¦¦¦¦¦m 11. NOVEMBER 1986 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE SZDL PRIPRAVE NA IZVEDBO REFERENDUMA IN VOLITEV ORGANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občinsko in krajevne konference SZDL čaka v zadnjih dveh letošnjih mesecih izpolnitev dveh pomembnih nalog: priprav za izvedbo referenduma o občinskem samoprispevku in volitev v organe krajevnih skupnosti. Časa je razmeroma malo, vendar naj bi to prispevalo k čim večji strnjenosti in temeljitosti obeh akcij, ki bosta potekali hkrati. Po rokovniku, ki gaje 28. oktobra obravnavalo predsedstvo OK SZDL, naj bi bile priprave na referendum zaključene do konca novembra, referendum pa izveden 14. decembra. Vsi kandidacijski postopki in volitve v organe KS morajo biti opravljeni do konca decembra, ko bo sedanjim članom potekel mandat. wwwwwwwwwvw\ ODLIKOVANJE ZA SILVA GORENCA NAŠ GLAS 10 2 Silvu GORENCU RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATEM VENCEM Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Silva Gorenca z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Krško in SR Slovenije, mu je visoko odlikovanje izročil predsednik SO Krško, Zoran Šoln. V slovesnem nagovoru je Zoran Šoln predstavil bogato, delovno življenjsko pot Silva Gorenca: »Tovariš SILVO GORENC sodi med tiste, ki s svojo široko razgledanostjo in jasno politično opredelitvijo uspešno opravljajo številne zahtevne naloge, ki sijih praktično nikoli sami ne izbirajo in se tako — kar še posebej velja za tov. Silva Gorenca in za njegovo pot prekaljenega in odločnega družbenopolitičnega delavca — nesebično razdajajo za razvoj in uveljavljanje samoupravnega socialističnega sistema ter za krepitev in poglabljanje bratstva in enotnosti na vseh vitalnih področjih družbenega udejstvovanja. Nemirnost njegovega ustvarjalnega duha in njegovo akcijsko pripravljenost naj ponazorim zgrobim povzetkom njegovedelovnepoti. Začel joje v SR Bosni in Hercegovini, kamor so ga napetili kot kadrovsko pomoč nastajajoči republiki. Po dveh letih je začel delati v gozdarstvu z zadolžitvami v sindikalni organiza- ciji, nato pa je prevzel delo sekretarja občinskega komiteja ŽKS v Brežicah. Od tam je odšel na odgovorno"mesto v okrajni komite ZKS Novo mesto, kjer je pozneje prevzel funkcijo podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Kot organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto je odšel na okrajni komite ZKS Celje, od tam pa na centralni komite ZKS v Ljubljano. Od leta l966do!972 je opravljal funkcije v republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, nato pa kot republiški sekretar za notranje zadeve odšel v zvezni sekretariat za notranje zadeve v Beogradu. Leta 1975 je bil izvoljen za direktorja Elektrarne Brestanica, leta 1978 pa je začel opravljati dolžnosti predsednika skupščine občine Krško. Ob izteku drugega predsedniškega mandata je bil imenovan za glavnega direktorja Tovarne celuloze in papirja »DjuroSaluj«, kar uspešno opravlja še dancstpolcg lega pa tudi številne pomembne družbene in družbenopolitične funkcije, med katerimi naj posebej omenim članstvo v CK ZKS. Zgrajen in prekaljen v dolgoletni praksi pri različnih dolžnostih in nalogah je tov. Silvo Gorenc vedno ohranjal in gojil tankočuten, human odnos do soljudi ter razvijal in vsestransko vzpodbujal samoinicialivo in ustvarjalnost delovnega človeka in občana. Zato je njegova priljubljenost, neposrednost v razreševanju vsakodnevnih, tudi drobnih življenjskih stisk, v katerih se ljudje znajdemo, izredno velika. Preko svojega družbenopolitičnega udejstvovanja je kot znan in priznan družbenopolitični delavec s pretanjenim posluhom in občutkom za reševanjedružbenih protislovij veliko prispeval k razvoju naše družbenopolitične skupnosti, od krajevne skupnosti pa vse do najvišjega nivoja organiziranosti. Po njegovi zaslugi je zlasti med republikama Hrvatsko in Slovenijo, še posebej pri razvijanju mejnih manj razvitih območij obeh republik, spletenih vrsta čvrstih vezi. Kot predsednik več iniciativnih odborov se je izjemno angažiral pri vzpostavljanju in razvijanju gorjansko-žumberškega območja. Konkretni rezultati se kažejo v uspešni tovarni v Radatovičih, na osnovi pozitivnih dosedanjih izkušenj pa je v pripravi že nov industrijski obrat. Nadalje je bil neprecenljiv njegov prispevek pri vzpostavljanju in zagotavljanju sredstev za izvedbo celovitih razvojnih in kul- Slovesne podelitve odlikovanja, ki ga je za življenjsko delo v Posavjuprvi prejel Silvo GORENC, so se udeležili najvišji predstavniki in javni delavci občine Krško in SR Slovenije. 3 NAŠ GLAS 10 turnih posegov na kozjansko-kumrovškem območju in v spominskem parku Kumrovec — Trebče. Še posebej pionirski in zgledenpajebil prispevek Silva Gorenca kot predsednika občine Krško pri vzpostavljanju, negovanju in poglabljanju bratskih stikov in vezi med občino Krško in srbsko občino Bajina Bašta, kjer se že kažejo povsem konkretni gospodarski rezultati. Povezava s pobrateno nemško občino Obrigheim je občino Krško uvrstila med vidnejše dejavnike podružbljanja mednarodnih odnosov v naši republiki. Ugled in bogate izkušnje tov. Silva Gorenca pa so pripomogli k vidnemu napredku v sodelovanju z enotami JLA. Rezultati uspešnega in plodnega sodelovanja se kažejo pri skupni izgradnji naprav energetskega značaja, v tradicionalnem sodelovanju združenega dela in garnizije JLA iz Cerkelj, vse to pa je izpopolnjeno s številnimi srečanji, rednimi in dobrimi odnosi ter z gospodarskim sodelovanjem. Vso paleto številnih, mnogostranskih in prepletenih odnosov in procesov, ki potrjujejo, da jih je moč reševati in razvijati s skupnim dogovarjanjem in sodelovanjem, pa pri tov. Gorencu odlikuje odnos do borcev in borčevske organizacije. Le-ta se kaže v številnih manifestacijah, predvsem pa pri vzpodbu- janju in negovanju tradicij NOB na Kozjanskem, izročil Gubčeve brigade in Gorjanskega bataljona ter žumberških in zagorskih partizanskih enot. Izjemno velik je Gorenčev prispevek k razvoju občine Krško, tako pri krepitvi njene materialne podlage kot družbene in komunalne vloge. Težko bi našli akcijo, ki je šla mimo njega, naj bo to na področju povezovanja združenega dela za skupne akcije ali pa pri zavzemanju za boljše življenjske pogoje občanov in izgradnjo infrastrukturnih objektov. Rezultati njegovega dela v občini so vidni praktično na vsakem koraku. Kot glavni direktor ene največjih srednjeevropskih tovarn celuloze in papirja, ki z letno proizvodnjo pokriva čez 80 odstotkov jugoslovanskih potreb po časopisnem papirju, je tov. Silvo Gorenc tudi danes pobudnik številnih dolgoročnih procesov in konkretnih akcij dohodkovnega povezovanja v različnih reprodukcijskih verigah in jugoslovanski družbi. Ti številni družbenoekonomski in politični procesi in akcije so po njegovi zaslugi obrodili številne konkretne rezultate in zaradi medrepubliškega in večnacionalnega pomena krepijo bratstvo in enotnost v naši domovini.« Oktobrska akcija SPV BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ob zaključku tedna varnosti 25. oktobra izvedel akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Osemnajst izvajalcev akcije — delavcev prometne milice in tehničnih delavcev —je ustavljalo in pregledovalovozilanaSenovem, Rakiin Križaju, v Dolenji vasi, Kostanjevici in Krškem pri Kovinarski. Pregledali so 108 vozil in odkrili napake pri več kot polovici. Voznikov niso kaznovali, pač pa so jim odvzeli prometna dovoljenja in jih napotili na popravilo. Ko so okvare odpravili, so jim dovoljenja vrnili. Podrobnejši pregled napak kaže, da so najpogostejše okvare svetlobnih signalnih naprav (22 vozil), sledijo pa slabi avtomobilski plašči (19). Zavorni mehanizem ni dobro deloval osmim vozilom, krmilni pa šestim. Tudi večjih okvar, kot so omenjene, je bilo precej — kar pri trinajstih vozilih. Varnostni pas redno uporablja 55 pregledanih oziroma vprašanih voznikov, občasno 37,7 pa jih ga sploh ne uporablja. Stanje vozil v našem cestnem prometu torej nikakor ni zadovoljivo. Ček temu prištejemo še stanje zavesti voznikov na naših cestah, ki tudi ne veljajo za zanesljive, potem smo lahko nad varnostjo udeležencev v prometu — tako voznikov kot pešcev — močno zaskrbljeni. Vzroke za takšne razmere resda lahko iščemo tudi v slabšanju splošnih življenjskih pogojev, ki marsikateremu lastniku avtomobila otežujejo redno vzdrževanje vozila in zamenjavanje izrabljenih delov: tudi s pomanjkanjem nadomestnih delov se vozniki pogosto srečujejo. Vendar je neredko tudi malomarnost kriva, da vozila niso urejena tako, kot bi morala biti. Vse te težave, subjektivne in objektivne, pa od voznika terjajo še več preudarnosti in odgovornosti, kadar se odloča, da bo sedel za krmilo. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Nakladaj I300^zvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NAŠ GLAS 10 4 Nas glas občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv ZBORI SO KRŠKO SO ZASEDALI v torek, 4. novembra 1986. Vsi trije zbori so obravnavali: — poročilo o tekočih gospodarskih gibanjih ter poslovanju organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva občine Krško v prvem polletju 1986; — predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000: — predlog družbenega plana občine Krško za obdobje 1986— 1990: — predlog spremembe sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO. TOZD in DSSS Kovinarske Krško; — predloge in vprašanja delegatov: — predloge za volitve in imenovanja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala še: — predlog odloka o ugotovitvi, kateresesta-vine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju z družbenim planom občine Krško za obdobje 1986—1990: — predlog odloka o spremembi odlok a o proračunu občine Krško za leto 1986: — predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske hiše. ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, in o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizacije vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško: — predlog odloka o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost: — odločbo za razglasitev gozdov za gozdove s posebnim namenom. Splošna poraba SPREMEMBA OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1986 V odloku o proračunu občine Krško za leto 1986 (Skupščinski Dolenjski list št. 6-83/86 se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 952.446.000 din in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe, navedene v posebnem delu občinskega proračuna.v višini 952.446.000 din Družbeni dogovor, ki je bil sprejet za leto 1986, je predvideval 50-odstotno rast splošne porabe v SR Sloveniji. V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike splošne porabe je bil sprejet tudi odlok o proračunu občine Krško za leto 1986. Po njem naj bi skupni prihodki za leto 1986 znašali 785.179.000 dinarjev in se razporedili med proračunske porabnike v višini 779.679.000 din, 5.500.000 din pa bi ostalo za tekočo proračunsko rezervo. Že v prvi polovici leta pa je bilo jasno, da s tako višino proračuna ne bo možno zagotoviti dovolj sredstev za vse porabnike. V tem času so cene materiala, energije, storitev in drugih stroškov tako narasle, da so bistveno presegle zagotovljena sredstva. Tako so bile po statističnih podatkih v juliju cene materiala višje za 131,4%, kurjave in razsvetljave za 65%, storitev 1 20%, prometa in storitev PTT119,7% ter prehrano za 92,2% v primerjavi s poprečjem preteklega leta. Tudi rast-osebnih dohodkov v letošnjem letu bistveno presega načrtovana gibanja. Že v prvem polletju so organizacije združenega dela s področja gospodarstva v SRS povečale razporejena sredstva za osebne dohodke za 72%. V občini Krško je ta rast znašala 75% v primerjavi s povprečjem preteklega leta. Vsem proračunskim porabnikom tako zagotovljena sredstva niso zadostovala za normalno poslovanje. Problematiko smo reševali tako, da smo veliki večini organov dodeljevali sredstva v višini, kije presegla dinamiko, predvideno za to obdobje. V bilanci prihodkov in njihove razporeditve se vidi, daje bil posameznim organom dodeljen že pretežni del sredstev, ki so bila predvidena za vse leto. (Bilanca je sestavni del delegatskega gradiva, obsega pa 7 strani, zato je tu ne objavljamo. —Op. ur.) Republiški sekretariat za finance je že junija pripravil nov izračun splošne porabe v SR Sloveniji in v njem predvidel 92-odstotno rast glede na preteklo leto. Obenem je pripravil osnove za izračun dogovorjene porabe v letu 1986, tako da je nova osnova znašala 425.292.000 din namesto prejšnjih 393.555.000 din. Popravek je bil narejen zato, ker dogovor o splošni porabi občin v letu 1986 ne omejuje lastnih prihodkov upravnih organov. Skladno z drugim odstavkom 10. člena dogovora se prihodki upravnih organov, kijih uprave za družbene prihodke dosežejo z odmero in pobiranjem prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, usmerjajo poslej za modernizacijo in učinkovitost teh uprav. Navedeni prilivi prihodkov so se do lanskega leta usmerjali v proračun in delili vsem proračunskim porabnikom. V letu 1986 bodo s temi prihodki razpolagale uprave za družbene prihodke, zato je bilo potrebno njihov izpad nadomestiti z novim virom in jih priznati v osnovo dogovorjene porabe. Ravno tako je skupščina SR SLovenije letos sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakonov o rednih sodiščih, javnih tožilstvih in sodiščih združenega dela, po katerih se zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Zaradi sprememb ključa je Republiški sekretariat za pravosodje in upravo pripravil v okviru globalno realiziranih sredstev za leto 1985 prerazporeditev. Sprememba ključa je pri nekaterih občinah vplivala tako, da seje osnova povečala, pri drugih pa ustrezno znižala. Posledica vsega tega je bila sprememba osnov za izračun dogovorjene splošne porabe za leto 1986. V času, ko smo pripravljali gradivo za spremembo odloka o proračunu za leto 1986, pa so bili sprejeti znani ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki so naložili vsem republikam in pokrajinam ter s tem tudi vsem občinam, da morajo ostati njihovi proračuni v takem obsegu, kot so bili sprejeti v začetku leta, dokler ne bodo znani rezultati šestmesečnega poslovanja. V Sloveniji je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986; družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti lahko razpolagajo s prihodki, doseženimi v letu 1985, povečanimi za 95% stopnje rasti doseženega dohodka gospodarstva. Ob upoštevanju ocene rasti dohodka do konca leta, ki jo je pripravil Zavod SRS za družbeno planiranje, je po opredelitvah v dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe le-to na ravni občin možno uskladiti na globalno rast v višini 104,5%. V skladu z izračunom dogovorjene porabe, ki ga je po zgornjih merilih pripravil Republiški sekretariat za finance, je bil napravljen izračun za splošno porabo občine Krško za leto 1986. Po tem izračunu znaša dogovorjena poraba za leto 1986 874.010.000 din; k temu pa prištejemo še 76.064.000 din nelimitiranih prihodkov, tako da splošna poraba za letos znaša 950.074.000 din. Inflativna gibanja imajo velik vpliv tudi na proračunsko porabo, zato niti takšna višina proračunskih sredstev ni zadoščala za pokrivanje vseh potreb proračunskih porabnikov. Marsikatero postavko iz prvotnega odloka je bilo treba zmanjšati ali pa celo črtati. V spremembi odloka je predvidena valorizacija sredstev za osebne dohodke za vse proračunske porabnike za 90%. Zajet je tudi poračun osebnih dohodkov za leto 1985napodla-gi končne objavljene stopnje rasti osebnih dohodkov po zaključnih računih. Glede na 5 NAŠ GLAS 10 znane rasti in ocene o rasti osebnih dohodkov do konca tega leta verjetno tudi takšna višina sredstev ne bo zadostovala, vendar višjih dotacij iz proračuna ni moč zagotoviti. Tudi sredstva za materialne izdatke so v primerjavi s preteklim letom višja za 90%. Glede na to, kako so ti izdatki naraščali doslej, pa se bodo verjetno vsi proračunski porabniki pri svojem delu srečevali z velikimi težavami, saj je takšen porast predvsem posledica povečanja cen, medtem ko porabe skoraj ni mogoče več zmanjšati. Vse spremembe po posameznih namenih proračunske porabe so razvidne iz tabelarnega prikaza pridobivanja prihodkov in njihove razporeditve, ki je sestavni del predloga spremembe odloka o proračunu občine krško za leto 1986. (Gl. prejšnjo opombo.) Strokovna služba za splošno porabo /vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv RAZVOJNE NALOGE V LETU 1987 Vsi trije zbori skupščine SR Slovenije bodo v torek, 25. novembra 1986, obravnavali OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986— 1990 V LETU 1987 Osnutek resolucije prinaša temeljne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja v SR Sloveniji v letu 1987; izhaja iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in dogovora o njegovih temeljih ter ocene uresničevanja resolucije v letu 1986. Osnutek resolucije sestavljajo naslednja poglavja: I. Problemi razvoja SR Slovenije na prehodu v leto 1987 II. Ključne naloge in usmeritve Za uresničevanje ciljev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 so ključne naloge in usmeritve družbenoekonomskega razvoja v letu 1987: višja kakovost gospodarjenja, skladnejši razvoj v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji ter kakovostnejše življenje. III. Možnosti za ustvarjanje in usmerjanje globalne delitve družbenega proizvoda Te možnosti so v prihodnjem letu naslednje: družbeni proizvod celotnega gospodarstva naj bi se povečal za 3,5%, izvoz blaga in storitev za 6%, uvoz pa za 4%; ob rasti zaposlenosti za 1,4% naj bi se delovna storilnost dvignila za 2,2%, sredstva za osebne dohodke vseh zaposlenih v združenem delu pa naj bi se povečala za 2,9%. IV. Smeri ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ključnih nalog in usmeritev Opisane so finančna, bančna in denarno-posojilna politika, aktivnosti republike, občin in samoupravnih interesnih skupnosti na področju preskrbe in blagovnih rezerv; politika zaposlovanja in socialne varnosti; politika skupne in osebne porabe; politika splošne Prostorsko načrtovanje NESKLADJA MED SREDNJEROČNIM PLANOM IN PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI Zakon o urejanju naselij in drugihposegovv prostor v 44. členu predpisuje, da je ob sprejemu ali spreminjanju prostorskih sestavin srednjeročnega plana treba preveriti usklajenost prostorskih izvedbenih aktov s srednjeročnim planom. Če rešitve v prostorskih izvedbenih aktih niso več vskladu z novim srednjeročnim družbenim planom oziroma z njegovimi spremembami, se ti akti ne smejo izvajati, dokler se ne uskladijo. 