pengő denarju. Kráncsics Jožef, opat in somboteljski kanonik de vigilantia. Druga listina, datirana v Noršincih dne 7. junija 1847, se v besedilu strinja z objav- ljeno. Razlika je v letnicah, ker se pogodba nanaša na čas od 1846—1851, in v znesku najemnine, ki je zvišan na 17 forintov in 32 krajcarjev. Občino Krog so zastopali: Matija Bólent, župan, Ivan Zsálig in Stefan Bratko- vics, zapriseženca. Vsi trije pečati (győrske- ga kapitlja, kapiteljskega odvetnika in Ale- ksandra Agusticlm, sodnika Železne župa- 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ilije) so neokrnjeni. Najemninski znesek je \ bil na navaden način plačan le za prvi dve \ leti (1846, 1847) 28. septembra 1847. Nadalj- i njega plačevanja ni bilo. \ 2. ZEMLJIŠKA GOSPOSKA KROGA V SREDNJEM IN V ZAČETKU NOTEGA VEKA Najstarejši znani zemljiški gospod Kroga je bil Ezav (Isou = Ezsau"), za katerega zve- mo iz listine iz 1. 1298.^ Več kot o imenu pa listina ne poroča. V letih 1331, 1353, 1355, 1421, 1436 in 1468 se kot zemljiška gosposka na ozemlju Kroga omenja rodbina, imenovana Kroška (... de Korogh).' Simonov sin Nikolaj je bil iz Kro- ške rodbine in se javlja v letih 1353 in 1355.'^ Toda 1. 1350 si Krog lasti magister Nyku' iz Nagymártona. Kot svojo posest ga pre- pusti svojemu sorodniku Oliveru, kraljev- skemu zakladniku in sodniku z namenom, da naseljuje in uživa področje Kroga. Isto- časno se Oliver obvezuje, da bo oba Kroga, Rakičan (Reketye) in še nekatere druge na- selbine na Madžarskem, vrnil, ko bo Nykul to hotel, po Oliverovi smrti pa so jih dolžni vrniti Oliverovi bratje in sinovi z vsemi pra- vicami.^ Podoba je, da je prav ta Nykul bil vzrok spora, ki je nastal zaradi zemljiških pravic do Kroga med Kroško rodbino in imenova- nim Nykulom. Spor sta reševala deželna sodnika Tomaž (1353) in Drugeth (1355), vendar po dveh letih spora ni prišlo dó po- miritve." L. 1444 sta si zemljiško pravico nad Kro- gom, Radostinci in pristavo Vrbovčan (Bor- bochan) prisvajali rodbini Taplan in Kys- faludy. Rodbina Taplan se omenja tudi leta 1456 kot zemljiški gospod v Krogu.'" Zaradi pomanjkljivih podatkov je težko določiti, v kakšni obliki in v kolikšnem obsegu so si posamezne rodbine pridobile in uživale zemljiške pravice v Krogu in na njegovem področju. Zanimivo pa je, kar pravi o zemljiški go- sposki v Krogu vizitacijski zapisnik iz leta 1698, da je Krog posest svohodnihov: hona nohilium.^^ Med kroške svobodniške rodbine spada Lipičeva (Lipich) rodbina, ki stopa v ospred- je v XVII. stoletju in se omenja 1. 1632.'- V stari soboški cerkvi je imela kripto (pred 1. 1743)." Iz 1. 1749 sta znana Anton in Bal- tazar Lipič. Zadnji je bil podžupan Železne županije.^a L. 1778 nastopa Ivan Lipič kot zemljiški gospod v tišinski župniji (v Ban- kovcih) in v kraju Lukačovci.'* Primer, kako se je povzpel zaradi zaslug za domovino iz nižje družbene stopnje v višjo, je bil Jurij Gujtman, ki si je z odo-. britvijo cesarsko-kraljevske pisarne na Du- i naju z dne 20. marca 1686 pridobil plemiški naslov zase, za svoja sinova Matijo in Jurija ter hčerki Heleno in Marijo, za vse svoje j dediče-potomce, rojene in ki se bodo rodili \ še v bodoče. Listina'o Gujtmanovem plemi-j škem naslovu se je ohranila do današnjih i dni. Po tradiciji izvira iz kroškega področ- \ ja.'5 Zato jo v tej zvezi objavljam. Sestav- j Ijena je v slogu XVII. stoletja.'" Značilen je i njegov grb: na zelenem podnožju in modrem | ozadju stoji pokoncu postavljen rumeno- | rjav pšenični snop. Podoben gvh v enaki \ barvi je tudi na vrhu grba (prim, sliko listi- j ne). Spodnji del grba je pravi grb, medtem ■ ko je nad grbom postavljeni pšenični snop \ čeladni okras. Lisliiia. s kiitcro je Jurij Gujtman zaprosil k-ta 1686 za |)lemiški naslov 51 KRONIKA ČASOPIS ZA S I, O \ E \ S K O R K A J 1. \ \ (.) Z C. O U 1) \ 1 N O Izvirno ix-sedilo Clujtnianovc prošnje za pocleliiev i)leiuiškef!;a naslova z odoijrilvijo grba je naslednje: Saeratissin)(a)'' Caesarea Regiaqiie Ma(as Dne 13ne ( lenientissinie Jnnata Mattis vrae Sacrani(ae) (iratia. et henignitate. qua uninersos fideles snos sub- dilos. de se et patriae benenieritos, i)roseqiii consueiiit. aniniatus et ego. Ad Augustuin Mattis vrae Solium, confugienduni dvixi, liu- millime sup|)licando Ma ... vrae, quateuus ex benigna ("lementia sna, me iufrascriptum, ac per me Matthiam, et Georginm lilios, ac Hellcnani et Mariajn filias, iam na(t)os, cae- terosqne Haeredes et Pasteritates meos etiam imposterum nascituros utriusque Sexus uni- nersos. de statu et conditione ignobili. in coetum et numerum verorum, ac indubitato- rum Regni Sni Hungáriáé Nobilium coop- tare et annnmerare. miliique et infrascripta Arnia. sen Xobilitatis Insignia. ( lementis.si- me conferre dignetur. Quam Mattis Vr . . . ((i)ratiani. liumilliniis. ac perpetiio fidelibus Servitiis proniercri st(ud)eb(o). Eiusdem Mattis vrae Saeramiae?) blumillimus ac perpetuo fidelis subditus Gcorgius Cniytman ( oncissit Sua Sacr. Caesarea Regiaque Mallas (grb) A ienne Die 20. Mart. Anno Di7i 1686 Joannes Alatolani Secretarius(?) mp. Izmed kroškili svobodnikov XA'^III. stoletja so znani: Jožef Zelko, ki mu je umrla leta l*fčiit flyörskt'ííii kapitljíi iin ii^liiii u t.crk\i'iii desrliiii \ Krojilr / dm- 7. \l. 1847; VUirija s kr(»llü na ijliivi je (ihnijc- lui iKi svojd (h^iio strun: v tiaročjn drži otroku Je/nsa 1739 hčerka (ex Korong nobilis Joseplii Zelko iiifans puella Anna)."* ter Mihael Ščaj) (Schapp) in Žižek (Sisek). ki sta kot »ne- mešiijaški« priči iiasto|)ila 1. 177? v Tiirnišču ob pravdi, na čigavem področju stoji tur- niška cerkev.'" ■i. KOEOXIZACl JSkO STANJE KROGA V SKEDNJEM VEKU Na področju današnjega kraja Kroga raz- likujejo v stoletju dve naselbini: A\'liki in Mali Krog (1331: Nogkorug:-'' 1350: duas Kurugli;^> 1353: Nogkorongli;ä-' 1405: Kysko- rogh^«). V soseščini Kroga, še na njegovem i)o OPIS Z A S I, O V E N S K O K K A J E V N O I. G O O O V I .\ O KRONIK A Vendar zopci nastopi težava. Krajevno ime Buzinez je po I. 1627 izginilo. Viziiacijski zapisniki iz let 1698, 1756 in 1778, kjer so omenjena vsa krajevna imena na področju soboškc žu[)nije, ga ne poznajo. Pač pa na- a-aja vizitacijski zapisnik iz 1. 1698 drugo okolnost, iz katere je moči spoznati, kje je bilo naselje Bozyncli (1366), Buzinez (1627). Po vizitacijskeni zapisniku iz 1. 1698 da- jejo bero soboškejnu kantorja vasi: Krog, Pukačovci in trg Rakičan.^' Namesto kraja Buzinez nastopa 1. 1698 Rakičan. Dolžnost dajatve je torej prešla iz Buzinec na Raki- čan. Vsekakor je obstajala za to neka vzroč- na zveza. Severovzhodno od Rakičana, na severni strani I,edave, najdemo ledinsko ime »Biizonsko« (od Buzinsko; na karti Bizensko) in »Bijzonski mlin« (na specialni karti na- pačno: Budinski mlin).