82. člen omenjenega zakona pa dopušča možnost uporabe »starih« zazidalnih načrtov in urbanističnih redov, če niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana, vendar najdlje do 31.12. 1990. Zato mora skupščina z odlokom ugoto- viti, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s planom. V odloku, katerega predlog so obravnavali delegati skupščine 4. novembra, so zaradi neusklajenosti s srednjeročnim družbenim planom preklicani: zazidalni načrt Ob cesti Pod goro, urbanistični red Sremič in urbanistični red Golek. V 5. členu odloka so navedeni zazidalni načrti in urbanistični redi, ki so sicer veljavni, pa njihovi posamezni deli niso usklajeni s srednjeročnim planom. Vsebinska nasprotja s srednjeročnim planom ter veljavnimi ZN in UR so prikazana tudi na kartah, ki si jih je mogoče ogledati na občinskem komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter v IGMP Sava — TOZD Savaprojekt. porabe; davčna politika; temeljni cilji za povečanje usposobljenosti upravnih organov državne uprave za izvrševanje vseh njihovih funkcij; naloge, z uresničevanjem katerih bo povečana učinkovitost dela vorganih pravosodja; politika selektivnega razvoja določenih področij v družbenih dejavnostih; politika razvoja gospodarske infrastrukture; aktivnosti za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva; razvojne naloge na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; politika hitrejšega in skladnejšega regionalnega razvoja; politika razvoja vodnega gospodarstva, varstva okolja in urejanja prostora; prednostne naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V. Dokumenti k resoluciji Naloge, ukrepe in aktivnosti na posameznih področjih bodo podrobneje opredelili naslednji dokumenti: 1. energetska bilanca SR Slovenije za leto 1987 2. zakon o proračunu SR Slovenije 3. dogovor o splošni porabi občin v letu 1987 4. splošna bilanca sredstev Za izvajanje ključnih nalog na področju gospodarske infrastrukture bo v skladu z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1986— 1990 z zakonom začasno omejeno razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije za nepodpisnike samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti na teh področjih. Za napodpisnike sporazumov bo sprejeta zakonska obveza združevanja sredstev, in sicer za pokrivar je dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v obdobju 1987—1990 ter za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo skupnega pomena (naftno-plinsko gospodarstvo, elektrogospodarstvo, premogovništvo, železniški in luški promet, cestno gospodarstvo, letališko infrastrukturo ter PTT promet) za obdobje 1987—1990. O osnutku bo potekala široka javna razprava, ki jo bo vodila Socialistična zveza delovnega ljudstva, obravnavale pa ga bodo tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti ter pristojna delovna telesaSkupščine SR Slovenije. Osnutek resolucije o potiliki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je objavljen v Poročevalcu št. 25 in Delu št. 252, 28. 10. 1986. Pripravil: Janez Jančar Predlog SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO Dolgoročni družbeni plan za obdobje 1986 — 1995/2000 so sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine 11. 12. 1985. Spremembe in dopolnitve plana so predlagane za poglavje Prostor in okolje. V tem poglavju je dopolnjen kartografski del, to pa je le dopolnilo pisnega dela plana; SO Krško je že na sejah 13. 11. in 11. 12.1985 ugotovila družbeni interes za posege na 1. območje kmetijskih zemljišč. Naslednje spremembe narekuje potreba po rešitvi prostorske problematikeDO Kostak, Novotehne, skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti vključno s Centrom za socialno delo in Zdravstvenega doma Krško: 1. DO Kostak se preseli na lokacijo v Žlapovcu; rok za preselitev je eno leto, upravne službe pa se iz prostorov naCKŽ 11 preselijo takoj. NAŠ GLAS 10 6 2. Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti se preselijo v sedanjo upravno stavbo DO Kostak-, velja tudi za Center za socialno delo. 3. V izpraznjene pisarne občinske zdravstvene skupnosti na CKŽ 61 se preselijo pisarne iz zdravstvenega doma, tam pa se sprostijo prostori za ambulante. 4. Novotehna uredi v Žadovinku skladišče gradbenega materiala, v prostorih pod tribunami stadiona pa trgovino s tehničnim materialom. 5. Območje industrijske cone Celuloza vključuje tudi sedanji prostor (depresijo) med industrijsko cesto proti JE in Savo do izliva Starovaškega potoka. Da ne bi posegli v 1. območje kmetijskega zemljišča v hruškovem nasadu M-Agrokombinata, je TCP za potrebno deponijo premoga pripravljena zasuti depresijo med Savo in cesto, ki bo potekala po nasipu bodoče elektrarne. Krakovski pragozd, gozd Pri debelih bukvah GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM Gozdno gospodarstvo Brežiceje pri SO Krško vložilo predlog, naj ŠO z odločbo razglasi za gozdove s posebnim namenom dva gozda: gozd Pri debelih bukvah v k. o. Oštrc (7 ha) in Krakovski pragozd v k. o. Kostanjevici (40 ha in pol). Ta odločba je potrebna zaradi zaščite gozdov — gozdnih rezervatov, ki so načrtno prepuščeni nemotenemu naravnemu razvoju in predstavljajo tipično ali izjemno gozdno življenjsko skupnost z vsem njenim okoljem. Gozdni rezervati imajo predvsem znanstveno-raziskovalni in splošnokul-turni pomen. Prve informacije o devetmesečnem poslovanju IZGUBE NARAŠČAJO NOVI ČLANI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško so bili na zadnjem zasedanju skupščinskih zborov imenovani: Ivan Petrišič iz Transporta Krško za predsednika, Franc Radej iz izpitne komisije za voznike motornih vozil za tajnika, za člane pa Alojz Urek (Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora SO Krško), Jože Kuplenik (OSS. Krško), Danica Kostevc (Temeljno sodišče Novo mesto — enota Krško), Dušan Ficko (Postaja milice Krško), Milvana Bizjan (OIS Krško) in Niko Keše (namestnik predsednika zbora KS). Prejšnji člani sveta so bili razrešeni svojih funkcij, ker so nekateri prevzeli nove delovne dolžnosti. \AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA V prvih devetih mesecih letošnjega leta je v gospodarstvu Posavja poslovalo z izgubo 10 OZD. Skupni znesek je kar šestkrat višji kot v enakem obdobju lani in tudi precej večji kot v celem letu 1985, letos pa iz meseca v mesec močno narašča. Največji del, 87,5% posavske izgube, odpade na gospodarstvo občine Krško. Tu je največje število OZD z izgubo — sedem, najvišje so tudi stopnje rasti. v 000 din struktura izgube po mestu nast. skupna por. sred.. nekrite os. dohod. št. zap. izguba ki niso obvez. in druge na podi. nadom. iz cel. pr. iz doh. iz čis. dohod, nekr. obvez. delov, ur KRŠKO 174.706 — — 174.706 355 1. Elektrarna Bre- stanica 261.264 — 1.081 260.183 173 2. ElektroJOZD Ele- ktrodist. Krško 216.043 — — 216.043 219 3. REK-Rud. rjav. prem. Senovo 550.054 — — 550.054 521 4. Kovinarska-TOZD Industr. oprem 498.176 — 157.715 340.461 318 5. Novoles-TOZD Bor 290.329 81.243 53.636 155.450 158 6. Kovinarska-TOZD ""-¦ Prodaj, inženir. 265.845 184 77.810 187.881 136 7. M-Agrokomb./TOZD Poljedel.-meso Kostanjevica 94.514 — 2.439 92.075 93 2.176.225 81.427 292.681 1.802.117 1.618 porasta je v tej OZD zaskrbljujoče še dejstvo, da kar 28% izkazane izgube odpade na po -rabljena sredstva, ki niso bila nadomeščena iz celotnega prihodka. Tovrstno izgubo izkazuje le še Kovinarska-TOZD Prodajni inženiring, vendar komaj omembe vreden znesek. Najvišjo izgubo v občini Krško je izkazala DO Kovinarska, kjer sta z izgubo poslovali dve TOZD, Industrijska oprema in Prodajni inženiring. Skupna izguba obeh je znašala 764 milijonov din ali 35,7% izgube, izkazane v občini. Kljub doseženim višjim cenam v drugi polovici leta pa so z izgubo poslovale vse OZD s področja elektrogospodarstva in premogovništva (razen NEK); v zadnjih treh mesecih se je izguba povečala za dobro polovico. OZD celotne regije, ki so poslovale z izgubo, so zaposlovale 2.243 delavcev, kar predstavlja 11,9% vseh zaposlenih v Posavju. Tako višina kot porast izgub predstavljata enega ključnih problemov gospodarjenja v letošnjem letu. To velja zlasti za gospodarstvi občin Brežice in Krško. Čeprav so bile izgube pričakovane, tako visoka rast nikakor ni bila. Do konca leta bodo morale OZD zastaviti vse sile, da bodo zaustavile naraščanje izgub. Na področju družbenih dejavnosti v Posavju v devetih mesecih letos nobena OZD ni poslovala z izgubo. Sestavila: Ivanka Novoselič Vseh sedem OZD, ki so poslovale z izgubo v devetih mesecih letos v gospodarstvu občine Krško, je izgubo izkazalo že v prvem polletju, štiri med njimi pa tudi po zaključnem računu za leto 1985. V zadnjih treh mesecih se je višina izgube v vseh OZD precej povečala, najbolj pa v Novolesovem TOZD-u Bor — za skoraj štirikrat (indeks rasti 385). Razen iVAS GLAS SKUPNI DELEGATSKE INFORMACIJE 7 NAŠ GLAS 10 Slovenskim kovinarjem tretje mesto na zveznem tekmovanju BOŽIDAR ABRAM TRETJI V KRAGU-JEVCU Na zveznem srečanju ob dnevu kovinarjev seje 9. in 10. oktobra pomerilo po šestnajst kovinarjev v vsaki tekmovalni disciplini. Po dva najbolje uvrščena sta prišla iz vsake republike ter avtonomne pokrajine in Brestaničan Božidar Abram iz Zastavinega servisa v Krškem se je v svoji disciplini uvrstil na tretje mesto. »Verjamem, da je veliko avtomehanikov boljših od mene,« Božo skromno komentira svojo odlično uvrstitev, »asi niso upali pomeriti svojih moči in znanja na občinskih innatona republiških tekmovanjih.« Tekmuje že od leta 1982 z različnimi uspehi, a tako daleč kot letos še ni prišel. Tretje mesto, doseženo na zveznem srečanju, je vsekakor spoštljiv uspeh. Tekmovanje je klasično: obsega teoretični in praktični del. Za odgovore na 40 teoretičnih vprašanj je na voljo ura časa. Obsegajo pregled znanja iz stroke, poznavanja samoupravne ureditve naše družbe in določil varstva pri delu. Trema? »Ne, nisem je imel; ker sem po objavi rezultatov testov pristal šele na osmem mestu, sem »odpisal« kakršnokoli možnost za uvrstitev na prva mesta. Morda mi je prav umirjenost pri praktičnem delu omogočilajda sem tako dobro in hitro izpolnil tekmovalno nalogo.« Doslej so na vseh tekmovanjih avtomehani-ki na motorju OTTO opravili naloge že v desetih minutah, letos pa je bilo dela nekoliko več. Ob praktičnem delu je bilo treba opraviti še meritve glavne gredi in bloka s cilindri ter nastaviti diferencial (na jugu 45). »Teh stvari pri nas običajno ne delamo, ker zanje preprosto ni časa. Sicer pa je tekmovanje zelo učinkovito organiziral šolski center Zavodov Crvena Zastava iz Kragujcvca. Tako si je naša ekipa lahko vsaj ogledala, kakšno bi tekmovanje moralo biti, saj se na Ravnah niso preveč odlikovali z učinkovitostjo organiza- cije. Je pa Železarna Ravne letos prvič za vse tekmovalce iz SR Slovenije zagotovila enotne obleke in delovne kombinezone. Vsaka delovna skupina je imela svojega mentorja — člana ene od tekmovalnih komisij, ki spremljajo organizacijo in so zveza med tekmovalci in vodstvom. Tudi v prostem času so poskrbeli za nas: organizirali so izlete v Šumarice, spominski park 7300 žrtvam fašističnega terorja (20. oktobra 1941), v Topolo z grobnico Karadjordjevičev in v Arandjelovac« Železarna Ravne ni financirala le nakupa oblek za tekmovalce, ampak vsestroške poti in bivanja slovenskih udeležencev zveznega tekmovanja. Taka tekmovanja vzamejo precej časa in energije. Kaj žene človeka, da se jih udeležuje nekaj let zapored? »Hodim pač zato, ker se hočem pomerrti z drugimi in oceniti svoje znanje, spoznati kaj novega... Pri nas vse premalo pozornosti posvečamo pripravam glede na to, kako te stvari urejajo drugod. Vse moje.priprave so obsegale enodnevno bivanje na motornem oddelku servisa na Viču (v Ljubljani). Tja sem šel na lastno željo. Poleg znanja in rutine je za dobro uvrstitev treba tudi malo sreče. Vsaka napaka je namreč lahko usodna, tepasemerijovtisočinkah milimetrov, ki lahko odločijo celo o diskvalifikaciji.« Božo je za zmago na republiškem tekmovanju dobil kot stimulacijo nagrado v znesku 50.000 din, kar je vse prej kot veliko za strokovnjaka, ki ima za sabo take vrste preizkušnjo. Sicer pa je Božo Abram star 29 let, rojen v Zabukovju nad Sevnico. Triletno avtomeha-niško šolo je 1. 1974 končal v Mariboru še po starem, z maturo. Kakšno razliko opažaš med vami, nekdanjimi vajenci, in današnjimi učenci v usmerjenem izobraževanju? »Primerjava sploh ni mogoča, saj smo mi imeli v vsakem letu po šest mesecev prakse, danes je je pa tako malo, da je komaj omembe vredna. Ko sem prišel v službo, sem znal delati, danes pa je vse odvisno od interesa posameznika. Lahko se veliko nauči v kratkem času, lahko pa ostane pri formalnem opravljanju prakse in se ne nauči ničesar. Teoretičnega znanja tudi nimajo več, kot smo ga pridobili v šoli mi, saj ni namenjenega več pouka stroki, ampak splošnoizobraževalnim predmetom. Zato tudi zelo malo učencev odhaja iz šole z opravljenim triletnim programom. Vsi, ki količkaj zmorejo, nadaljujejo šolanje. Zato seveda tudi v Krškem že nekaj let nimamo podmladka med mehaniki.« Vaš servis je pred leti »zaslovel« po tem, daje bil med problematičnimi kolektivi v krški občini. Kakšno je stanje danes? »Da, pred leti je bilo nekaj težav, a s prehodom na enoizmensko delo je veliko stvari krenilo na bolje. Uredili smo medsebojne odnose, večji je interes za delo... Sedaj smo poslovna enota TOZD Zastava avto, dela je za eno izmeno dovolj, tudi osebne dohodke smo povečali, seveda tako, da si jih krepko zaslužimo. Boljša je tudi organizacija dela, vodja naše enote je zelo iznajdljiv pri tem.« Taka uvrstitev na zveznem tekmovanju ni od muh. Kakšne so bile reakcije? »Nobenih posebnih občutkov! Tudi doma nihče ne gleda na to kot na kaj posebnega. (Ko NAŠ GLAS 10 8 sem prišel v delavnico k Božu, so njegovi sodelavci takoj predlagali: »Napišite, da smo ponosni nanj.« — Op. ur.) Prvo mesto je seveda zasedel domačin, drugouvrščenijebil mehanik iz beograjske tovarne motorjev, mene (tretj-euvrščenega) pa so v Kragujevcu kot delavca Zastava avta že tako v veliki meri šteli za svojega. Sicer pa so bile letos nagrade bolj simbolične: najboljši je dobil uro, drugi in tretji pa spominska zlatnika. Za prihodnje leto obljubljajo vrednejše nagrade.« Očitno sodi med tvoje načrte za prihodnost tudi udeležba na prihodnjem tekmovanju? »Trenutno še! Sedaj tudi vem, da o uvrstitvi v veliki meri odloča obvladanje teorije. Verjetno vas zanima, ali za prihodnost načrtujem lastno avtomehanično delavnico. Ne! Človek ne more čisto vse življenje, torej tudi na stara leta, »šraufati«! Sedaj hodim ob delu še na tehnično šolo,« doda malo v zadregi, »ko pa tega nisem hotel takrat, ko je bila prilika. Ne, nimam ne vem kakih ambicij, če pa bo čas, bom študij nadaljeval. (Božoimadvaotroka!)Seve-da pa si bom v kolektivu skušal pridobiti tudi finančno podporo.« Po pogovoru je Božo Abram (samo eden od 70.000 kovinarjev, kolikor jihjevSRSIoveniji, a z doseženim tretjim mestom na zveznem srečanju) odšel k avtomobilu, ki ga je na dvigalu čakal z odprtim pokrovom motorja. Prihodnje leto bo v Krškem območno tekmovanje kovinarjev, zvezno pa v Banji Luki. Gospodarjenje in poslovanje V PRVI POLOVICI LETA LE MALO VZPODBUDNIH REZULTATOV Za prvo leto srednjeročnega obdobja 1986—1990 je značilno, da gospodarjenje poteka v razmeroma težkih in zapletenih pogojih, predvsem pa v znamenju in pod vplivom konec leta 1985 sprejetih sistemskih rešitev na področju ekonomskih odnosov s tujino, sprememb na področju bančnega sistema in nekaterih specifičnih sistemskih rešitev na globalnem finančnem področju, katerih cilj naj bi bil vzpostavitev osnove za možno finančno konsolidacijo gospodarstva. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja ter ob družbenoekonomskih razmerah in ključnih trendih, ki izhajajo iz preteklega leta, se razmere v ustvarjanju družbenega proizvoda in v njegovi delitvi dodatno zaostrujejo. Tako v letošnjem letu ne uresničujemo ključnih usmeritev resolucijezaleto 1986. Konvertibilni izvoz in industrijska proizvodnja ne dosegata potrebne dinamike za doseganje resolucijskih in razvojnih ciljev. Na visoko nominalno rast dohodka in kategorij njegove delitve vpliva predvsem visoka inflacija, povečujejo se izgube, zmanjšujeseobsegakumulacije v gospodarstvu ter s tem najpomembnejši vir za razvoj in prestrukturiranje gospodarstva. V sistemu delitve osebnih dohodkov se krepijo avtomatizmi, hkrati pa se zmanjšuje njihova neposredna povezanost z rezultat i dela in gospodarjenja. Neuresničevanje resolucije, tako na ravni SFRJ, SRS kot tudi v občini Krško, je terjalo dodatne ukrepe, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet, da bi omejili inflacijo, vzpodbudili proizvodnjo, predvsem tisto, ki je namenjena izvozu na konvertibilno tržišče, ter dosegli ekonomsko odvisnost delitve doseženega dohodka od rezultatov dela in uspešnosti poslovanja. Med drugimi ukrepi je bil zaradi neusklajenih delitvenih razmerij sprejet tudi Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebnedohodke, za skupno porabo delavcev in določene poslovne stroške. VSEBINSKI POUDARKI • V prvem polletju letos je imelo gospodarstvo naše občineza okoli 95% več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani (brez JE Krško). • Prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujem trgu, so porastli manj kot celotni prihodek in tudi njihov delež v celotnem prihodku seje zmanjšal. • Porabljena sredstva so se povečala za nekaj manj kot 87% in so rasla počasneje kot celotni prihodek. Delež materialnih stroškov seje znižal, povečala so se sredstva za plačilo obresti za kredite (za trikratno vrednost lanskih ob prvem polletju). • Povečal se je deleždohodka v celotnem prihodku; porastle so obveznosti iz dohodka OZD za namene skupne in splošne porabe, kar je za dohodek gospodarstva velika obremenitev. • Zvišale so se obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, ki jih OZD poravnavajo iz poslovnega sklada. • Sredstva za bruto osebne dohodke so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za nekaj manj kot 147% in so dosegla višjo rast kot dohodek. • Akumulativna sposobnost gospodarstva seje zmanjšala. • Ob polletju so izkazale izgubo naslednje OZD: Rudnik Senovo, Elektrarna Brestanica, Elektro Celje — TOZD Elektrodistribucija Krško, Kovinarska, M-Agrokombinat — TOZD Poljedelstvo, meso, Novoles — TOZD Bor. V njih združuje delo 16,3% vseh zaposlenih v občini. Več kot polovico celotne izgube so ustvarileOZD s področja elektrogospodarstva in premogovništva, to pa je posledica cenovnih nesorazmerij. V Boru imajo izgube predvsem na račun velike usmerjenosti v izvoz. • Delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v dohodku seje povečal z 51,8% v prvem polletju lani na 52,1% v prvem polletju letos. V primerjavi s trimesečnimi rezultati so se delitvena razmerja izboljšala v korist akumulacije: delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev seje zmanjšal od 68% v prvem trimesečju na 57% ob polletju 1986, delež akumulacije pa seje povečal z 12% na 21%. • Čisti osebni dohodki so se ob polletju povečali za 121,6% v primerjavi s prvim polletjem 1985. Če ne upoštevamo sredstev za poračun osebnih dohodkov v negospodarstvu za lansko leto, potem je rast osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu enaka. Nominalna rast OD se je v juniju začela umirjati. • Industrijska proizvodnja, ki ustvarja štiri petine družbenega proizvoda gospodarstva občine, je bila ob prvem polletju za 2% višja kot v prvih šestih mesecih 1985. Planirani porast fizičnega obsega pa ni dosežen v celoti. Primerjava realizacije po mesecih kaže, da proizvodnja upada. • Z domačimi surovinami je industrija razmeromadobrooskrbljena(razen kovinske predelovalne industrije), z uvoženimi pa slabo. • Skoraj vsa vrednost celotnega izvoza je bila dosežena na konvertibilnem tržišču in je bila v letošnjem prvem polletju za 8,8% višja kot ob polletju lani. Konvertibilni izvoz seje povečal za 17,4%, klirinški pa je manjši za več kot štiri petine. Kasnejši podatki kažejo, da izvoz upada. • Vrednost uvoza seje povečala: večji je uvoz s konvertibilnega področja, tisti s klirinškega seje celo zmanjšal. • Gospodarstvo občine je v prVem polletju izvozilo za skoraj 20% več, kot pa uvozilo. Največji izvoznik je TCP »Djuro Salaj« (okoli 80% vsega izvoza). • OZD gospodarstva so v prvem polletju v osnovna sredstva vložile skoraj 200% več sredstev kot v enakem obdobju lani. To pa je predvsem nominalno povečanje zaradi visoke rasti cen in ne omogoča obnove osnovnih sredstev, ker je teh preveč odpisanih. • Med viri financiranja investicij je več kot polovica lastnih sredstev OZD, v njih pa zavzemajo največji del sredstva amortizacije; sredstev iz poslovnega sklada je manj kot 10%. To pomeni, da še vedno vlagamo v enostavno in ne v razširjeno reprodukcijo. • Težnje po hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva se ne uresničujejo, ker se zvišuje število obratovalnic le v tistih dejavnostih, za katere niso potrebna velika vlaganja in poslovni prostori 9 NAŠ GLAS 10 Ker so bili navedeni ukrepi sprejeti proti koncu prvega in v začetku drugega polletja, še niso mogli vplivati k stabilnejšim razmeram v gospodarstvu, k zmanjšanju rasti cen in izenačevanju pogojev gospodarjenja, povečanju proizvodnje za izvoz na konvertibilno tržišče in razbremenitvi gospodarstva. Učinke ukrepov lahko pričakujemo šele proti koncu letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega, če bomo ukrepe dosledno izvajali. Finančni kazalci poslovanja organizacij združenega dela v prvem polletju letos kažejo visoke nominalne rasti, kar je predvsem posledica visoke inflacije, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale za 87,8%, cene na drobno za 86,4% in cene življenjskih potrebščin za 89,6% v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Primerjava julijskega povečanja cen s predhodnim mesecem kaže,daje v tem mesecu inflacijski zagon nekoliko popustil. Osnovne značilnosti poslovanja gospodarstva občine Krško v l. polletju letos so naslednje: povečanje reproduk-tivne sposobnosti gospodarstva; zmanjšanje akumulativnih sposobnosti; povečanje izgub tako po višini kot po številu OZD, ki poslujejo z izgubo; hitrejša rast osebnih dohodkov in obveznosti iz dohodka, kot je rast dohodka; nizka rast obračunane amortizacije, ki ob visoki stopnji odpisanosti vrednosti osnovnih sredstev ne omogoča njihove obnove. Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško Komite za družbene dejavnosti občine Krško -xxxxxxxxx KOMISIJA ZA IZGRADNJO TENIŠKIH IGRIŠČ Da bi pospešili gradnjo teniških igrišč, so člani izvršnega odbora Tenis kluba Krško na svoji zadnji seji imenovali devetčlansko komisijo za izgradnjo teniških igrišč. Vodil jo bo Franc Čargo, njegov namestnik bo Jože Ha-binc, člani pa Janez Dular, Roman Sotler, Anton Žigante, Peter Žigante, Mirko Kužnik, Ljubo Božovič in Goran Rovan. Komisija se bo v kratkem sestala in začela z delom, kot prvo pa bo morala razrešiti vprašanje lokacije oziroma zemljišča. Vsekakor delo komisije ne bo lahko, ker 200 članov Tenis kluba Krško svoja igrišča res potrebuje in je edina športna organizacija v naši občini, ki nima pogojev za svoje delo. Tenis klub brez igrišč je kot »pleh muzika brez inštrumentov«, kakor je na sestanku Tenis kluba Krško s predstavniki zd-' ruženega dela in družbenopolitičnih skupnosti pripomnil eden od udeležencev. G. R. (avtoprevozništvo). V gostinstvu se zmanjšuje število obratovalnicspestro ponudbo in kvalitetnimi uslugami. • Samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje še niso sprejeti, zato se naloge iz programa za leto 1986 izvajajo v manjši meri, kot je predvideno. Zato je tudi okrnjeno financiranje dejavnosti v krajevnih skupnostih. • Načrtovane aktivnosti sklada stavbnih zemljišč že potekajo (urejanje ožjega mestnegajedra v Krškem, podlage za bodoče zazidalne načrte, pridobivanje lokacijskih dovoljenj). Primanjkuje pa skladu parcel za individualno stanovanjsko graditev ter za industrijske in obrtne cone. • Sistem financiranja krajevnih skupnosti, kakršen je predviden v resoluciji za leto 1986, še ni zaživel. Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS še vedno niso sprejeti, zato še naprej velja prispevna stopnja v višini 1,5% namesto 2,5%. Namesto prispevka za mestno zemljišče, ki so ga imele nekatere večje KS, del stroškov za kolektivno komunalno rabo pokriva komunalna interesna skupnost. Krajevni samoprispevek je trenutno razpisan le v štirih KS. Zaradi vsega omenjenega je tudi realizacija planiranih nalog v komunalni in cestni skupnosti za potrebe KS občutno manjša. • Na področju varstva okolja in urejanja prostora, ugotavlja komiteza družbeno planiranje, je večina resolucijskih nalog neuresničenih, zato bo treba tudi na tem področju zaostriti odgovornost. • V prvem polletju so se prilivi sredstev za SIS družbenih dejavnosti povečali za 140%vprime-rjavi z enakim obdobjem lani, v povprečju je bilo uresničenega 45% letnega plana. • Da bi uskladili prilive z načrtovanimi sredstvi, spremenjene prispevne stopnje po posameznih interesnih skupnostih v okviru globala. • Zaostajanje OD delavcev družbenih dejavnosti za dohodki delavcev v gospodarstvu naj bi bilo odpravljeno do konca letošnjega leta in tako končana akcija, začeta v letu 1985. • V prvem polletju 1986 so bile v naši občini prispevne stopnje za družbene dejavnosti za 0,26 odstotne točke nižje od povprečnih za leto 1985 in za 0,57 nižje od veljavnih v decembru 1985. Te prispevne stopnje ne bi zagotavljale uresničitve vseh nalog, zastavljenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in resoluciji za leto 1986. l.maja 1986 seje prispevna stopnja v povprečju povišala za 0,96 odstotne točke v primerjavi s prejšnjo. 0 Zastavljena akcija za reorganizacijostrokovnih služb SIS družbenih dejavnosti seje nadaljevala v prvem polletju 1986. Zamisel o združitvi vseh strokovnih služb v skupno samostojno strokovno službo (izven upravnega organa) ni bila uresničena. Akcijo je ponovno onemogočila delovna skupnost občinske zdravstvene skupnosti, kljub temu da je skupščina te skupnosti že sprejela sklep za tako obliko organiziranosti skupnih strokovnih služb. • Financiranje SIS družbenih dejavnosti je urejeno začasno, z občinskim odlokom, ker nekatere OZD še vedno niso pristopile k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS: 4 največje DO, ki imajo skupaj 23 TOZD, 2 delovni skupnosti OZD družbenih dejavnosti in 7 krajevnih skupnosti. »Zastavljena investicijska dela v družbenih dejavnostih za leto 1986 so na podlagi interventnega zakona skoraj v celoti ustavljena. AAAAAAAAAAA/ Teniški tečaj v Žadovinku Tenis klub Krško je uspešno izpeljal tečaj tenisa za začetnike. Udeležilo se gaje 24 žensk in 20 moških, trajal pa je deset ur. Vodil gaje Igor Ivanovič, pri tem pa sta mu pomagala Stojan Jazbec in Žarko Buzančič. Spomladi bo teniški klub pripravil poleg začetnega tečaja za odrasle tudi tečaj za mladino. Upajo, da že na svojih igriščih. (Foto: Goran Rovan) NAŠ GLAS 10 10 Skupščina SR Slovenije je obravnavala VODNO GOSPODARSTVO V NAŠI REPUBLIKI Skupščina SR Slovenije je 22. oktobra 1986 obravnavala poročilo o stanju voda v naši republiki. Zbor združenega dela in zbor občin sta ob tej problematiki sprejela vrsto ugotovitev, stališč in sklepov. Skupščina je ugotovila, da poročilo o stanju voda v SR Sloveniji ustrezno prikazuje stanje in seznanja z razmerami v vodnem gospodarstvu ter opozarja na ekološki vidik gospodarjenja z vodami. Premalo kritično pa je analizirana temeljna problematika gospodarjenja z vodami, predvsem izvajanje planskih obveznosti in odgovornost nosilcev planiranja ter delovanja upravnih organov in inšpekcijskih služb. Varovanju pitne vode ni namenjena zadostna skrb, ne izboljšuje se bilanca vodnih količin, zanemarjeno je varstvo kakovosti voda ter varovanje vodnega režima pred številnimi škodljivimi vplivi. Narašča tudi onesneže-vanje tal in virov pitne vode s komunalnimi, industrijskimi in drugimi odpadki. Vodnogospodarske organizacije pri planiranju in sprejemanju planov niso poskrbele, da bi bile vodnogospodarske osnove pravočasno in kakovostno izdelane ter v njih nakazani izhodišča in možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja. Sedanja samoupravna organiziranost SIS vodnega gospodarstva v okviru vodnih območij, ugotavlja skupščina, je primerna oblika samoupravne organiziranosti vodnega gospodarstva v SR Sloveniji. V primerih, ko je za posamezno vodno območje — porečje ustanovljenih več vodnih skupnosti, bi moralele-te pri urejanju vodnega režima in izvajanju ostalih nalog vodnega gospodarstva usklajevati načrte za celotno vodno območje in določiti prednostne naloge ne glede na organiziranost vodnih območij. Izvajalske organizacije bi morale zagotoviti soodločanje uporabnikom, ustanoviteljem in drugim. Skupščina posebej opozarja, daje treba natančneje določiti, kaj se v vodnem gospodarstvu šteje za dejavnost posebnega družbenega pomena, ter da je treba ločiti investicijske, izvajalske in nadzorne funkcije. Poseben problem predstavlja tudi amortizacija vodnogospodarskih objektov in naprav, ki vpliva na možnost neenakega prikazovanja dohodkovnega položaja vodnogospodarskih organizacij. Ob omenjenih ugotovitvah je skupščina sprejela naslednja stališča: 1. V procesu planiranja je treba zagotoviti interdisciplinarni pristop ter pri tem upoštevati ekonomski in ekološki vidik. 2. Dosledno je treba uveljaviti sistem zagotavljanja sredstev za vodno gospodarstvo, kot je to določeno v zakonu o vodah. Skupščina se zavzema za tak način združevanja sredstev, da bo večji del le-teh od količinskih osnov, manjši pa od vrednostnih. 3. V skladu s skupščinskimi usmerivami je treba vodnogospodarske organizacije (reorganizirati tako, da bodo zagotavljale gospodarno in smotrno poslovanje. Sredstva, ki so bila do sedaj vložena v vodno gospodarstvo —-oprema, objekti, dokumentacija in kadri — morajo biti tudi po reorganizaciji namenjena za opravljanje te dejavnosti. 4. Članice Zveze vodnih skupnosti Slovenije naj ponovno proučijo načine in oblike dogovarjanja o skupnih programih in nalogah, ki so jih prenesle na Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, in o skupnem financiranju tistih nalog, za katere je zadolžena Zveza vodnih skupnosti Slovenije na podlagi srednjeročnih planskih dokumentov. 5. Pri organiziranju strokovnega dela v vodnem gospodarstvu je treba zagotoviti ustrezno delitev dela, koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela in integracijo znanja, ki bodo omogočili uporabo novih znanstvenih dosežkov v praksi in zagotovili pripravo ustreznih strokovnih podlag za odločanje v vodnem gospodarstvu. Sprejeti sklepi nalagajo izvršnemu svetu SR Slovenije: Prispevek za minimalno vodnogospodarsko dejavnost V OBČINI KRŠKO ŠE VELIKO »DOLŽNIKOV« Po 32. členu zakona o vodah občinske skupščine z območja vodneskupnos ti zodloki določijo, da uporabniki plačujejo povračila v obliki obveznega prispevka, če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil za programirane storitve ali dejavnosti. Obvezni prispevek znaša toliko, da se pokrijejo potrebe za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine in SR Slovenije. Ker nekateri uporabniki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986 — 1990, ima le-ta precejšen pri-manjklaj planiranih sredstev, to pa lahkookrni realizacijo sprejetih programov posebnega družbenega pomena. Odlok o plačevanju prispevkaza minimalno gospodarsko dejavnost, ki so ga delegati v zborih SO Krško sprejeli 4. novembra letos, zavezuje k plačevanju sredstev za vodno gospodarstvo tudi tiste, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti. V krški občini tega niso storili: Kovinarska(DSSS,TOZD Industrijska oprema in TOZD Tehnoservis), servis Zastava, črpalki v Brestanici in na Drnovem, TOZD Libna, TOZD za PTT promet, M-Agrokombinat — TOK KTS, TOZD za vzdrževanje in rekonstrukcijo in varnost cest, Obrtno združenje in krajevne skupnosti razen KS Krško. Odlok velja odi. 1.1986, že plačana sredstva pa se poračunajo. (To so sredstva, plačana po veljavnem odloku SO o začasnem plačevanju prispevkov za SIS in za solidarno financiranje nalog splošne ljudske obrambe.) •KUHCINA M »LOVENUE trtmarial u tntofnwcl|« delegatski bilten — naj zagotovi, da se bo vodnogospodarska inšpekcija usposobila za samostojno opravljanje svojih temeljnih nalog ter da bodo upravni organi in inšpekcije dosledno izvajali nadzor nad uporabniki in izvajalci pri gospodarjenju z vodami oziroma urejanju vodnega režima; — naj ugotovi, ali so potrebne spremembe in dopolnitve veljavnega zakona o vodah, zlasti glede vzpostavitve učinkovitega vodnogospodarskega informacijskega sistema (npr. kataster onesnaževalcev voda) ter organiziranosti in pristojnosti inšpekcijskih služb; — naj proučinačinfinanciranja.kibozago-tavljal vzdrževanje kakovosti voda oziroma vodnega režima, ki ima širši oziroma republiški pomen, ter opravljanje nalog, dogovorjenih na republiški in zvezni ravni; — naj izdela akcijski program, določi nosilce in roke za izvedbo nalog, navedenih v stališčih in sklepih skupščine. LEPA JE MOJA DOMOVINA Da, lepa je moja domovina. Vsebuje lepote in zanimivosti, ki so posebnost naše dežele in jih po drugih sploh ni ali pa so zelo redke. Ena izmed takih redkosti v Jugoslaviji je prav gotovo Modra jama na otoku Biševu. Ogledali smo si jo na letošnji zaključni ekskurziji. Kot vsako leto doslej smo tudi letos osmošolci odšli na večdnevno potovanje. Odločili smo se za otok Vis. Pod besedo ekskurzija smo si predstavljali lepo, zabavno in brezskrbno potepanje. Vendar smo ugotovili, da to pomeni predvsem oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Drugi dan našega bivanja na otoku smo se z ladjo odpeljali na otok Biševo, ki je kar precej oddaljen od Visa. Je pa skoraj najmanjši otok v Jadranu. Ko smo prispeli do njega in ugotovili, da je to ena sama skala, smo se vkrcali v manjše čolne in se skozi ozko odprtino odpeljali v notranjost. In kaj je bilo tam tako zanimivega? Pravzaprav je bilo okrog nas samo morje, vendar vse drugačne barve kot drugje.! Ta barva je bila svetlo modra, skoraj prozorna, le da je imela modre odtenke. Voda je bila čista in hladna, saj ne pride pogosto v stik s soncem. Ko pa posije pod določenim kotom, to je med 11. in 12. uro, se zablešči v tej nenavadni barvi. Kljub temu daje vodagloboka, se je čisto razločno videlo dno. Vsi smo ostrmeli. Res je tako, kot nam je povedala tovarišica: »Barvo te vode je nemogoče opisati, je prelepa. Nikjer drugje ne vidiš enake, najbrž jo je tudi zaradi tega nemogoče pozabiti. Spremlja te vse življenje.« To je torej Modra jama, kije name naredila največji in najlepši vtis! Pa vendar ni vse tako obupno, kot večkrat slišimo. Ni vse zanemarjeno in onesnaženo; še so lepi, čudoviti kotički naše domovine, ki naj tudi ostanejo taki, kot jih je ustvarila narava! Nataša Colner, 8.b OŠ »Jurij Dalmatin«, Krško 11 NAŠ GLAS 10 ODSTOTKI ZA DOLOČITEV KORISTI ZA RAZLAŠČENA STAVBNA ZEMLJIŠČA ODSLEJ RAZLIČNI PO TIPIH NASELIJ Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora je pripravil predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske hiše, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, in o določitvi vrednosti elementov za irazčun vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško. Tak odlok je občinska skupščina dolžna sprejeti vsako leto, k čemur jo obvezujejo določila zakona o razlastiUvi in prisilnem prenosu nepremičnin. Delegati zborov SO Krško so ga sprejeli na seji dne 4. novembra 1986. Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša letos 189.150 din. Odstotek od te cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v letu 1987 znaša za: — ureditveno območje naselij tipa E (Krško) l,l% (2.080 din/m2), — ureditveno območje naselij tipa D (Leskovec, Brestanica, Senovo, Kostanjevica) 0,9% (l.702 din/m2), — ureditveno območje naselij tipa C2 (Raka, Podbočje, Koprivnica) 0,8% (1.513 din/m2), — ureditveno območje naselij tipa C1 (Veliki Podlog, Drnovo, Zdole, Veliki Trn, Dolenja vas, Senuše, Gora, Rožno, Gor. Leskovec, Brezje, Črneča vas) 0,7% (1.324 din/m2), — ureditvena območja vseh ostalih naselij 0,6% (1.135 din/m2). Novi odlok ukinja prejšnje ločevanje na območjeurbanističnega načrta mestaKrško in druga območja občine-, nova razdelitev je ustreznejša, ker temelji na opremi in funkciji naselij. V odloku so poleg povprečne gradbene cene in odstotkov za določitev koristi navedeni tudi stroški za komunalno urejanje zemljišča (znašajo 15% od povprečne gradbene cene). Oboje pa služi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja na dan prodaje. Odlok bo začel veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 55?i^S^yNNN\NNN\SN\S^ IMENOVANJE Na torkovi seji so delegati imenovali Franca Rakarja, člana IS SO Krško, za člana odbora podpisnikov družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Omenjeni družbeni dogovor so slovenske občine sprejele že pred leti, akcijo pa je vodil iniciativni odbor, imenovan leta 1980. Predsedstvo RKSZDLje na seji 16. 9. 1986 ocenilo delo iniciativnega odbora Financiranje delovanja delegacij v KS SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SLABO IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI Po večkratnih pobudah delegatov so bili sredi leta 1985 izdelani kriteriji in merila za oblikovanje in delitev sredstev SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za financiranje tega dela delegatskega sistema v KS. Izračunani so bili povprečni stroški vsake KS za en sklic seje skupščine (približno 15 starega milijona din za 16 KS). Do konca letošnjega leta naj bi globalna sredstva SIS družbenih dejavnosti porasla za 104%; po dogovoru bi bilo za toliko treba'valorizirati tudi sredstva za financiranje delegatskega sistema v KS. Kako so posamezne SIS svoje obveznosti načrtovale in izvajale, prikazuje naslednja tabela: SIS Ugotovljeni delež posamezne SIS: Predvideno po planu Realizirano izračun v letu SIS za do za leto 1986 leto 1986 1. IX. 1986 1985 (ind. 204) 1 2 3 4 5 1. Občinska izobraž. skupnost 317.250 647.190 475.874 237.937 2. Kulturna skupnost 459.000 936.360 0 0 3. Telesnokult. skupnost 229.500 468.180 260.000 0 4. Raziskovalna skupnost 344.250 702.270 200.000 0 5. Zdravstvena skupnost 459.000 936.360 880.000 0 6. Skup. otroškega varstva 339.750 693.090 110.000 0 7. Skup. socialnega skrb. 226.500 462.060 0 0 8. Skup. za zaposlovanje 453.000 924.120 453.000 453.000 9. SPIZ 566.250 1.155.150 0 0 10. Stanovanjska skup. 226.500 462.060 226.500 226.500 11. SK1S 232.500 474.300 232.500 232.500 12. SIS za ceste 116.250 237.150 116.250 116.250 13. Kmet. zemlj. skup. 232.500 474.300 300.000 0 14. SIS za pož. varnost 232.500 474.300 0 0 Skupaj: 4.434.750 9.046.890 3.254.124 1.266.187 SlSd.d.6.924.780dinaliO,15%odglobalazaSlSd.d.(alivstopnji:0,03)SISm.p.2.122.llOdin Skupni seštevek torej kaže, da so že planirana sredstva dosegla le eno tretjino deleža, ki bi ga SIS morale zagotoviti po kriterijih, »izplačana« sredstva pa so do septembra dosegla manj kot polovico planiranih. Predsedstvo OK SZDL Krško je ocenilo, da je nemajhen del krivde za to pri strokovnih službah in ne skupščinah SIS. Strokovne službe bi morale skrbeti za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti. Dovajanje sredstev in ugotovilo, da je le-ta svoje naloge v celoti opravil. Odslej bo akcijo vodil odbor podpisnikov. NAMESTNIK SODNIKA ZA PREKRŠKE Zaradi gospodarnosti in pomanjkanja ljudi, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za opravljanje funkcije sodnika za prekrške, je v Posavju uveljavljena prak- delegacijam bi imelo stimulativen pomen, ker bi jih Ic-te dobivale na podlagi udeležbe na sejah. Člani predsedstva so na seji dne 28. 10. 1986 obsodili ravnanje strokovnih služb tistih SIS, ki sredstev za krajevneskupnosti niso planirale ali pa svojih planov niso izpolnile. Zato so se dolžne dogovoriti o ustreznih ukrepih za odpravo tega stanja in o njih poročati predsedstvu OK SZDL najpozneje do 20. novembra letos. MAAAAMAAMAAAAAMAA sa.daskupščineobčin za namestnika sodnika za prekrške izvolijo sodnika za prekrške iz sosednje občine. Zbori SO Krško so na seji 4. novembra za namestnika sodnika za prekrške v občini Krško izvolili Ivana Gabrovca, sodnika za prekrške v občini Brežice. Diplomiral je 1984, naslednje leto pa opravil tudi pravosodni izpit. Že v času študija je bil družbenopolitično aktiven. NAŠ GLAS 10 12 Stanovanjsko gospodarstvo PRELIVANJE SREDSTEV SOLIDARNOSTI MED OBČINAMI V občino Krško se dnevno vozijo nadelode-lavci iz brežiške, sevniške in novomeške občine. Sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin ustvarjajo v sedežni občini (Krško) in jih združujejo v njeni stanovanjski skupnosti. Da bi bil tem delavcem zagotovljen enakopraven položaj pri uporabi ustvarjenih solidarnostnih sredstev, predvideva ustrezna zakonodaja za področje stanovanjskega gospodarstva, da sedežna občina (v našem primeru Krško) sklene samouravni sporazum z domicilnimi občinami (kjer imajo ti delavci stalno bivališče), ki ureja pogoje in način prelivanja solidarnostnih sredstevmedomenjenimi občinami. Prelita solidarnostna sredstva se v domicilni stanovanjski skupnosti uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lasti, za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi solidarnosti, ter za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank. Predlog omenjenega samoupravnega sporazuma jeskupščinaSSS Krško obravnavala in sprejela 16. oktobra letos, veljal pa bo za obdobje 1986 — 1990. Obračunska stopnja znaša sedaj za občino Novo mesto 0,965%, za občini Brežice in Sevnica pa 1,100%. Obračuni in poračuni bodo opravljeni za vsako leto posebej v obdobju, za katerega jesklenjen samoupravni sporazum. TRETJE POVEČANJE STANARIN Po aneksu k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 (Ur. list SRS, 25/86) je naloga Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da v drugem polletju 1986 v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za cene spremlja rast cen in predlaga spremembo stanarin v četrtem trimesečju 1986. Prvič so se letos stanarine povečale 1. februarja, in sicer v vseh občinah enako — za 43%. Drugo povečanje, 1. julija, je bilo od občine do občine drugačno, v povprečju pa je znašalo 45%. Z obema povečanjema smo sledili uresničevanju res-olucijskega cilja, da bomo dosegli in do konca leta obdržali povprečno 1,52% vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada. Do sedaj so stanarine dosegle 1,32% vrednosti stanovanjskega sklada. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško je na seji dne 16. okobra sprejela sklep, da se stanarine v občini Krško 1. novembra letos povečajo za 25 odstotkov. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> Skupnost za zaposlovanje ŠE O ŠTIPENDIRANJU V ŠOL. LETU 1986/87 Odbor za štipendiranje pri občinski skupnosti za zaposlovanje je za to šolsko leto odobril štipendije 411 prosilcem (od 476), od tega je 133 dopolnilnih štipendij iz združenih sredstev. Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev (preseganje cenzusa, ponavljanje, prekinitev izobraževanja) štipendije niso bile podeljene 65 kandidatom. Štipendije Titovega sklada vSRS- bodo iz naše občine prejemali: Klemen Kerin in Marjan Tkavc, oba učenca 1. razreda naravoslovno-matematične usmeritve v Brežicah (po kriteriju »otroci delavcev«) ter Tanja Mlakar, zaposlena v SOP, in Drago Fabijan, zaposlen v TOZD Imperial (po kriteriju »mladi delavci«). Vloge tistih prosilcev, ki so iz opravičljivih razlogov zamudili razpisni rok, bo odbor za štipendiranje obravnaval v novembru. Takrat bo podelil tudi štipendije iz združenih sredstev po kriteriju »nadarjeni«. PRAZNIČNI MESEC KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA 21. oktobra 1943 je ob nemški ofenzivi sovražnik v Kostanjevici pobil 43 talcev. V spomin na ta dogodek je 21. oktober postal praznik KS Kostanjevica. V počastitev praznika so cel mesec — od konca septembra do konca oktobra — potekale številne prireditve: glasbene, likovne, gledališke, športne pa predstavitve dejavnosti društev ipd. Spomin na talce so krajani obudili na žalni slovesnosti ob skupnem grobu žrtev. Praznovanje tudi tokrat ni minilo brez proslavljanja delovnih uspehov. V Kostanjevici so izročili javnemu namenu tri posodobljene mestne ulice, TOZD Gozdarstvo GG Brežice je dobila nove prostore, v SOP-TOZD IKON pa so odprli novo lakirnico. ywvwwvwwwvw Nova lakirnica v IKON-u PRVI KORAK K OBSEŽNEJŠI TEHNOLOŠKI IN TEHNIČNI SANACIJI Janez Roškar, slavnostni govornik na otvoritvi nove lakirnice SOP-ovega TOZD IKON, je delavcem te temeljne organizacije čestital za njihovo delovno zmago. Poudaril je, kako velikega pomena je IKON tako za SOP kot tudi za krajevno skupnost Kostanjevica. Naložbov novo lakirnico s 180 m2 površine, ki je stala več kot sto milijonov din, je ocenil kot »prvi korak k obsežnejši tehnološki in tehnični sanaciji, ki si jo je zastavila TOZD IKON.« »Z veseljem in ponosom pričakujemo tudi trenutek,« je dejal slavnostni govornik, »ko bomo zaključili še drugo fazo sanacijske naložbe in dokončali proizvodno halo v izmeri 1100 m2, ki jo gradimo tu zadaj. Ta naložba, vredna 274 milijonov din, pa pomeni za delavce IKON še veliko več; poleg novih proizvodnih prostorov bomo posodobili strojni park, uredili instalacije, skladišča, skratka — vpeljali nov tehnološki red. S tem bomo pravzaprav poskušali doseči, da bi bila TOZD IKON sposobnejša za boj s konkurenco in s težavami, ki se dandanes skoraj vsak dan pojavljajo pred nami vsemi v nepredvidljivi teži in dimenziji. Novi objekt, ki ga je SOP-TOZD IKON v Kostanjevici izročil namenu ob prazniku te KS (slika na naslednji strani). Slavnostni govornik: direktor DO SOP, Janez ROŠKAR. (Foto: Jože Simčič) 13 NAŠ GLAS 10 Ni zanemarljivo tudi to, daje taka tehnološka prenova predpogoj za boljšo kvaliteto, poleg tega pa daje tudi polno možnosti za uvedbo novih proizvodnih programov,okate-rih razmišljamo in jih moramo vpeljati v našo redno proizvodnjo. Z veseljem lahko pravzaprav ugotovimo, da so rezultati gospodarjenja naših TOZD takšni. da nas vzpodbujajo k pogumnemu razmišljanju o tem, kaj moramo storiti danes, da nas ne bo jutrišnji dan pričakal nepripravljene in nesposobne za boj na trgu.« Trg pa za SOP ne pomeni le trženja v mejah ožje in širše domovine, ampak tudi razmišljanje o še večjem prodoru na svetovni trg. <>S ponosom SOP-ovci danes radi povemo našim prijateljem, da prav ta trenutek odpremljamo iz TOZD Oprema v ČSSR skupaj skoraj 90 vagonov opreme za lakirnico v Škodini tovarni v Bratislavi. Dejstvo je, da je tudi ta izdelek plod integriranega dela možganov in rok delavcev SOP-a in je pomembna vzpodbuda za naše nadaljnje delo,« je ob zaključku povedal Janez Rošker in zaželel delavcem, da bi čim prej dosegli zastavljeni cilj. KOSTANJEVISKO JAMO TURISTOM Kostanjeviška jama, plod kraškega sveta v najlepšem predelu kostanjeviške okolice, je že nekaj časa usposobljena za turistične obiske. Najavljene skupine si jo lahko ogledajo vsak dan, le da se morajo prej oglasiti pri predsedniku Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, Martinu Boltezu. Ostali obiskovalci se nenapovedani lahko sprehodijo po njej ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pot po jami, ki spada med zanimivejše kraške objekte, traja približno eno uro in je povsem varna, saj so prizadevni kostanjeviški jamarji razen razsvetljave zgradili za 400 metrov betonskih stopnišč, poti in podestov, zagotovljen pa je tudi varen dostop do vrha. Nekdanjo kolovozno pot so tako uredili, da po njej lahko pripeljejo avtobusi. Vhod v jamo je bil odkrit leta I937, kojeob večjem neurju pritisk vode prebil steno ob izviru potoka Studena. Tako je nastal sedanji vhod, ki je pritegoval mnoge nepovabljene obiskovalce, ti pa so poškodovali dostopni del. Klub jamarjev iz Novega mesta je leta I964 dal pobudo za ustanovitev jamarske sekcije v Kostanjevici. Na področju Gorjancev je namreč veliko krških objektov in osnovna dejavnost novoustanovljene sekcije naj bi bila odkrivanje novih, nepoznanih objektov. Dejavnost nove skupine je vseskozi težila naloga po turistični usposobitvi Kostanjeviške jame, in v to so vložili veliko naporov. Leta 1969 so napravili lesene stopnice in podeste, jama je pričela sprejemati obiskovalce, a vlaga je sproti uničevala gradbeni les. Zato so tudi prišli do ugotovitve, da bose najcenejša rešitev, če dotrajani les nadomestijo z betonom. Ta dela so zaključili lani (1985) in 46"članski klub jamarjev je zagotovil vsa potrebna sredstva. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> NAŠ GLAS 10 14 Glede na to. da je jama usposobljena /a izletniške obiske, da Klub zelo resno razmišlja o i/gradnji jamarskega doma, ki bi članom zagotovil osnovne pogoje za dejavnost ter ob upoštevanju možnosti turističnega razvoja tega dela občine, bi kazalo jamo upoštevati tudi s tega zornega kota. Jama ima že sedaj okrog 45.000 obiskovalcev letno, čeprav je zaradi skromnih možnosti kluba (le 9 članov je aktivnih) še niso uspeli vključiti v redno turistično ponudbo občine. Nekaj navdušencev, članov kluba,je skozi dolgoletno delo opravilo več tisoč udarniških ur za izgradnjo obstoječih poti in to osnovno bi vsekakor kazala izkoristiti. ^^^^^s^s^^^N^^^^^^^^^^^^Ns^^^N Mladinski tek: ena izmed športnih prireditev, ki so se zvrstile ob praznovanju kostanjeviškega krajevnega praznika. (Foto: Goran ROVAN) ANSAMBEL »VERASI« JE NAVDUŠIL KRŠKO OBČINSTVO Med 13. in 18. oktobrom so > naši republiki potekali dnevi kulture Beloruske SSR. Prire-dilvc so bile v različnih krajih, i Krškem pa smo v četrtek, 16. X. zvečer, v veliki dvorani I)K1) Kdvarda Kardelja lahko pozdravili vokalno-instrumentalni ansambel Verasi (slovmresje«). Skupina sedmih mladih deklet in fantov seje predstavila s svojimi zabavnoglasbcnimi uspešnicami. Večino skladb je ustvaril njihov vodja, zaslužni umetnik ISSSR. Vasilij Kainčik, druge pa ostali člani skupine. Pred nastopom \ Krškem so beloruski gostje nastopili v Novem mestu, zalem pa še v Portorožu. Prav s koncertom pri nas so I* i I i izredno zadovoljni. Presenetila jih je dvorana in njena tehnična opremljenost, še posebej pa jih je presenetil izreden obisk (v dvorani je bilo kar okoli 800 poslušalcev) in topel sprejem z obilnim aplavzom. Sicer pa so ansamblu Verasi opoldne pripravili v restavraciji Pod (iorjanci v Kostanjevici svečano kosilo, na katerem sta jih sprejela predsednik SO Krško Zoran Soln ter predsednik skupščine kulturne skupnosti Lojze Stih. V Kostanjevici so si z zanimanjem ogledali Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, njeno bogato likovno zbirko jugoslovanskega poimpresionis-tičnega slikarstva, otroški vrtec pa Formo vivo ter nekdanji cistercijanski samostan z umetnostnimi zbirkami Galerije Jakac. Pred nastopom v Krškem so si gostje z velikim navdušenjem ogledali še atelje akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Dnevi kulture Beloruske SSR so v naši republiki potekali pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in sveta ministrov ¦ Beloruske SSR. Predsedstvo SO Krško je dragim gostom ob tej priložnosti podelilo plaketo občine Krško, ki jo je po večernem nastopu ansamblu Verasi izročil Aleksander Strupeh, podpredsednik naše občinske skupščine. Živko Sebek Zabavnoglasbena skupina »Verasi« iz Beloruske socialistične republike je s svojim nastopom navdušila preko 700 gledalcev, kolikor se jih je nagnetlo v veliko dvorano DKDjF.dvard Kardelj« Dnevi kulture Beloruske SSR v SR Sloveniji 15 NAŠ GLAS 10 Borci NOB — živa vez z našo zgodovino SREČANJE BORCEV 2. BATALJONA III. BRIGADE VDV Občina Krško je ena od šestih občin, ki so podelile domicil 2. bataljonu III. štajerske brigade VDV (vojske državne varnosti). Letos so borci za svoj letni zbor izbrali Krško in se tu srečali 18. oktobra. O zgodovini vojske državne varnosti, njenem pomenu in njeni vlogi v NOB je borcem in gostom spregovoril Stane Rvchlv, komandir specialne čete 2. bataljona VDV in štabni administrator. »Do pomladi 1944 sta vlogo zavarovanja, zaščite in organizacije obveščevalne službe opravljali VOS in narodna zaščita. Po odločitvi NKOJ v aprilu 1944 so se organizirali organi OZN-e in enote VDV — NO. Na Hrvaškem so bile enote PPK. To ni bilo takoj enotno urejeno za celo Jugoslavijo, vse do formiranja KNOJ v jeseni 1944. V ta sestav se je vključila tudi slovenska vojska državne varnosti in se preimenovala v II. divizij«KNOJ. Formiranje enot VDV v Sloveniji je potekalo postopoma. Aprila 1944 je bila na Dolenjskem ustanovljena 1. brigada in še istega meseca 2. brigada na Primorskem in Gorenjskem ter zatem divizija. Na Štajerskem jebil najprej formiran bataljon VDV s četami v Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem. Komandant je bil Anton Vratanar — Antonesko. Julija 1944 je bil bataljon okrepljen z novimi borci z Dolenjskega in iz Šlandrove brigade. Po prihodu skupine borcev z Dolenjskega z namestnikom komandanta divizije, Francem Štadlerjem — Pepetom, je bila 25. avgusta 1944 ustanovljena III. brigada VDV s štirimi bataljoni: prvi bataljon je bil za savinjsko območje, drugi za kozjansko, tretji za Pohorje in vzhodni del Slovenije in četrti za koroško območje. Po območjih so se tudi poimenovali. Brigada je štela okrog 500 borcev, bataljoni pa po 120. Število se je takoj po formiranju povečalo, ker so borci prihajali iz brigad in odredov. Oborožitev je bila dobra. Bilo jevelikoavto-matskega orožja in minerskega materiala. Komandant brigade je bil narodni heroj Anton Vratanar — Antonesko, politkomisar Jože Koželj — Zdravko, namestnik komandanta Zdravko Gomazel — Janez, pomočnik politkomisarja Karel Vovk, borec 1. celjske čete, načelnik štaba Ante Jukič-Mato. V 2. bataljonu je bil komandant Stane Kveder-Joža, njegov namestnik Martin Župančič-Medved, politkomisar Anton Riček-Zvone in pomočnik politkomisarja jaz. Borci bataljona in kadri so bili večinoma s Štajerske. Bataljon je septembra krenil na svoje operativno območje. Spotoma je opravil pomembne borbene akcije. V zasedi v Penku na šoštanjski železniški progi je uničil vlak, pri tem ubil ali ranil večje število Nemcev. V Topolščici je izvršil preskrbovalno akcijo (hrana, obleka, odeje). V Šmarjeti pri Rimskih toplicah je prečkal cesto in Savinjo ter železniško progo. Na daljšem odseku je zaminiral progo in nadaljeval pohod proti Planini. Nastanil seje po hišah v Šentvidu pri Planini. Štab bataljona je bil v »farovžu«. Tu je bil dalj časa sedež bataljona. Od tu so čete odhajale v borbene akcije na Bizeljsko, Laško, Kozje, Slivnico, Pečovnjk. Bataljon je na območju Kozjanskega opravil pomembne očiščevalne akcije. Zajel jein uničil zasedli Angleži. Med njimi je bil tudi zloglasni šef gestapa iz Litije, Muller. Bataljon se je potem moral umakniti s Koroškega. V vzhodnem delu Slovenije — Murski Soboti je zavaroval objekte in mejo. Opravil je pomembne naloge in tako prispeval svoj delež k osvoboditvi domovine,« je povedal Stane Rvchlv. V priznanje za dosedanje sodelovanje so borci 2. bataljona III. brigade VDV izročili spominske medalje skupščinam občin Brežice, Stane Kichlv, avtor knjige spominov, ki so jih izdali borci VDV in je ob srečanju bila predstavljena javnosti. večje število nemških obveščevalcev in sodelavcev okupatorja. V Laškem je izvedel akcijo in ubil župana Hermana, zaplenil konje in material v pivovarni. Bataljon je v boju izgubil 15 borcev, med njimi dva komandanta. V aprilu 1945 seje bataljon pridružil brigadi in pričakal kapitulacijo Nemčije na borbenem položaju skupaj s 3. bataljonom pri Slovenskih Konjicah. Od tam je 9. maja 1945 krenil v Ptuj in po nekaj dneh v Celovec. Čeprav je bila vojna končana, je tu opravil pomembne borbene akcije. Izsledili in zajeli smo večještevilo vojnih zločincev in jih spravili preko meje, ki so jo ¦ji XJ ° I i « m , oi o o. x/i E g* .1 H > S «2 ¦-o Y1 Ji S.» O. L. S. o. Krško, Sevnica in Šmarje pri Jelšah, OK ZKS Krško, občinskemu odboru ZZB NOV Krško, TCP »Djuro Salaj« in njeni TOZD Papirkonfek-cija; organizacija ZZB NOV iz Tovarne celuloze in papirja pa je poleg medalje prejela tudi znak. Po zboru je bila v preddverju DKD Edvarda Kardelja predstavljena knjiga Staneta Rych-Ivja Spomini borcev 2. bataljona III. brigade VDV, recitatorji in Šentjernejski oktet pa so izvedli kulturni program. Gostiteljica in pokroviteljica zbora je bila TCP »Djuro Salaj«. OB DNEVU PIONIRJEV 29. september je dan pionirjev, ki ga v vsakem pionirskem odredu praznujejo s pionirsko odredno konferenco. V našem PO »Karel Destovnik-Kajuh« je konferenca potekala po delegatskem sistemu, ostali pa smo ji prisluhnili po ozvočenju v razredih. Po pionirski himni in izvolitvi delovnega predsedstva in zapisnikarja je tovariš ravnatelj pionirskemu odredu izročil kipec pionirja in diplomo za uspešno sodelovanje v XIV. JPI. Po izčrpnem poročilu o delu v minulem šolskem letu so bile sprejete spremembe v vodstvu PO, nato pa še program dela za tekoče šolsko leto. Med pomembnejšimi točkami programa so naslednje: — vključitev v XV. JPI, ki bodo potekale pod geslom Srečno pot v 21. stoletje, — tekmovanje v Veseli šoli Pionirskega lista, — tekmovanje za bralne značke, — sodelovanje s pionirji iz pobratene Ba-jine Bašte, — priprave na sprejem cicibanov v pio- NAŠ GLAS 10 16 nirsko organizacijo, — uresničevanje akcije »vsak pionir v eni interesni dejavnosti«, — izvedba Kurirčkove pošte, — aktivno sodelovanje pri pouku, — sodelovanje na republiški pionirski konferenci v Krškem, ki bo obravnavala temo Varstvo narave in okolja, — udeležba na Zboru pionirjev Jugoslavije v Novi Gorici, — odgovorno izvajanje samoupravne organiziranosti. Sprejet je bil tudi program dela mladih članov RK, podeljene so bile knjižne nagrade pridnim bralcem v preteklem šolskem letu in izrečena zahvala vsem mentorjem za pomoč pri izvajanju interesnih dejavnosti. Posebno veseli pa smo bili, da so se naše konference udeležili tudi gostje, predstavniki KS, DPO in OZD. Člani novinarskega krožka OŠ »Jurij Dalmatin«, Krško Slovo od Svetozarja ČOPORDE V Krškem so se sorodniki, prijatelji in soborci 4. novembra poslovili od posmrtnih ostankov predvojnega revolucionarja,borca NOV od leta 1941, Svetozarja ČOPORDE-MIHE. Svetozar Čoporda-Miha je bil rojen 1909, študiral je agronomijo v Parizu do leta 1935. Po tem je prišel v Zagreb, kjer je bil razporejen na partijsko dolžnost v Kozje. Bil je član sekretariata okrožnega komiteja KP za Celje in ustanovitelj prve celjske čete. Kasneje je skupaj z Maksom Stermeckim-Rokom sodeloval pri ustanovitvi Pokrajinskega komiteja ZK za Posavje. lz.INA je po NOB odšel s činom majorja in se kasneje zaposlil v diplomatski službi kot vojni ataše. Kasneje seje posvetil pedagoški dejavnosti v Zagrebu. Po upokojitvi se je na lastno željo preselil v Kozje, kjer je med NOB preživel največ časa. Zadnje leto in pol svojega življenja je preživel v občini Krško. Umrl je v 77. letu starosti. PLAN IDEJNOPOLITICNEGA, SPLOŠNO VOJAŠKEGA IN SAMOZAŠČITNEGA USPOSABLJANJA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V OBČINSKI KONFERENCI ZRVS KRŠKO V LETU 1987 Kraj Metoda Rok TEMA izvajanja izvajanja izvajanja 13. Kongres ZKJ — resolucija sedeži KO ZRVS / predavanje — januar- o SLO in DS — naloge RVS združevanjem več 1 ura in februar pri izvajanju stališč in KO ZRVS na enem razgovor 19X7 sklepov resolucije 13. mestu — 1 ura kongresa ZKJ o SLO in DS v KS, OZD, DPS in SIS. Organizacija in delovanje sedeži KO ZRVS predavanje februar- sanitetne službe v vojnem in po možnosti marec 19X6 času v oddelku, vodu in film četi z reševanjem sanit. takt. naloge — samo za sanit. oficirje in ml. oficirje. Oskrba poškodovancev ob jedrskem napadu. Specifičnost delovanja sedeži KO ZRVS predavanje marec- jedrskega orožja v s filmom april na ljudi, pomoč in 19X6 zdravljenje. Preverjanje znanja iz predelanih tem in po možnosti za en del KO ZRVS izvedba kondicijskega streljanja iz pištole ali M K puške. sedeži KO ZRVS testi za odgovore in strelišča in praktično po odločbi OK urjenje ZRVS Krško do 6 ur maj-junij 19X6 AKTIVNOST V KO ZRVS Aktivnosti v ZRVS po posebnem planu, in sicer: 1. letne delovne konference. 2. strelska tekmovanja 3. pohodi-družabna srečanja ipd. Program sestavijo in izvajajo predsedstva KO ZRVS. Urjenje v streljanju iz pištole za: — predstojnike DPO, — upravnih organov SO Krško, — predsedstvo OK ZRVS in — predsednike KO ZRVS Datum in mesto izvajanja določi predsedstvo OK ZRVS, kije tudi neposredni izvajalec in odgovoren za to akcijo. Razna občinska, regijska, republiška, medrepubliška, sosednih obmejnih občin iz SR Hrvatske tekmovanja v urjenju s pehotnim orožjem in streljanje. Dogovor med organi in telesi za izvajanje. Druge akcije, kot so: — obrambni dnevi in obrambni krožki na osnovnih šolah in priprava ekip /a šolska tekmovanja v maju 19X7. Datum in mesto izvajanja se po dogovoru določita na ravni občine, za tekmovanja. za obrambne krožke in obrambne dneve pav osnovnih šolah. Krško, oktober 1986 Predsedstvo OK ZRVS Krško xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> NAŠ GLAS — PRILOGA 32 BELEŽKE Naš glas — Priloga NNNP — Izdaja 1NDOK center Krško — Tekste je pripravila prof. Marija Sedaj z OS Jurija Dalmatina Krško — Pokroviteljstvo nad celotno akcijo je prevzel Občinski štab teritorialne obrambe Krško — Naklada: 1600 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic V l\fAS GLAS občina krito SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NNNP Redni bralci Našega glasa se bodo še spomnili lanske priloge NNNP, ki je govorila o zdravi prehrani. Tokrat nadaljujemo z objavo prispevka o prehrani v izrednih razmerah, sledile pa bodo še nekatere druge teme, katerih poznavanje tako ali drugače potrebujemo šele takrat, ko iz kakršnih koli razlogov ostanemo brez vseh ugodnosti civilizacije. Zavedamo se, da je na voljo veliko boljših priročnikov o tej tematiki, in tudi to nam je jasno, da se vsebine teh prilog ne boste učili na pamet. Upamo pa, da jih boste vsaj pozorno prebrali in jih ne boste zavrgli. V izrednih razmerah ima človek možnost, da se spomni podrobnosti, ki jih je nekoč nekje že videl ali prebral — če jih je seveda res prebral. PREHRANJEVANJE V NARA VI NAŠ GLAS — PRILOGA 2 ZDRAVILNE RASTLINE 1. Kako, kdaj in kje nabiramo dele rastlin Korenine, korenike in gomolje nabiramo spomladi in jeseni, in sicer preden odpadejo nadzemni deli, ko rastline še lahko prepoznamo. Nabrano operemo s hladno vodo. Večje korenine narežemo na tanka kolesca in jih posušimo. Skorje nabiramo spomladi, ko se drevesa lupijo in skorjo najlaže ločimo od lesa. Nabiramo jo samo z mladih debel. Liste nabiramo, ko rastlina cvete ali ko dozorijo plodovi. Nabiramo pritalne, spodnje in srednje liste, ki jih niso razgrizle žuželke ali načela rja. Popke nabiramo, še preden se pojavijo listi. Čim prej jih posušimo. Cvetove in socvetja nabiramo s peceljčki in z njimi ravnamo tako kot s popki. Zeli nabiramo v celoti — ves nadzemni del. I zločimo samo debelejša stebla in vejice. 2. Kaj upoštevamo pri nabiranju Pri nabiranju zdravilnih rastlin moramo upoštevati odredbe in zakone o zaščiti in varstvu narave. KOLEDAR NABIRANJA Januar Narava počiva! Februar Izkopavamo korenine navadnega gladeža, nabiramo popke navadne breze, cvetove navadnega lapuha in zel resja. Marec Nabiranje zdravilnih rastlin postaja živahno. Nabiramo brezove popke, korenine češmina, navadnega gabeza, sladkega janeža, pomladanskega in visokega jegliča, peteršilja, navadnega gladeža, velike koprive, navadnega sleza in korenike kolmeža in jagodnjaka. Liste nabiramo pri beli omeli in žajblju. Marca nabiramo cvetove pomladanskega in visokega jegliča, navadnega lapuha in dišeče vijolice. Celo zel nabiramo pri beli omeli, pljučnici in resju. Skorjo nabiramo pri navadnem kostanju, vršičke in skorjo pa pri navadnem glogu. April Izkopavamo korenine navadnega gabeza, sladkega janeža, pomladanskega in visokega jegliča in navadnega regrata. Korenike izkopavamo pri kolmežu in jagodnjaku. Aprila nabiramo liste angelike, vedno zelenega gornika, hmelja, žajblja in robide. Pazi, da ne nabiraš listov raznih vrst repuhov! Celo zel nabiramo pri beli omeli,pljučnici. Cvetove nabiramo pri pomladanskem jegliču, navadnem kostanju in dišeči vijolici. Skorjo z vršički nabiramo pri navadnem glogu, samo skorjo pri navadni krhliki. NAŠ GLAS — PRILOGA 31 — ' > o "L i ! a vod' E ostom E tj C C M ^. ¦o C o w-> ¦sta liko i eko sls 111 U-. il > -J U ' = Wi X u C Tj E mm. vrša c .-" i- *r. - C y. -X u i- - 3 'S« s -i '•> - = 1 L - C ~ _i > c L S S "2 a c •S v. 11 > E -§ E 0 C3 •o — 1/ C« E 2 = u e-« s| «> C u u — •— VI E c — -6 -o =L f«Jl frf5? M E.S, Sls Nadaljevanje bo izšlo v prilogi Našega glasa številka 11 Načini lova rib: — 7. roko — s spremembo vodnega toka — z izsušitvijo vodnega toka — ponoči 7. ostjo in svetilko — s ko5i in košarami brez dna — z vršami — 7. zamaskiranimi koši — s trnki — s kovinsko zanko Vabe: — deževniki — kobilice — muhe — sir — kruh — zrna koruze — manjše ribe — žabe — umetne muhe — blinker DVE OBLIKI VRŠ ZA LOV RIB IN RAKOV V skrajni sili (vojna): z eksplozivom (steklenica z živim apnom ali karbidom) z omamljanjem (veliki lučnik ali papeževa sveča) Pomni! Oba zadnja načina sta v mirnem času najstrožje prepovedana! Z > v* O 3 — r O O > sta ribe velikost Bivališče Kje jo lovimo Kdaj lovimo Kdaj miruje Kdaj se ikri Način lova Vaba trv bistri gorski potoki, pod brzicami, pod mo sp. hitro tekoče vode previsnimi bregovi, 50 cm zvečer na plitvinah zjutraj, zvečer, v času drstenja različne vrste z roko v oblačnem vre- od jeseni do s trnkom menu ves dan pomladi z vršami s spremembo vode, toka deževniki žuželke umetne muhe in vmallus 50 cm gorski potoki, hitro tekoče vode pod brzicami, sredi reke ves dan v času drstitve spomladi s trnkom kobilice muhe n nciscus 50 cm hitro tekoče vode sredi reke, pod bregovi ves dan v zimskem času spomladi z roko, vršami. trnki žuželke. kruh. deževniki < N " --• p ° *• sr. o O -i C p -;! 111. II > i l/l ¦o z h o m p "S 2". 3 % |i sil 2 C/K n n n -a 3 L o- p«0 cr oo -¦ 3 M ^ p 3> p 5 ~ 3 »•» n O. rT §:o g. a P S 3 i f s Si- N S 00 SJ JE" f S" s.-p < < ~ U re o 2.00 _ <• P 3 ^ P 2-oo cr o o" =.' < oo p n p S 31 p' 3 S S. s; 3 < 3.oo =r oo g p o K c« 3 C ) p oo E. o e: C P 3. o p cr' I! =¦• o 3 D. ro o < Z " o c« -i p rt_ D. n se rt ¦o oo o •» Is Ž.& o- cr =¦ "* n !*« P 3 3 P ° cr S-g ^S -• D o< o' s.« 3 cr C t/i rt II :S 3 -oo p m ' C/K "1 n 3' 3 3. f I N< -r-ro n < X" Z''v 3 3- N< 3, # * 1 U L.p N S rt *c — o 3 3 tU ^ cr 2 3' S 3 3 »U o« -¦ 3. oo jr o_p rt"«o 3 3 7T <. fl O 3 n lil 3 3. 3 o2.g _. 3 "2, 300 ¦g o *0 cr L. B p 3 oo 3 < P 3- "> .L < n .-. 3 P ,P je o < rt o "S" .___JC C O 3 3". c _ o. o Z Eli rt C/l "O S P 3 l§:& * ¦P 3. 