^'^ Semkaj lokaliziram naselje Buzinez,^« ki se javlja 1. 1366 v obliki Bozvnch — in je bilo med leti 1627—1698 opnstošeno. Uničenje naselja smemo pripi- sovati turškim vpadom. Podobno so Turki iik pred 1. 1627 uničili naselja, ki so bila severox zliodno od Buzinec. namreč Negonce, lešanovce. Križance, Obrančakovce in Bu- kovnico. Pri naselja izmed navedenih so v celoti izginila, medtem ko so prebivavci ostali dve imselji TeSanovce in Bukovnico obnovili. Po opustošenju naselja Buzinez so se mogli prebivavci preseliti na zahodno stran Le- dave, v^ sosedni Rakičan, podobno kot so se prebivavci opustošenih krajev Negonec, Te- šanovec in Križanec umaknili iz ravnine na bližnje griče, kjer so si zgradili zasilna bi- vališča, od koder so obdelovali svoja polja v nižjih legah ob požganili in izropanili do- movih.''' Opazno je tudi, da je prebivavstvo Raki- čana znatno naraslo. L. 1468 jc bil kraj Ra- kičan še kot zaselek (praedium),'" medtem ko je ob koncu XVII. stoletja trg z 229 pre- l>ivavci.''' Kajpada je v viharnem XVII. sto- letju postal Rakičan jJrivlačen za nezavaro- vano prebivavstvo zaradi gradu v kraju, ki je prav v XAT./XVII. stoletju prišel do ve- ljave kot obrambna točka v prostrani rav- nini. Prav zaradi dejstva, da so se prebivavci Buzinec zatekli v sosedni Rakičan, more iz- virati dolžnost Rakičana, da je po propadu naselja Buzinci Rakičan dajal bero soboške- mu kantorju. Historični zapisek iz 1. 1366 pravi, da je naselje Bozvnch pripadalo h gornjelendav- skemu gospostvu. Dejansko je bilo na meji zemljišč Belmure iu Gornje Lendave (Lyn- dua). \ XIV. stoletju pa sta bili obe zem- ljišči združeni v rokah rodbine Széchy. Zato ga je popisovavec 1. 1366 upravičeno prište- Niil k zemljišču Lyndwa. Toda po svoji legi : jc bilo v neposredni bližini Murske Sobote. Po ugotovitvi lege se dotaknimo še razlo- gov, zaradi katerih bi moglo biti krajevno ime Boz> nch in Buzinez istovetno z Businizo, kjer je dal knez Pribina postaviti cerkev. Z jezikovnega stališča ni težavno istovetiti i Buzinico z Buzinci. kar pa je težko pri Pes- j niči in PuSincih, kamor se najčešče lokali- j žira Pribinova cerkev v Businizi.'^ Madžarska historična zapiska krajevnega imena BozAiich in Buzinez sta podana brez i slovenske končnice, podobno kot pri večini j prekmurskih krajevnih imen. Glede na dru- j ga prekmurska krajevim ijnena v jnadžarski j navedbi se je celotno krajevno ime glasilo: j Buzinci. kakor je tudi luirečna ljudska ob- lika. Spreniejnba Buzinica > Buzinci je po mnogih stoletjih mogoča kot v primeru: Bu- kovnica pri Dobrovniku, katere srednjeve- ! ško ime je Bukovnik (1326: Bokonuk;»» 1405: j Bakonuk^s) — in pri krajevnem imenu Da- j brone (ob gornjem toku reke Marcala v Zal- j ski županiji), ki je slovanskega izvora'" in j se omenja 1. 1421 v ženski obliki: Konya- j dobroncza." Razvoj imena bi mogel biti: Buziirica (Bu- siniza) > Buzin'ca in pod madžarskim jezi- j kovnim vplivoju > Buzinc (Buzinez). i Kakšna je bila cerkev v Buzinici, da je j tako brez sledu izginila? O Pribino\ik cer-j kvah v IX. stoletju pravi Milko Kos, da o i večini cerkva sjuemo domnevati, da so bile j lesene.''^ Sicer pa poudarja, da je o zunanji j obliki Pribinovih cerkva kaj določnejšega i težko reči."