3 3 S. 8 3 5 < ^ S-5 o cr 5-3 p) rc rc O SI rt 5 3 < S, i" LS o 3' *" s 3 ti r- n L. rt c« § s o 5' 5 jr.e p p 2 C X* iu' P 3 3 ° r* O« 5' 3. L§. C _ <» s;- p r s* I. u i! 5-. 3 p- 3 Ifl 3 o -i t> 3 o cr ^- rt .00.00 p 3j < o< 3 C rt 3^ § < (T S1 PC p P 3 3 0 E — o _. < 3 2 P O rt •a _ p n - S P d.-a 3 cr ^1: P 3 Čl < t± p -. D. 3 3 ^ 3 < ^ ca ^ iS-. g 3 p 2 3 31 ti D. 2 C 'E. 3 3 ^ 8 2. - 3 3 P < P C 3 ¦5 3 3 ~ — P "'IS 7 3'2 P "^ — Prt. cr g. c _ 3 r^ C. P - 00 rt. P 3 00 rt O 3N a a* rt rt 3 N 3 oo ^ i 5C <-f" C 3c?-p ,s- P 3 Cl P 3 Cf O- p " 3 p <¦ < rt rt 0< 3 3' §3 N 3 2, a rt 3: 3 S5 rt /t I i" o 3 3 ° ^ f - f* 3 c/i ^^- rt C' 3 - P 3 a- < 3 3 p !! o n p r • N r* — 00 2, 3. ^ ""' c«< 3J ^ &* lL 3 < C C/l P JC ?r -> P rt "t C/l P'rV ¦a • ' p 3 3 » p < 5- P I3 rt ~ S p < cr P 3.' O. p 3 3 s-a en o 3 n rt« Cl 3 3 3 n rt 00 00 p »«. %& M 00 00 P S 3 Z rt_ P p 5r'2 sr. — ¦ Cl "^ *• 3 » 0—3 p o- o rt -• H. 3 < rt P rt 3 < Cl =• S. g 3 1 a| =_ 2 2 45 ^ 3 C 3 rt 3-00 « C O " 00 p s s 2. O l. ° JT "*• — .. rt 3 - p S " P en 3 P 3- < 3- p p p 3 3 rS S c p Cl "_,. p 3 3 ' » 3 r 3 n L. -* cr; c« L. = S R^O 3 C O P :.3Z p — -I 00 » P 2 p"3 g-3 ° P SC^ (rn -¦ c 3 p — .i_. 3 3 f2 00 "1 00_ rt_ sr. I? S"! z O r > "0 2 r O C) > NAŠ GLAS — PRILOGA 4 roži, šetraju, tavžentroži, vrtnem timijanu in dišeči vijolici. Semena nabiramo skupaj s plodovi pri buči. Zel in plodove obiramo pri veliki koprivi in korijandru; liste in plodove nabiramo pri brinju, borovnici in brusnici. Samo plodove obiramo pri pegastem badelju, hmelju (storžki), navadni kumini, peteršilju, jagodnjaku, malini in robidi. Nezrele plodove obiramo le pri češminu! September Korenine izkopavamo pri encijanu, navadnem gabezu, navadnem gla-dežu, navadnem slezu, peteršilju, navadnem regratu in ozkolistnem trpotcu, korenike pa pri arniki. baldrijanu in jagodnjaku. Liste nabiramo le pri navadnem glogu, gozdnem slezenovcu in iglice pri brinu. Cvetove nabiramo pri velecvetnem lučniku in gozdnem slezenovcu. Liste in plodove obiramo pri navadnem glogu in brinu. Celo zel nabiramo pri korijandru, materini dušici, navadni smetliki, vrtnem timijanu in dišeči vijolici, plodove in zel pa pri korijandru. Nezrele plodove nabiramo le pri češminu! Gomolje izkopavamo pri česnu. Plodove nabiramo pri pegastem badelju, črnem bezgu, češminu, divji roži, hmelju, sladkem janežu, kopru, koprivi veliki, robidi, jerebi-ki in pravem kostanju. Skorjo nabiramo pri navadnem kostanju in navadni krhliki. Oktober Oktobra je nabiranje zdravilnih rastlin še manj bogato. Korenine izkopavamo pri encijanu, navadnem gladežu, veliki koprivi, navadnem slezu, navadnem gabezu, peteršilju in ozkolistnem trpotcu; korenike pa izkopavamo pri arniki, baldrijanu. Gomolje izkopavamo le pri česnu. Plodove obiramo pri angeliki, črnem bezgu, češminu, divji roži, navadnem glogu, brinju, jerebiki in pravem kostanju, pri pravem kostanju pa še skorjo. November Novembra se praktično končuje nabiranje zdravilnih rastlin in gozdnih plodov. Korenine izkopavamo pri češminu in pri navadnem regratu, angeliki, navadnem gladežu in veliki koprivi; plodove lahko obiramo pri brinu in jerebiki. December Decembra nabiramo le plodove brina. Navodila: — nabiraj eno rastlino v eno košaro in drugo v drugo; — strupenih rastlin naj ne nabirajo otroci, odrasli naj imajo rokavice za enkratno uporabo; — nikoli ne poberi vseh rastlin; — nabiraj tiste zeli, ki jih poznaš; — nabiraj samo zdrave, nepoškodovane in nezaprašene — nabranih ne tlači v vrečo ali košaro; — nabrane takoj očisti in jih razprostrt, da se posušijo; — upoštevaj koledar nabiranja; — pri nabiranju imej škarje ali nož. NAŠ GLAS — PRILOGA 29 DVA NAČINA ZBIRANJA MRAVLJIČNIH BUB ze]e*jc ikaU* M& line PASTI ZA LOV DIVJADI V IZREDNIH POGOJIH NAŠ GLAS — PRILOGA 24 —U-^*,, _r_ trne it *—Z^>------:—k*--&r vab* J,e«* t^ NAŠ GLAS — PRILOGA 9 Navadna glistovnica Raste po senčnatih in vlažnih listnatih ter iglastih gozdovih. Za hrano uporabljamo samo zelo mlade, polžasto zvite listne poganjke, ki še nimajo razvitih lističev. Za prehrano mlade poganjke skuhamo v slani vodi, odcedimo in popražimo v olju s čebulo. Iz vode, v kateri smo kuhali poganjke, lahko pripravimo okusno juho. Solato iz poganjkov pripravimo z oliem in kisom. Dob To drevo sestavlja v Sloveniji že več kot 100 let hrastove gozdove. Njegov plod je želod, ki vsebuje 35% škroba, 8% sladkorja, 7 % beljakovin, do 4 % maščob. Uporabnost želoda je človek spoznal že pred davnimi časi. Lahko ga jemo kot kostanj, pečenega na žerjavici. Pogosteje pa ga uporabljamo za pripravo krušne moke: želod spečemo v ilovnati peči, ga zmeljemo v moko in jo dodamo drugim krušnim mokam. S podobnim postopkom pridobivamo kavni nadomestek. I?-8 c S. SS 3 3 o < S. in TT T o « 3 8) Š'a B a. 3 Z O P> o- o = : 3 3 a> s S- Si!!«? -i w^ O. B3 -i O O i II 3 3 3 o P 3 D! —] t/l o L ¦s- ="•s < C/) Z S? S 3 S o o 3 2-. M 3 •a as o o g o. g &s rt < O. !! 3 = s. o II I I V) 2r Poletni veliki zvonček (poletna kronica) Ima podolgovate, 1 cm široke liste, v zemlji pa čebulico. Raste v velikih množinah na močvirnih ali pogosto poplavljenih tleh. Užitne so čebulice. Vsebujejo veliko škroba in vitamina C. Čebulic ne smemo jesti surovih! Vedno jih moramo dobro prekuhati. Uporabljamo jih za pripravo raznih kašastih prikuh. Nabirati jih začnemo zgodaj spomladi, ko poženejo nadzemni deli rastline. Na Krškem polju je veliko poletnega zvončka v Bušeči vasi pri Cerkljah. Z > O r > C/5 13 X r O O > divja gos Anser prileti jeseni na plitve stoječe vode pri nas zelo redko gnezdi 5-10 april z zankami, trnki bela Štorklja Ciconia selilka na drogovih, dimnikih 3-5 april mladiče v gnezdih siva vrana Corvus na robu polj na visokem drevju 4-6 april s pastmi, limanicami, zankami krokar Corvus na različnih mestih na visokih mestih, v skalnih stenah 4-6 februar, marec s pastmi, limanicami, zankami kavka Coocus nižinski predeli, trte, polja v razvalinah, drevesih duplih 4-5 april s pastmi, limanicami, zankami PASTI ZA LOV PTIC Z > O r > C/2 -o so r O O > NAŠ GLAS — PRILOGA 22 Ji OS SI 3 !fi > F E >n u O »U •*-* a. E o. > ova "P 'f vodn kami atimi cami C« rokam zanka mreža trnki ( pastmi zaklop papirn limani N N N C« in N (A N ? 1 1 1 1 \ 1 1 1 t I > o 1 ca I J 2 E li • -J E E a M .* .* c C ra H n N ¦— ¦— "S E L E ~ *- « c/i VI >N M ca a> C °- i: « č? « E cy> '-=> J= O O O. — ¦ « C C I i --s* a i g" j= •o 'E a s t *s| S 3 •s .S E •S fc. I, ^¦¦p ii »* ii S> ,11 NAŠ GLAS — PRILOGA 11 Navadna kisika Kislica je trajno zelišče. Raste na pašnikih in livadah. Jedi pripravljamo iz spomladanskih pritličnih listov, ki so zlasti v deževnih letih zelo mesnati, temno zeleni in sočni (od marca do maja). Iz njih lahko pripravimo okusne jedi, predvsem mešane zelenjavne prikuhe, solate, juhe, omake, kaše, pudinge in kreme. Juha iz kislic: 10 minut kuhamo 1/4 kg drobno sesekljanih kislic v 11 vode, dodamo sol in poper, lahko tudi ščepec pimenta. Tako pripravljeno juho zlijemo v skledo, da se ohladi. Dodamo tanko zrezane kumare, trdo kuhano in zrezano jajce, limonin sok, dva zrezana stroka česna, peteršilj. Postavimo v hladilnik in ponudimo hladno. — S tako juho lahko v vročih mesecih postrežemo gostom. Brezstebelni jeglič (trobentica) Raste na suhih tleh, sončnih livadah in planinskih pobočjih. Listi, ki tvorijo rozeto, so najbogatejši z vitaminom C. Sveže liste sesekljamo, pomešamo z drugimi zelišči in tako dobimo zelo okusno solato, bogato z vitamini, ali juho, prikuho, omako in vitaminske čaje. Navadna leska To je močno razvejan grm. Uživamo predvsem njegove plodove (lešnike). Za prehrano pa so primerne tudi mačice; kuhane, posušene in zmlete lahko dodamo krušnemu testu. 0> NAŠ GLAS — PRILOGA 12 Pokalica Pokalica je zelišče. Cvetovi so beli in jih zlahka prepoznamo po mehurjasto napihnjeni časi. Cvete od maja do septembra. Pripravljamo jo kot solato ali špinačo. Vsebuje veliko vitamina C. Nabiramo liste, ki so modrikasto zeleni.jajčasti, na vrhu zašiljeni in celorobi. Navadni hren Hren je trajnica. Podivjane rastline najdemo na obalah rek in potokov, ob poteh, železniških progah, njivah, travnikih. Uporabljamo koren, ki je pekočega okusa. Pripravljamo ga na različne načine. Mlade spomladanske liste lahko dodajamo raznim solatam. Če liste skuhamo, postanejo blagega okusa. Hren s smetano: 1 korenina hrena, SO g masla, 3 žlice drobtin, pol litra mleka, sol, sladkor, 3 žlice smetane. Hren ostrgamo in ga dušimo na vročem maslu, dodamo drobtine in zalijemo z mlekom. Kuhamo 15-20 minut, dodamo sol, sladkor in smetano. Postrežemo h govedini ali prekajenemu mesu. Hrenov krompir: 8 kuhanih kropirjev odcedimo in stlačimo, prilijemo 1/81 kisa, dodamo 2 žlici naribanega hrena in nekaj žlic olja. Dobro premašamo in ohladimo. Navadna breza Brezov sok je že dolgo znan kot pijača. Vsebuje sladkor (glukozo in fruktozo). Največ soka dobimo iz še neozelenelih rastlin. Spomladi zavrtamo v deblo do 2 cm globoko, v luknjo vtaknemo cev in prestrežemo iztekajoči sok. Po končanem izce-janju moramo odprtino zamašiti s smolo ali lesenim čepom. Ob hudem pomanjkanju lahko uporabimo tudi listne popke ali mlade liste. Pomešamo jih z listi drugih užitnih divjih rastlin ter pripravimo zelenjavne prikuhe in solate. I |. iPB^m^B^^ NAŠ GLAS — PRILOGA 21 Nečlenarji 1. Polži s hišico: veliki vrtni polž, hrapavi vrtni polž, vinogradniški polž, mali vrtni polž. 2. Školjke: potočni škržek, brezzobka. 3. Raki: potočni rak (jelševec), koščak. 4. Žuželke: kobilice, mravlje (bube). Vretenčarji 1. Ribe: potočna postrv, jezerska postrv, soška postrv, sulec, lipan, klen, podust, mrena, som, ščuka, ostriž, smuč, rdečeperka, krap, menek. 2. Dvoživke: zelena žaba, debeloglavka, sekulja (rjava žaba), sivka (rosnica). 3. Plazilci: močvirska sklednica, siva kuščarica, pozidna kuščarica, zelenec, belouška, kobranka, smokulja, navadni gož, modras, gad. 4. Ptice: skalni jereb (kotoma), jerebica, fazan, prepelica, mestni golob, skalni golob, grivar, grlica, divja raca, divja gos, bela štorklja, siva caplja, poljska vrana, siva vrana, krokar, kavka, sraka, šoja. 5. Sesalci: sma, gams, divji prašič, poljski in divji zajec, gorski zajec, veverica, hrček, polh, lisica, jazbec, vidra. NAŠ GLAS — PRILOGA 20 UŽITNE ŽIVALI KOPNEGA IN VODE Organizem je odprt sistem — neprestan pretok snovi in energije. Pravilna prehrana je mešana hrana. S hrano živalskega izvora dobimo dovolj biološko polnovrednih beljakovin. Pomanjkanje beljakovin močno prizadene telesne in duševne sposobnosti. V izrednih pogojih je preskrba z običajno hrano živalskega izvora onemogočena. Izkušnje so pokazale, da je treba premagati predsodke in odpor do določenih živalskih vrst. Polnovredne beljakovine dobimo z mesom srnjadi in jelenjadi, rib, rakov, ptic, veveric, hrčkov, lisic, jazbecev, vider, kač, kuščarjev, želv, žab, kobilic, mravelj, školjk, polžev. Skoraj vse v Sloveniji živeče živalske vrste so užitne. Za hrano nabiramo tiste, ki jih je dovolj in so dosti velike, od manjših pa le tiste, kijih je moč nabrati v zadostni količini. V izrednih razmerah uporabljamo namesto običajnih lovnih pripomočkov improvizirana lovila, ki so v mirnem času najstrožje prepovedana in je njih uporaba kazniva. Splošna navodila za izredne razmere: — skušajmo zmanjšati telesne napore; — hrano pravilno porazdelimo; — zmanjšajmo obroke hrane in standardni hrani dodajajmo meso divjih živali; — ugotovimo, katere od živali, ki jih nameravamo loviti, so na določenem območju; — izberimo primerne vrste živali; — poiščimo stecine živali, hrano, ki jo iščejo, in napajališča živali; — poiščimo najugodnejše mesto za lov; — izberimo in izdelajmo najustreznejšo lovilno napravo (past, zanko, mrežo...); — priskrbimo si za določeno žival najustreznejšo vabo; — zanke in pasti nastavljajmo poleg vhodov v jame, rove, jazbine, kamor se živali zatekajo; — zanke in pasti nastavljajmo proti večeru; — meso dobro prepecimo, skuhajmo ali prepražimo. Živali, primerne za prehrano v izrednih pogojih, ki jih najdemo na območju Slovenije NAŠ GLAS — PRILOGA 13 Sirokolistni rogoz Raste v vodi. Podzemno steblo se razrašča v blatnem vodnem dnu. V podzemnem steblu je veliko škroba. Mlada stebla olupimo ter betičaste poganjke skuhamo, odcedimo in iz njih pripravimo solato, lahko pa jih (kuhane) tudi pečemo. Navadni sipek Uspeva v živih mejah in ob robovih gozdov in plotovih, po pašnikih in med grmovjem. Za prehrano uporabljamo plodove. Vsebujejo zelo veliko vitaminov C, A, Bi, B2, saharoze, rudninskih snovi. Iz šipkovih plodov izdelujemo zelo okusno marmelado. Nabiramo jih po prvih jesenskih pozebah, ki plodove nekoliko zmehčajo. Pri pripravljanju marmelade lahko sipek mešamo z drugim sadjem. Sipek uporabljamo tudi za čaj, samega ali v mešanicah, okusen pa je tudi čaj iz šipkovih listov. V izrednih razmerah so dozoreli plodovi dobrodošli tudi nepripravljeni, samo seme jim moramo odstraniti. Prav tako so uporabni plodovi številnih gojenih vrst vrtnic; iz njih izdelujemo srbsko »slatko«, iz cvetov pa sirup. NAŠ GLAS — PRILOGA 14 Cemaz ali divji česnik (gozdni česen) To je gozdna rastlina, v zemlji ima sočno čebulico, iz katere rasteta dva podolgovata, koničasta lista močno zelene barve. Na vrhu dolgega stebla se razvijejo beli cvetovi v obliki kobule. Raste v vlažnih, senčnih predelih ob potokih. Običajno pokriva velike površine. Liste in čebulice čemaža lahko uporabimo kot okusen in aromatičen dodatek juham, mesu, solatam, omakam in raznim prikuham. Vse dele uporabljamo samo sveže. Velika kopriva Ta zelo znani plevel je trajno zelišče. Užitnost koprive so poznali že v starem Egiptu. Za prehrano uporabljamo kuhane vršičke in liste mladih, mehkih rastlin. Pripravljamo jih na veliko načinov: kot omake, solate, juhe, pite ali špinačo. Juha iz kopriv: pest sesekljanih kopriv, 5 vejic rmana, 5 g margarine, sol, lovor, pol litra vode, žlička moke, jajce. Koprive in rman očistimo in drobno sesekljamo. V posodi segrejemo margarino, dodamo moko in jo bledo rumeno prepražimo. Dodamo sesekljane koprive in rman, pokrijemo in pražimo do 10 minut. Prilijemo vodo in dodamo začimbe. Na koncu vtepemo jajce. Vse našteto je le delček tistega, kar nam nudi narava. Od 350.000 rastlinskih vrst je užitnih ena tretjina, uživamo pa le okoli 600 vrst. Zakaj tako malo? Glavni vzrok je nepoznavanje teh rastlin in strah pred zastrupitvijo, ne nazadnje pa tudi zakoreninjene prehrambene navade. SPOZNAVAJMO UŽITNOST DIVJIH AU SAMONIKLIH RASTLIN V MIRNEM ČASU, KAJTI UČENJE IN ISKANJE V IZREDNIH RAZMERAH JE PREPOZNO NAŠ GLAS — PRILOGA 19 E t 11 i! šili 15 II j; is n iS! p. m m m fj! lit I i 3 i I siil r i li! i? li: tli! 2 i o- E I! S 5 = i 11 s i S ! 1 46. Prcslica njivska (Equisetum ar-vense) Zel Saponini. flavonoidi, topna kremenčeva kislina PospeSuje izločanje seča Poparek 47. Regrat navadni (Taraxacum offici-nale) Korenine Grenčine, inulin idr. PospeSuje izločanje žolča Prevretek 48. Resa jesenska (Calluna vulgaris) Zel Čreslovina, arbutin Pri boleznih sečil Poparek 49. Rman (Achilea miltcifotum) Zel Eterično olje z azulenom, grenki glikozid, Čreslovina Proti prebavnim motnjam Poparek Začimba 50. Rozga navadna zlata (Solidago vir-gaurea) Zel Saponini, creslovine, grenčine PospeSuje izločanje seča Poparek 51. Rožlin (Althaea rosea) TemnoSkrlatni cvetovi Sluz, čreslovina, antocianska barvila OlajSava izkasljevanje Poparek 52. Slez navadni (Althaea officinalis) Korenine Usti Sluz Miri kaSelj Poparek 53. Smetlika navadna (Euphrasia offi-cinalis) Zel Glikozid rinantin. eterično olje, smola, grenčina Za obkladke pri vnetju očesne veznice Poparek Prelive k 54. šentjanževa roža (Hvpericum pcr-foratum) Zel Antrahinonu podobni hiperi-cin. eterično olje, smola, fiton-cid Za pomirjanje OŽS Poparek 55. Šetraj (Saturea hortensis) Zel Eterično olje s cimolom. kar-vakrolom, pinemom Pomirja krče prebavil Poparek Začimba 56. TavžentroZa (Centarium minus) Zel G renči ne Pri pomanjkanju teka Prelivek 57. Timijan vrtni (Thymus vulgaris) Vrtna materina duiica Zel Eterično olje s limolom. grenčina Blaži kašelj, pomirja trebuSne krče Poparek 58. Trpotec ozkolistni (Plantago lan-ccolata) Listi Sluz, fitoncidi Miri kašelj Poparek 59. Vijolica diSeča (Viola odorata) Cvetovi Korenine Saponini, alkaloidi Pomaga pri izkalljevanju Prevretek 60. Žajbelj (Salvia ofTicinalis) Eterično olje. čreslovina Pospešuje izločanje žolča, pospešuje tek, pospeiuje znojenje Poparek z > O r > CA) ¦v SO r O O > Razpredelnica učinkovin in uporabe zdravilnih rastlin Tek. Ime St. rastline Kako deluje Oblika pripravka Angelica (A. archangelica) Eterično olje, grenčine, kumari nske spojine, creslovine Zbuja tek. miri želodčne bolečine Poparek Arnika (a. montana) Korenike cvetje Eterična olja, flavoni Blaži bolečine pri udarninah, zmečka ninah Badelj pegasti (Silvbum marianum) Plodovi Flavolignani Pri jetrnih boleznih Poparek Baldrijan (Valeriana officianis) Eterično olje. njegovi derivati valpotriati. alkaloidi Pomirjao srednji živčni sistem (OŽS) Prelivek Tinktura Breza navadna (Betula pendula) 13. Gabez navadni (Symphytum offici-nale) Listi Spanonini. flavonoidi. eterično olje PospeSuje izločanje seča čreslovina. aleantoin, sluzi Za celjenje ran Poparek 6. »Buča (Cucurbita pepo) Seme Cucurbitin idr. neznane učinkovine Proti glistam Izvleček Živilo 7. Česen (Altium sativum) čebulice Eterično olje z alinom alici-nom (fitoncid) ZboljSuje tek Poparek Živilo 8. Črni bezeg (Sambucus nigra) Cvetje Plodovi Eterično olje. flavonoidi PospeSuje znojenje Poparek Marmelada 9. čeSmin (Berberis vulgaris) Skorja korenin Plodovi brez koSčic Berberin. čreslovina. vosek PospeSuje izločanje žolča Poparek Sirup, marmelada 10. Divja roža (Rosa canina) Plodovi vitamin C, karoteni/provitamin A) Vir C vitamina Napitek Marmelada 11. Drobnocvctni lučnik (Verbascum thapsus). velecvetni lučnik (Verbascum thapsiforme) Cvetje Sluz. saponini Zoper kaSelj Poparek 12. ••Encijan (Gentiana lutea) Korenine Grenčine Vzbuja tek Prevretek Izdelava grenkih pijač Prevrclek za obkladke Z > d r > C/) -o 2 r O > M. Gladež navadni (Ononis spinosa) Korenine Saponini. flavonoidi. eterično olje PospeSuje izločanje seča Poparek 15. Glog navadni (Crataegus laecvi-gata) Cvetje Plodivi Flavonski glikozidi Krepča srčno miSico Po pnrek Tinktura 16. Gornik vedno zeleni (Arctostaphv-los uva ursi) Listje Glikozida arbutin in metilar-butin Razkužujc sečila Prelivck Prcvrctck 17. Gozdni slezenovec (Malva silve-stris Listje Cveti Sluz Proti kaSlju Poparek ali Prelivek 18. Hmelj (Humulus lupulus) Storil Smola (grenke hmeljne kisline), eterično olje. flavonoidi Deluje pomirjevalno Poparek 19. Janež sladki (Pimpinela anisum) Plodovi Eterično olje Proti vetrovom in trebuSnim krčem Poparek Začimba 20. Jeglič pomladanski (Primula veris) Korenine Saponini Olajšuje izkaSljevanje Prevretek 21. Jeglič visoki (Primula elatior) Korenine Saponini PospeSuje izkaSljevanje Prevretck 22. Kamilica prava (Matricaria chamo-mita) Cvetje Eterično olje z azuelnom. flavonoidi, grenčine. kumarinske spojine Proti črevesnim krčem BlaZi kožna vnetja Poparek Poparek 7$ oh-kladke 23. Kilavec goli (Herniaha glabra) Zel Kumarinske spojine, saponini. flavonoidi Pri boleznih sečil Poparek 24. Kilavcc dlakavi (Herniaria tirsuta) Zel Isto kot goli kilovec Pri boleznih sečil Poparek 25. Kolmež (Acorus calamus) Koren ike Eterično olje ostrega duha. grenčina, čreslovine Pri pomanjkanju želodčne kisline Prevretek Začimba 26. KomarČek (Focniculim vulgare) Plodovi Eterično olje Proti krčem prebavil Poparek 27. Koper (Anethum graveolens) Plodovi Eterično olje Proti vetrovom in krčem prebavil Poparek Začimba 28. Kopriva velika (Urtica diolica) Listi Vitamin C. karoteni, vitamin K. vitamin B2- pantotenska kislina, črcslovina Vir C vitamina Napitek živilo z > C/X o r > CA) T3 r O O > 29. Koriander (Coriandrum sativum) Eterično olje Proti vetrovom Poparek Začimba 30. Kostanj navadni (Aeiculus hippo-c as lanu m) 45. Pljučnica^11"0"«"8 officinalis) Skorja Cvetovi Listje Plodovi V semenih je saponinska zmes escin. v skorji, oplodju in popkih pa kumarinski glikozid cikulin Escin slabi prepustnost odvodnih lasnic 2A. Listi po cvetenju Smola, čreslovina, sluzi, kre-meačcve kisline Proti katarjem dihal Poparek cvetov, listov in semen, prevretek skorje 31 Krhlika navadna (Rhamus fran-gula) Skorja Antrakinoni Deluje odvajal no Prevretek 32. Kumina navadna (Carum carvi) Plodovi Eterično olje Odganja vetrove in miri krče prebavil Poparek Začimba 33. Lapuh navadni (Tussilago farfara) Listi Sluz Pomiri dolgotrajni kašelj. Poparek 34. Lipa velikolistna — črna (Tilia pla-typfcyllot) Cvetovi Eterično olje, flavonoidi, saponini, glikozid, sluz Blaži vnetje dihal, pospešuje znojenje Poparek 35. Lipovec malolistna — beta (Tilia co data) Cvetovi Isto kot lipa Isto kot lipa Isto 36. LiSaj hrastov (Evernia prunastri) Liiaj Lihenin.grenčina. sluz Vzbuja tek Poparek 37. Materina duiica (Thymus serpyl-lum) Zel Eterično olje s timolom, grenčina PospeSuje izkaStjavanje Poparek 38. Meta poprova (Mentha piperita) Listi Eterično olje s mentolom, grenčina Deluje pomirjevalno Poparek 39. Ognjič (Calendula ofTicinalis) Cvetje Eterično olje, saponin, grenčine, karotenoidi (provitamin A) Miri krče in vnetje želodca Ublaži vnetje kože in sluznic Poparek Tinktura 40. Omela bela (Viscum album) Listi Zel Najbrže spojine z vgrajenim holinom in acetilholinom in peptidi Proti poapnenju žil Poparek 41. Pehtran (Artemisia drancunculus) Zel Eterično olje in kumarinske spojine PospeSuje tek Poparek Začimba 42. Pelin (Artemisia absinthium) Zel Grenčina in eterično olje PospeSuje tek Poparek 43. Peteriilj (Petroselinum hortensc) Korenina Plod Eterično olje Za odvajanje seča Poparek Začimba 44. Plahtica(Alchemilla vulgaris) Zel čreslovino^saponinj, grenčina Proti driskam Prevretek Poparek z > l/K O r > C/5 s se r O O > NAŠ GLAS — PRILOGA 28 NAŠ GLAS — PRILOGA 5 3. Sušenje zdravilnih rastlin Največjo pozornost in skrb namenimo sušenju nabranih rastlin. Sušimo jih na dva načina: a) naravno — na toplem zraku b) umetno — v topli peči Večino zdravilnibrastlin sušimo v senci: pod drevesi, streho ali ob stavbah. Za sušenje potrebujemo primerno posodo. Pravilno posušene rastline ohranijo svojo prvotno barvo. Spravljanje posušenih rastlin Prostor, v katerem hranimo posušene rastline, mora biti temen, zračen in čist. Za skladiščenje so najbolj primerni stekleni kozarci. Zdravilna zelišča dobro preži mijo. /* Ogrodje iz letev za polaganje posod na podstrešju UPORABA ZELIŠČ 1. Napitki Prevretek pripravljamo iz trdih zelišč (skorij, korenin). V posodo damo zelišče, ga prelijemo z mrzlo vodo, damo na ogenj, da vre pol ure, nato napitek precedimo. 2. Poparki Pripravljamo jih iz cvetov in listov zelišč na dva načina: a) v vrelo vodo stresemo drogo (rastline), pustimo na štedilniku pol ure. večkrat premešamo in na koncu precedimo; b) rastlinsko drogo damo v skodelico, jo prelijemo z vročo vodo, pustimo stati pol ure, večkrat premešamo, nato precedimo. Posodi za sušenje rastlin. NAŠ GLAS — PRILOGA 6 3. Prelivki Prelivamo droge, ki so občutljive za segrevanje. Drogo damo v skodelico, prelijemo s hladno vodo in pustimo stati dve uri. Odmerjanje zdravilnih čajev za otroke: — do 2 let: 1/4 odmerka za odrasle — do 4 let: 1/3 odmerka za odrasle — do 8 let: 1/3 odmerka za odrasle — do 13 let: 3/4 odmerka za odrasle PREHRANJEVANJE V NARAVI Narava nam nudi rastlinsko in živalsko hrano. Prehrambene navade in predsodki o uporabnosti posameznih rastlin so med ljudmi globoko zakoreninjeni ter se le počasi in težko spreminjajo. Le malo ljudi ve, da lahko pripravimo dobre in okusne jedi tudi iz številnih rastlin, ki jih v naravi zlahka najdemo in prepoznamo. Te jedi v ničemer ne zaostajajo za običajnimi, kijih pripravljamo iz gojenih rastlin. Rezerve naravne hrane nam lahko zelo koristijo ob težkih naravnih nesrečah, množičnih katastrofah, vojni, lakoti in pomanjkanju druge hrane. Divje rastoče rastline niso samo vitaminsko bogata hrana; z malo kulinarične spretnosti lahko pripravimo iz njih izredno dobre jedi. Zato bi moralo čim več ljudi spoznati možnosti prehranjevanja v naravi. Užitne divje rastline delimo na: — divje rastočo zelenjavo (zelenjavne jedi), — gozdne sadeže (uživamo jih surove ali iz njih kuhamo kompote), — začimbe, — čajne rastline. Količina užitnih rastlin ali njihovih plodov je v posameznih letnih časih zelo različna. Nabiranje divjih rastlin Večinoma jih nabiramo v spomladanskih mesecih. Takrat tudi naše telo najbolj potrebuje vitamine in mineralne snovi. Zelišča so mlada, sočna in lahko prebavljiva. S staranjem postanejo listi mnogih užitnih rastlin grenki, žilavi in težje prebavljivi, včasih pa vsebujejo tudi strupene sestavine. Za prehrano smemo nabirati Načini lova sesalcev: z zankami iz žice, konopljene ali najlonske vrvi: — fiksne zanke za večjo divjad, — zanke s sprožilno napravo; s pastmi: — padalice za lov manjših živali, — pasti za večje živali, — pasti v obliki zaboja, — pasti v obliki valja; z mrežami: — za manjše sesalce (mreže v obliki stožca), — za večje sesalce. 2 > o r > en 2 r O O > Pomni! Lov z improviziranimi napravami je v mirnem času strogo prepovedan! Vrsta sesalca Bivališče Kje ga lovimo Kdaj se hrani Čas parjenja Način lova srna Caprelus nižinski in višinski mešani gozdovi na posekah, poljih, tratah, livadah, krmiščih zjutraj, zvečer, po dežju avgust zanka (žica) gams Rupicapra skalnate gore, gorski pašniki na gozdnih stepah, pri napajališčih sredi dneva in proti večeru november zanka (žica) divji prašič Sus hrastovi in bukovi gozdovi na njivah s koruzo in krompirjem, ob mlakah zvečer in ponoči november-januar zajec Lepus obronki gozdov, polja v mladen žitu. deteljiščih, zelnikih zvečer in ponoči 3-4 krat letno zanke (žica, vrvica, najlon) veverica Sciurus mešani in iglasti gozdovi v sadovnjakih z orehi čez dan 2-3 krat letno zanka na dolgi palici od marca do junija g ep Ml O. n re b C ¦a -1 b < o 8,1 i- = cr rt o"N rt c -. N< 3 SV &| v* 3 B — 2. o N O §-00 S. n" » a B rt O. -t 3/ o> C (X 00 3 -' O "d L l< ss I- lil"" E5' z f s- sro S 3 j* n | Z S." n<» s. <* "s P "8 s ž U II B 3 N< - •S'i'3 o o o B I 3 t« . rt 7C O 3 O 3 o 7T rt D. o_ 00 O 3 ¦o » »v rt" O Sr ¦ p a 5 .s. c P 3" < P O ,3 p rt L• 3 # o 3 < ° < D". 3 3 °3 < M O ,3 a.'— o < & 3 w - rt rt 3 =" 3 O B rx ii |4 E" g. " rt 3" O 3" 3 < B n. ¦a o oo 3 I 7C O B 3 3' O * 3 o -i ti 3 o I N o o«' D L. <¦ 3 O 3 3 3 o *" 2 _rt O i D. c s» 3" 2 fi H i I•? i S D- I = •=.2 ' n> ¦o N 3 O rt < "_. o 3 O. 82. 3 r> » rt rv - 5' X) 0> o °-2 o n cr-o B 77 O cr o 3 o C T> O « cr < 5. w o ~ " N < 2. n *",3 SV rt < 2 3 W rt O ,_. -* rt rt —• a • Z' "o N 2. oo T{ p 3 rt' S. W o < vi J"* W sr. 3 o »L čT n C/M n- W 3 v a. -. C 3 iS < n. i" I K. 5^ 3 s |li _ ** rt C/3<3 6J .3 1 " Q N -n a. 3 o '•> a Z' F o I! < - 3 5. O rr , C <=' S" H 3". » r» (o s-5 o "S' 3" 3' c« t3 3 r» i-l » sr. rt 3 3 cr »«s lil 3 -a m sr 5 2", O S-u ^- rt rt V) N -I n> C o i* 1 s! rt O Šg ¦a sr S o I g o -• o 3-iS-- -¦ cr S" g 3 3 3 3 n ° 3 9 Š-3 " ™ -i o s 3 L S-s I ^ o B 3 š^t n " ? S'c' cr/! " 3 «<•L O rt T"' 3 cr e =;¦ Bi 3 o 3 L cr o a D. < 03 ¦a o 3 T3 O tro BI 3 D. O 3 3 < 3 o B C > o r > -o 2 r O O > NAŠ GLAS — PRILOGA 8 Divje rastline po namenu 1. Krušne rastline: krušno moko pomešamo z 10 ali več odstotki kuhanega krompirja, z oluščenim kuhanim in zdrobljenim želodom, s kuhanimi in osušenimi zdrobljenimi leskovimi mačicami. 2. Rastline za pripravo jedi ter zelišča: kislice, koprive, kresa, regrat, bezgovo in akacijevo cvetje... 3. Užitni plodovi, sadeži in semena: orehi, lešniki, kostanj, jagode, borovnice, sipek, kosumlje, ribez, maline, jerebika... 4. Rastline za pripravo čajev: navadni lapuh, materina dušica, navadna melisa, vijolica, listi vrtnic... 5. Užitni podzemni deli rastlin: orlove praproti, laške repe, navadne kukavice... 6. Gobe: užitni goban, turek, kukmak, mavrah, lisička, ciganček itd. Nabiramo jih od zgodnje pomladi do pozne jeseni. 7. Začimbe in dišavnice: drobnjak, šetraj, materina dušica, navadni rožmarin, čemaž, majaron, meta... NEKAJ SAMONIKLIH RASTLIN IN KAKO JIH PRIPRAVLJAMO Beli lokvanj Lokvanj je v vodi rastoča trajnica. V močno razvitem steblu je do 20% škroba in 6% glukoze (sladkorja). Za hrano uporabljamo kuhana ali pečena podzemna stebla, lahko pa jih tudi posušimo in zmeljemo v moko. Pražena semena te rastline uporabljamo namesto kave. NAŠ GLAS — PRILOGA 25 Vrvici tr*«k i vi»be ZANKE ZA LOV DIVJADI IN PTIC 17 NAŠ GLAS 10 OK ZSMS Krško DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE V PRETEKLEM OBDOBJU Predsedstvo O K ZSMS v poročilu ugotavlja, da se je interes mladih za delo v mladinski organizaciji povečal, vendarso še pomanjkljivosti, možnosti za boljše delo pa je tudi dovolj. Organiziranost je boljša kot v preteklem obdobju (na novo ustanovljene osnovne organizacije v vseh TOZD TCP »Djuro Salaj«, reorganizirane organizacije, ki so prej obstajale samo na papirju .osnovneorganizacije v krajevnih skupnostih). Žal pa pobude za delo še vse prepogosto prihajajo iz predsedstva OK ZSMS, torej od zgoraj navzdol. Delo predsedstva OK ZSMS je bilo zadovoljivo, manj uspešne pa so bile posamezne komisije, ki so jih vodili člani predsedstva. Na področju družbenoekonomskih odnosov je glavna pozornost veljala razreševanju problematike v združenem delu (KOSTAK, Kovinarska). Ob teh primerih so mladi končno prišli do spoznanja, da se morajo sami aktivno vključit i v spreminjanje negativnih razmer in dane smejo več dopuščati, da bi šle zadeve mimo njih. Komisija za socialno problematiko mladih je izvedla anketo o narkomaniji in alkoholizmu med mladimi. Ugotovitveso bile vključene v razpravo na »okrogli mizi« in objavljene v tisku. Komisija seje dejavno vključila tudi v razpravo o vlogi ženske v združenem delu oziroma akcijo za podaljšanje porodniškega dopusta. Po oceni predsedstva so mladi kot organizacija premalo naredili na področju problematike mladih kmetov. Del krivde za to pripisujejo mladim kmetom samim oziroma njihovemu premajhnemu interesu ter neaktivnosti pri družbenem razreševanju njihovih razmer. Med mladimi upada zanimanje za družbenopolitično delo. Vse manjša je aktivnost pri ohranjanju revolucionarnih izročil, tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Precej raznovrstno in aktivno pa je delo mladih na področju SLO inDS. Pri pridobivanju dobrih kadrov se težave nadaljujejo, odnos osnovnih organizacij do občinske konference je, kar zadeva kadrovsko politiko, še vedno preveč neodgovoren, to pa je verjetno od- raz slabe skrbi za kadre tudi v osnovnih organizacijah. OK ZSMS je stalno spremljala uresničevanje štipendijske politike, organizirala reševanje problematike mladih na področju izobraževanja, pripravo in sprejem mladih iz osnovnih šol v ZSMS. Pozitivno so ocenili sodelovanje OK ZSMS z občinsko skupnostjo za zaposlovanje oziroma njenim odborom za štipendiranje in kadrovsko politiko, zavzemali so se za boljše zaposlovanje mladih in kvalitetnejše izvajanje pripravništva. Zelo dobro je bilo ocenjeno tudi delo krške podružnice ŠS Maribor, ki mladim omogoča izboljševanje njihovega ekonomskega položaja ter povezavo z združenim delom. Preživljanje prostega časa je vse preveč povezano s finančnimi možnostmi. Glavnina tovrstnih dejavnosti je potekala v mesecu mladosti, letos pa tudi v okviru predkongresnih prireditev. Mladi pa so se vključevali še v družbene organizacije in društva, ki s svojimi dejavnostmi omogočajo mladini smotrno izrabljati prosti čas (taborniške organizacije, Kolesarsko društvo, Glasbena mladina in še nekateri). Eden hujših problemov je vprašanje oskrbe in vzdrževanja doma mladih. Rešitev bi morali poiskati čim prej, da bi preprečili propadanje objekta, ki je za mlade naše občine velikega pomena. OK ZSMS Krško jeena redkih vSIove-niji, ki je še imela popolno delovno brigado, lani na zvezni akciji v Šabeu in letos na Rogli. Povedati pa je treba, da so zadostno število brigadirjev zbrali z veliko težavo, kar pomeni, da tudi pri nas upada zanimanje za mladinsko prostovoljno delo. Kljub vsej kritičnosti v poročilu je predsedstvo ugodno ocenilo aktivnost mladih v konkretnih akcijah. Najboljši primer je organizacija mladinskega kongresa v Krškem. Opazno je napredovalo tudi njihovo delo v okviru SZDL in v skupščinskem sistemu. OBISK DELEGACIJE MLADINSKE ORGANIZACIJE IZ POBRATENE BAJINE BAŠTE Od 24. do 26. oktobra smo imeli krški mladinci v gosteh delegacijo občinske konference Zveze socialistične mladine i/ pobratene Bajine Bašte. Program obiska smo pripravili lako.da bi jim pokazali vsaj del življenja in dela v naši občini in ob tem tudi prizadevanja ter probleme mladinske organizacije pri nas. Tako smo jim ob pomoči delovnih organizacij predstavili proizvodnjo in. prizadevanja treh naših delovnih kolektivov: TOZO Imperial NAŠ GLAS 10 18 Mladinsko delegacijo iz Bajine Bašte sta ob prihodu v Krško pozdravila predsednika OK SZDL Branko PIRC in OS ZSS Franc DULAR. Krško, Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« in Nuklearne elektrarne. Mladinci so z zanimanjem prisluhnili predstavnikom naših kolektivov, ki so jim nanizali tako uspehe kot tudi probleme ter razvojne usmeritve. Največ pozornosti pa je pritegnil položaj mladih delavcev, reševanje njihovih stanovanjskih problemov in možnosti za nadaljnje izobraževanje. Z zanimanjem so v tovarni celuloze in papirja prisluhnili prikazu prizadevanj tega kolektiva za izboljšanje položaja njihovih štipendistov ter za boljše povezovanje štipendistov z delovno organizacijo že v času šolanja, kar je tudi razumljivo, saj v njihovi občini ob velikem številu brezposelnih kadrovskih štipendij ne poznajo. To pa je bil tudi eden od razlogov, da smo se dogovorili, da bodo imela naša nadaljnja srečanja še bolj delovni značaj; dogovorili se bomo za določeno temo in se nanjo tudi pripravili. Tako bomo bolje informirani o problemih in nalogah mladinske organizacije v obeh občinah, to pa je tudi pogoj za dobro sodelovanje. j.n.j PROGRAMSKIM USMERITVAM OK ZSMS KRŠKO NA POT ali kako uresničiti zapisano Programske usmeritve so namenjene kritičnemu pretresu opravljenega dela in načrtovanju bodočega. Pri tem pa ne smemo postavljati ostrih ločnic, kajti večina nalog, ki si jih zastavljajo družbenopolitične organizacije, tako pa tudi mladinska organizacija, je dolgoročnega