*' Pritegnimo Se k temu izvajanja j nmdžarskega zgodovinarja Balanvija o po- i PfCiit Andreja llorvutlia, praMiega /a,stoi)iiika ,^>niske}ra kapiteljskega gospostva na listini z dne juni'iu IS47: V pravokotnem polju stoji krilati lev z dvignjenim meceni v sprednji šapi. Na vrhu se ponovi isti prizor 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO deželskih cerkvah na Madžarskem v XI. sto- j lelju, ko so Madžari sprejeli kr.ščanstvo za \ kralja sv. Štefana; torej na področju nekda-j nje slovenske Spodnje Panonije. Pravi nam- j reč: »\aške cerkve so daleč zaostajale v si- jaju in velikosti za škofovskimi stolnicami, ki so jih v prvi vrsti zgradili mojstri iz tu- jine. Po zunanjosti so se komaj razlikovale od siromašnih vaških kmečkih koč in so bile večinoma zgrajene iz lesa, v ravnini pa po- nekofl iz opeke. Ni čudno, ako so se takšne majave zgradbe tako hitro sesule in izginile. Značilno je, da je bil madžarski kralj Ladi- slav I. komaj pol stoletja pozneje prisiljen z zakonom ukazati, da se znova zgradijo cerkve, ki so zaradi ostarelosti propadle.«^^ Lesena zgradba kaj lahko brez sledu iz- gine, kar moremo domnevati tudi o cerkvi v Buzinici. Zlasti še, ako jo prizadene neka katastrofa. Bavarski škofje poročajo leta 900, da so Madžari »požgali božje cerkve in razdejali vsa poslopja, tako da v celi Pano- niji, naši najv^ečji pokrajini, ni ne ene cer- kve«.*^ Čeprav tega poročila ni vzeti do- besedno, kajti madžarski znanstveniki ugo- tavljajo, da Madžari krščanstva v Spodnji Panoniji niso v celoti uničili,^' vendar pa more vsebovati veliko resnice o cerkvah, ki so bile v bližini nemškega državnega potl- ročja po nmdžarski osvojitvi Panonije — in o katerih so mogli nemški škofje prejeti za- nesljivejše podatke, kar moremo domnevati za sedanje prekmursko ozemlje. Pečat Aleksandra Agusticha, zastopnika Železne županije in overovatelja listine z dne 7. janija 1847: V pravokotnem polju se vidi sprednji del ptiča (divja gos ali raca?), ki se v celoti ponovi na vrhu. Ptič ima s puščico prehoden vrat Ako je utemeljeno Kleblovo naziranje, da je Pribinova Buzinica istovetna s krajevnim imenom Bozynch (1366), Buzincz (1627) pri Murski Soboti, potem se je verska tradicija cerkoe v Buzinici nadaljevala v soboški cerkvi,*' katere začetki segajo v XI.—XII. stoletje, kot smo videli v sestavku o soboški cerkvi.''^ Zato bo treba ob ponovnem poskusu lokaliziranja Pribinovih cerkva upoštevati tudi primer Bozynch, Buzincz, predvsem še zaradi dejstva, ker je bilo področje Murske Sobote in ob reki Ledavi naseljeno po Slo- vencih že ob prihodu Madžarov v Spotlnjo Panouijo.^* I OPOHÍBE /. Hazai okmánytár. IV. kötet. Győrött 166", 95—97 (= Cod. dipl. patr.); Wenzel, Codex dipl. Arp. coiit., XII, 627—629, — 2. Listino sem na- gajal v sestavku: Murska Sobota kot sedež arhi- (liakoiiata in cerkveno-upravna pripadnost Prek- murja v srednjem veku. Kronika, XI/Í, 42. — 3. V listini je cesto uporabljen dolgi —s^—, ki ga podajem ^■ transkripciji z navadnim —s—. — 4. O službi »főszolgabiró-ja« v preteklosti prim.: Uj idők lexikona, V. kötet. Budapest 1938, str. 2538. — Prvotno je opravljal predvsem sodno oblast. Zato je overjal listine. V novejši dobi je bilo težišče njegove službe v administraciji. O vlogi szolgabirója Agusticha v prekmurski jav- nosti prim. Vasvármegje, 18i98, >14. — 5. Melicli J., Szláv jövevényszavaink (Budapest, Í90ö), 1/2, 175. — 6. Csánki D., Magvarország tört. földr., 11, 855. — 7. Nagy, Cod. dipl., VI, 74 in 260. — 5. Zala vármegye története. OKLEVÉLTÁR. I. Budapest 1886, 501 (= Zala Oki.). — 9. Nagy, Cod. dipl., VI., 74, 260—261. — 10. Csánki, n. d., IL 852. — 11. Visitatio canonica 1698, 741. Škofij- ski arhiv v Szombatlielyu. — 12. Vasvármegye, 1898, 567. — 13. Visitatio canonica 1736, 1079. Škofijski ariiiv v Szombatlielyu; Slepec Jano.š, Zgodovina soboške cerkve. Marijin list 1911, 106. — 14. Visitatio can. 1778. Škofijski arhiv v Szom- bathelyu. — 15. Listino mi je pred vojno izročil na vpogled šol. upravitelj Bela Horvat. — 16. Prim, z listino, ki jo je pisal hrvaški ban Ivan Draskovic cesarju Ferdinandu LIL dne 27. feibr. 1645 — in jo objavlja Hatvani Mihály, Magyar történeilmi okmánytár, a brüsseli orsizágos levél- tárliól és burgundi könyvtárból, IV. kötet. 1608— 1632. Pest, 1839, 291^292. — 17. V oklepaju je rekonstruiran tekst. Listina je strgana in obrab- ljena vzdolž in počez. — 18. Mrtvaška knjiga žup- nije Murska Sobota za leto 1739. — 19. Klekl Jožef mL, Na sterom határi lezsi Törniska cerkev. Ka- lendar Srca Jez. 1912, 56--57, 39. — 20. Csánki, n. d., n, 767. — 21. Zala Okl., L 501. — 22. Nagy, Cod. dipl., VI, 74. — 23, Csánki, n. d., II, 781. — 24. Nagy, Cod. dipl., VI., 261. — 25. Csánki, n. d., II, 738. — 26. Csánki, n. d., II, 788. — 27. E. Klebel, Die Ostgrenze des KaroUngischen Rei- ches. Jahrbuch für Landeskunde von Niederöster- reich, 21 (1928), 376. — 28. Prim. M. Kos, Conver- 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 11 A J E V NO ZGODOVINO KRONIKA sio Bagoariornm ot Carantauorum. V Ljubljani i 1936, 85, 87 — in Fr. Kos, Spomenica tisočletnice \ Metodove smrti. V Ljidjljani 1885, 88. — 29. Csán- ^ ki, n. d., n, 759. — JO. Payr S., Egyháztörténeti , emlékek. L Sopron 1910, 109. — 31. Visitatio can. i 1698, 745. — 32. Prim. Specialna karta: Murska i Sobota 4-b, razmerje 1 : 25.000. — 35. Prim, zean- , Ijevidno karto »Zemljišče Belmura v XIV. sto- letju«. Kronika XI/5, 168. — 34. Pavr, n. d., I, 111. — 35. Csánki, n. d., II, 788. — 36. Prim. I. I Zelko, Statistika prebivalstx a v Prekmiirju 1.; 1698. Kronika VI/2, 87. — 3?. Zadevno literaturo : glej pri M. Kosu. Conversio, str. 122. V zadnjem času sta razpravljala o istem predmetu: Alojz Trstenjak, Kje je bila Pribinova Businiza? Svet ob Muri (re\-ija), I (1956), 90—96, in ITans Pirch- egger, Wo lag Privinas IBuisiniza? Zditschrift des liistorischen Vereines für Steiermark. Graz 1958, 174—175. — 38. Zala Oki, I, 195. — 39. Csánki, n. d., III., 3i2. — 40. Kniezsa L, Ungarns Völkerschaften im XI. jalirlmndert. Budapest, 193i8, 89; — Ián Stanislav, Slovensky juh v stre- doveku. Tnrciansky Sv. Martin, 1948, I, 222; II, 136/157. — 41. Csánki, n. d., III, 45. — 42. M. Kos, Conversio, 90. — 43. M. Kos, Convorsio, 83. — 44. Balanyi György, Vallásos élet — istolák. Magyar művelődés történet. I, 387. — 45. Fr. Kos, Gradivo, II, št. 324, str. 245. — 46. Melicli L, Szláv jövevényszavaink. I'2, 98—99. — 47. Prim. |l\an Zelko], Soboška cerkev — ])rizoriščc škofiJBike proslave llOO-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovane. Družina (vers.ki list), 1965, št. 12, str. 95/94. — 48. I. Zelko, Ime Tótság in sedež belmnrskega arhi- diakonata. Kronika XL(2, 08—.100. — 49. I. Zelko, Zemljišče Belmura. Kronika XI/3, 176—177.