značaja, so procesi, ki se ne morejo razviti čez noč, pri tem pa se seveda ne smemo zanašati, da se bo karkoli spremenilo samo. Tako si je zastavila svoje delovanje v novem mandatnem obdobju tudi naša mladinska organizacija. Samih usmeritev verjetno ni Od leve: dosedanji in novi predsednik OK ZSMS Krško, Anton PETROVIČ in Ida NOVAK — JERELE, predsednik RK ZSMS,Tone ANDERLIČ,in novi sekretar OK ZSMS Krško, Cveto BAHČ. potrebno znova ponavljati, zlasti v tem letu ne, ko so še vedno zelo aktualne naloge, ki smo si jih mladi zastavili na svojem 12. kongresu in so vzbudile tudi zelo veliko zanimanje širše javnosti. Postavlja pa se vprašanje, kako doseči te cilje, oziroma kako se jim najbolj približati. Dogovori so lahko različni in tudi pravjetako, saj so tudi osnovni problemi v posameznih okoljih različni, osnovno pa je, da v uresničevanje teh nalog vključimo čim večji krog mladih. To pa nam bo uspelo le, če bomo sposobni te probleme tudi dobro predstaviti. Tako smo pri problemu usposabljanja mladih za delo v mladinski organizaciji in tudi širše, za aktivno vlogo v delegatskem sistemu, pri tem pa moramo biti zelo prilagodljivi in ponuditi mladim take oblike usposabljanja, ki jih bodo pritegnile — najverjetneje bomo dosegli večji učinek z organizacijo javnih tribun, okroglih miz in problemskih konferenc kot pa s seminarji klasičnega tipa. Vendar se ne smemo zapirati le v ozek krog mladincev, ampak moramo k sodelovanju pritegniti tudi mlade strokovnjake, pa čeprav morda niso več mladinci. Ob širših problemskih sklopih bomo tesneje sodelovali tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in tudi skupno organizirali kakšno okroglo mizo. Ena od vrzeli v uspešnem delovanju mladinske organizacije je tudi njeno povezovanje. Tu mislimo predvsem na povezanost z republiško konferenco, saj dosti nalog ne izpolnimo ravno zaradi tega, ker se jih lotevamo nepovezano, zato bo potrebno zaostriti odgovornost regijskih delegatov pri posameznih svetih in centrih, da bodo svojo nalogo korektno opravljali. Enako bi lahko trdili tudi za odnos občinske konference do osnovnih organizacij, pa tudi za 19 NAŠ GLAS 10 povezovanje med posameznimi osnovnimi organizacijami. Upamo pa, da se bo to v prihodnjem obdobju izboljšalo, saj smo tudi zato prešli na novo organiziranost občinske konference, ki v svojih pravilih opredeljuje tudi konference osnovnih organizacij. Osnovne organizacije so v konferenco združene po delovnem principu, tako da so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo te osnovne organizacije, sorodni. Če končamo, kot smo začeli: Zadali smo si veliko nalog, sedaj paje naša naloga, da čim več zapisanega tudi uresničimo', da poročila ne bodo le poročila in usmeritve ne le usmeritve same zase. Ida Novak — Jerele, nova predsednica OK ZSMS Krško. Zveza telesnokulturnih organizacij Krško »NAUČIMO SE PLAVATI« »Učenja plavanja ni mogoče obravnavati le kot del šolske telesne vzgoje, pač pa kot del telesnokulturne dejavnosti širšega družbenega pomena, ki prerašča v redno in občasno dejavnost, s tem pa bistveno spreminja in bogati klasično pojmovanje doktrine šolske telesne vzgoje.« (Ivko Šink, Telesna kultura, 3/81.) S tem namenom smo leta 1975 v Sloveniji začeli izvajati program akcije Naučimo se pla- vati. V naši občini je akcija stekla v šol. letu 1979/80, o čemer priča skromno gradivo pri ZTKO Krško. Program so izvajali učitelji telesne vzgoje v okviru ur telesne vzgoje ter Občinska zveza prijateljev mladine na letovanjih otrok v Poreču in Nerezinah. Da bi obudila in vzpodbudila to družbeno vsekakor pomembno in potrebno akcijo, je ZTKO Krško zaposlila strokovnega sodelavca za njeno vodenje in neposredno izvajanje, pred tem pa že bila zaposlena strokovna sodelavka, ki seje ukvarjala z učenjem plavanja predvsem na OS »Jurij Dalmatin« Krško. Novi sodelavec je bil zaposlen z namenom, da bi tudi otrokom iz drugih osnovnih šol omogočili učenje plavanja pod strokovnim vodstvom. Podlaga za načrtno in kakovostno delovanje akcije so podatki o trenutnem stanju plavalne pismenosti učencev; dobili smo jih s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi šoloobvezni otroci vseh osnovnih šol (razen OŠ dr. Mihajla Rostoharja) v šol. letu 1983/84. Res je, da so na takšen način zbrani podatki nepreverjeni, vendar so dali določeno sliko o trenutnem stanju, čeprav malo boljšo, kot je bila v resnici. Rezultati ankete so pokazali, da jena osnovnih šolah v Koprivnici, Senovem, Raki, Podb-očju in tudi Kostanjevici okoli 50% učencev od 1. do 7. razreda neplavalcev in daje na posameznih šolah zapuščalo tudi več kot 30% Učencev osnovnošolsko izobraževanje brez znanja plavanja. Skušali smo odkriti vzroke za takšno stanje, zato smo v letu 1986 anketirali vse učence 8. razredov osnovnih šol v občini Krško in ugotovili naslednje: — v povprečju so plavalci manj oddaljeni od družbenopolitičnega in ekonomskega središča občine; — mesečni osebni dohodek staršev plavalcev je v povprečju višji od dohodka staršev neplavalcev; — število otrok je v družinah neplavalcev večje; — plavalci pogosteje obiskujejo kopališča in letujejo na morju; — neplavalci izhajajo iz družin s kmetijami; — učenci staršev, ki imajo kmetijo, se glede na kronološko starost naučijo plavati kasneje; — največ otrok, katerih starši imajo kmetijo, naučijo plavati učitelji telesne vzgoje, malo manj je takih, ki se naučijo sami, še manj jih splava ob pomoči staršev, najmanj pa jih naučijo prijatelji; — največ otrok staršev, ki nimajo kmetije, je izjavilo, da so jih naučili plavati sorodniki, nekateri so se naučili sami, še manj jih je splavalo pri učiteljih telesne vzgoje, najmanj pa jih splava ob pomoči prijateljev. Hkrati so učenci neplavalci izjavili, da bi se udeleževali plavalnih tečajev, če bi jih kdo organiziral. Na osnovi teh ugotovitev smo se odločili, da v šolskem letu 1985/86 preizkusimo vse učence 4. razredov in neplavalce vključimo v učenje plavanja v pokritih bazenih OŠ Krško in OŠ Leskovec ter bazenu pri TCP »Djuro Salaj«. Vadba učencev je potekala predvsem v dopoldanskem času v okviru pouka, 20 šolskih ur, delno pa so bili učenci vključeni v delo v Nerezinah. Kljub prizadevanjem nismo uspeli Andrej ŠKAFAR, predsednik komisije za organizirano izrabljanje prostega časa mladih pri OK ZSMS Krško. zajeti celotne populacijeneplavalcev zaradi zdravstvenih problemov in nerazumevanja posameznih staršev. Rezultati so vzpodbudni in bi bili lahko še boljši, če bi ne bilo poleg zgoraj omenjenih težav nerešeno vprašanje financiranja zimskih bazenov v osnovnih šolah in bi ti obratovali dalj časa. Če nam bo uspelo redno, vsako leto delati z učenci četrtih razredov (komur ne bo uspelo splavati, ga bomo vključili v učenje plavanja tudi kasneje), lahko realno upamo, da bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v akciji: doseči, da bodo do leta 1990 znali plavati vsi učenci, ko bodo zapustili osnovno šolo. Delno poskušamo to doseči že prej, zato organiziramo tečaje za neplavalce v osmih razredih. Poudariti moramo, da so vodstva osnovnih šol zainteresirana za akcijo in da omogočajo učencem obiskovanje tečajev. Občinska izobraževalna skupnost denarno omogoča prevoze otrok na tečaje, nerešeno je le še financiranje pokritih bazenov, da bi ti v zimskem času obratovali dlje. Drugo področje, tudi zanimivo za akcijo, je učenje otrok, ki letujejo v okviru Občinske zveze prijateljev mladine Krško v Nerezinah. Čeprav tu ne moremo govoriti o kakšnem načrtnem učenju (otroci so zelo različnih starosti) je področje zanimivo, ker tu letujejo tako predšolski kot tudi šolski otroci. Prevladujejo tisti, ki še niso šoloobvezni oziromaobiskujejo nižje razrede osnovne šole, veliko manj paje neplavalcev iz višjih razredov. Kervodimotudi imensko evidenco neplavalcev osnovnih šol, si bomo prizadevali, da se bodo neplavalci višjih razredov udeleževali letovanj v čim večjem številu. Sodelovanje z vsemi izmenami jeodlično, odstotek otrok, ki se naučijo plavati, pa je nekoliko nižji, ker večkrat »zagode« vreme in ker so neplavalci mlajši. Namen sestavka je bil seznaniti javnost z delom in potekom akcije, o njenih uspehih pa lahko dobite podrobnejše informacije pri ZTKO Krško. Zavedamo se, da bi bilo v bodoče v akcijo treba vključiti tudi predšolske otroke in starejše, kar pa zaenkrat zaradi kadrovskih in NAŠ GLAS 10 20 STATISTIČNI PODATKI O AKCIJI »NAUČIMO SE PLAVATI« ZA 4. RAZREDE OŠ OBČINE KRŠKO OSNOVNA ŠOLA Število učencev Št. pred NPL teč. Število udeležencev tečaja Naučilo plavati na tečaju Št.NPLv razredih po tečaju % PL po končanem šol. 1. 84/85 % PLpo kon.šol.l. 85/86 Krško 123 27 27 IX 9 95,0 92,7 Leskovec 7X 36 35 31 4 75,3 94,9 Brestanica 29 4 4 1 3 79,5 89,7 Raka 29 19 19 17 2 67,7 93,1 Podbočje 20 14 8 8 6 59,5 70,0 Kostanjevica 43 17 7 7 10+ 45,8 76,7+ Senovo 47 25 22 20 6 40,4 87,2 Veliki Podlog 26 21 21 21 0 40,9 100,0 Dr. M. Rostohar Krško ll 6 4 2 4 81,8 63,6 Koprivnica 18 7 5 5 2 42,1 88,9 Skupno 424 176 152 130 42 70,9 89,2 predvsem finančnih nezmožnosti ni uresničljivo. V razmislek pa še tole: Velik jedavek ljudi zaradi neznanja plavanja na urejenih in neurejenih vodnih površinah vsako leto, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji, človeško življenje pa nima cene.......! Strokovni sodelavec pri ZTKO: Andrej Škafar (/WWWWV Učenci osnovnih šol! Vključite se v nagradno tekmovanje ZBIRAJMO STAR PAPIR, ki ga organizirajo Dinos in Papirservis iz Ljubljane ter Surovina iz Maribora. Star papir potrebujejo za svojo proizvodnjo Papirnica Količevo, Sladkogorska Sladki vrh, »Djuro Salaj« Krško in KTL-TOZD Lepenka Tržič. 19501985:35tet samoupravljanja PODATEK NI OSEBNO PREVERJEN 1955 l985:3Qlet roto papirja Tekmovanje bo potekalo celo šolsko leto 1986/87 in v sodelovanju s Pionirskim listom. Nagrade za najbolj prizadevne so res lepe: 1. Tri osnovne šole, ki bodo zbrale največ starega papirja, bodo nagrajene z računalniki ZX Speclrum 48K in kasetofon. 2. Naslednjih pet šol bo dobilo po 60.000 din za nakup športnega orodja. 3. Pet osnovnih šol z več kot 200 učenci, ki bodo zbrale največ odpadnega papirja na učenca, bo dobilo po 50.000 din za nakup športnega orodja. 4. Tri osnovne šole z manj kot 200 učenci, ki bodo zbrale največ papirja na učenca, bodo prejele po 40.000 din za nakup športnega orodja. NN\SNSNNSSNSNN\SSSS\\S\\^^ PRAZNIK DOMAČEGA FILMA — DRUGIČ Pozornejši spremljevalci filmskih sporedov krškega kina ste gotovo opazili vsakoletna jesenska prizadevanja Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja, da domačemu filmu posvetimo večjo pozornost. Res je, v celotnem pregledu prevladujejo tuji — predvsem ameriški filmi in priznati moramo, da je tudi film tržno blago in da se kot tak ravna po tržnih zakonitostih. V tej borbi z nedosegljivo razvito ameriško filmsko industrijo je videti prizadevanja slovenskih sin-eastov kot boj Davida z Goliatom. V poskus, da se tudi slovenski film uveljavi s svojo lastno specifičnostjo pri domačih gledalcih, sodi tudi v uvodu omenjena aktivnost. Že pred nekaj leti smo lahko videli strnjen pregled novih filmov s puljskega festivala. Novembra 1985. leta pa smo spremljali prvi izbor slovenskih filmov. Poleg starejših filmskih del: Na svoji zemlji, Vesna, Balada o trobenti in oblaku, smo videli tudi premiera Duletičevega Doktorja, v kateri je naslovno vlogo zaigral Slavko Cerjak — naš nekdanji krajan. Posebnost te predstave je bila tudi igralčeva prisotnost in to, da je po projekciji stekel razgovor med njim in gledalci. In kako bo potekal letošnji praznik domačega filma? Katere posebnosti lahko zasledimo? Nas bodo mogoče obiskali tudi filmski ustvarjalci? Tudi letos bo ta strnjena akcija potekala v času Tedna domačega filma v Celju — od 3. do 8. novembra 1986. DKD E. Kardelja Krško seje namreč povezal z organizatorji tega festivala. Tako bomo v našem mestu videli tudi nov srbski film PLES NA VODI, kije bil letos predstavljen v Pulju. V gosteh bo tudi del filmske ekipe ter moderator. Po filmski projekciji bo namreč stekel pogovor s filmskimi ustvarjalci. Vsekakor se obeta doživetje za naše kra- jane, saj so bile take priložnosti do sedaj redko posejane. Omenjena svečanost se bo zgodila v petek, 7. novembra 1986 ob 18. uri v prostorih DKD E. Kardelja Krško. Seveda pa se je vodstvo doma potrudilo in ta prvi novembrski teden v celoti zapolnilo s projekcijami slovenskih filmov. Za razliko od lanskega filmskega tedna so vsi letošnji filmi novejše proizvodnje. Poglejmo ta izbor oziroma spored! — Ovni in mamuti — ponedeljek, 3. november 1986 — Dediščina — torek, 4. november 1986 — Butnskala — sreda, 5. november 1986 — Vonj telesa — četrtek, 6. november 1986 — Ples na vodi — petek, 7. november 1986 — Kormoran — sobota, 8. november 1986 Vse predstave bodo ob 18. uri, šole in delovne organizacije pa si lahko poleg tega termina izberejo projekcije posameznih filmov tudi v dopoldanskem času. Da bi bil ta izbor lažji, naj vsako filmsko delo predstavimo z nekaj stavki. OVNI IN MAMUTI socialna satira, 1985 (režija, scenarij, montaža Filip Robar-Dorin, fotografija — Karpo Godina, glasba — Jani Kovačič) Tri zgo< Ibe na svojevrsten način osvetljujejo problematiko delavcev iz drugih republik v Sloveniji. Film je kritičen pogled na tipično slovensko zaprtost. Dorinove filmske osebe se ne srečajo. Gledalcu se prikazujejo brez posebnega reda. Tako je tudi z dialogi in monologi v filmu. Mnoge misli ostanejo na površju. Sicer pa je avtor filma izjemen do-kumentarist. (Spomnimo se njegovega filma 21 NAŠ GLAS 10 M #*# A Kvišku, Romi.) Nepozabni so prizori, posneti v lokalu z igralnimi avtomati. Tako je ustvarjalec lani v Manheimu prejel prvo nagrado. DEDIŠČINA, drama, 1984 (režija, scenarij — Matjaž Klopčič, fotografija — Tomislav Pinter, igrajo — Milena Zupančič, Polde Bibič in drugi) Film pripoveduje usodo slovenske družine iz naših revirjev v letih 1914, 1924, in 1944. Prvi del prikazuje splet družinskih dram ob razpadu Avstroogrske monarhije, drugi del slika poziv k uporu proti fašizmu ter spopad z Orjuno v Trbovljah. Tretjo generacijo predstavlja vnukinja Veronika, ki odgovarja na vprašanja usode njenih prednikov. Vsako obdobje se konča z neko smrtjo in z vsako smrtjo je družine vse manj. Ta »kronika propadanja« je režirana kot neke vrste psihoza obupa, razsula. Iz filma diha Klopčičeva ali kar slovenska filmska estetika z oznako brezizhodnosti. PLES NA VODI, drama, 1985 (režija, scenarij: Jovan Ačin, igralci: Gala Videnovič, Relja Bašič, Marko Todorovič, Milan Štrljič, Dragomir-Gidra Bojanič, Lju-biša Samardžič) Film prikazuje življenje mladih Beograjčanov v povojnih letih, ko je povsod vladalo pomanjkanje. Štirje mladi veslači imajo skupno prijateljico Ester (po Ester VVilliams iz takratnega ameriškega filma »Ples na vodi«). Na novo prispeli mladi funkcionar obletava Ester, kar seveda njenim štirim zaščitnikom ni niti malo všeč. Avtor Ačin gradi film tako, da se v njem prepletata preteklost in sedanjost. Glavnim moškim osebam je skupno to, da živijo v preteklosti v svojih spominih. Zato vsako osebo igrata po dva različna igralca — eden za povojna leta, drugi za sedanjost. Sicer pa je to lepo narejen in odigran film, poln nostalgije. Posebno radi si ga bodo ogledali tisti, ki so sami doživeli tista leta po vojni. Ta prijeten in gledljiv film je osvojil že mnoge gledalce po domovini in tudi na festivalu v Pulju. KORMORAN, drama, 1986 (režija: Anton Tomašič, scenarij: Boris Ca-vazza, fotografija: Jure Pervanje, glasba: Zoran Predin, igrajo: Boris Cavazza, Milena Zupančič, Igor Samobor, Mila Kačič) Gre za zgodbo pomorščaka srednjih let, ki se znajde v hudi krizi. Je namreč latentni alkoholik in kot pomorščak ni več zanesljiv. Tako se vrne v Ljubljano, kjer ga pričaka nepopolna družina. Njihovi medsebojni odnosi so zbir dolgoletnih napak in zmot. Pomorščak sicer poskuša življenje zastaviti na novo, vendar na vsakem koraku doživlja nove poraze. Le mali nečak Jani najde pot do strica, vendar je fantova moč prešibka v boju z uniče-valsko silo alkohola. Poudariti moramo odlično vlogo Borisa Cavazze ter njegov scenarij. Za svoje delo je bil tudi nagrajen. BUTNSKALA, satirična komedija, 1985 (režija — Franci Slak, scenarij — Emil Fili-pčič, fotografija — Vilko Filač, glasba — Bojan Adamič) Mlad človek — Ervin Kralj — neko deževno noč med tavanjem po mestnih ulicah sreča določenega Profesorja s tremi doktorati, ki ga vpelje v svet drugačnih ljudi. V nekem stanovanju med obredom razbijanja kamna z glavo napovedo bližajoči se napad steklih živali. Po popolni pripravi na obrambo odidejo proti reki, da bi prestregli sovražnika... Film je ena sama metafora oziroma film absurda, početje »butnskalarjev«je razumeti v smislu razbijanja glav z ideologijo, ki potem, ko zmaga, tudi ubije nekaj glav... VONJ TELESA, drama, 1983 (režija in scenarij: Živojin Pavlovič, fotografija: Aleksandar Petrovič, igrajo: Dušan Ja-ničijevič. Rade Šerbedžija, Metka Franko, Ivo Ban, Ljiljana Medješi, Zijah Sokolovič Bora je strojevodja, ki si v Ljubljani ustvari novi dom. Poročil je Slovenko. Otroka sta prepuščena bolj sama sebi in starejši je skrenil na stranpota. Po dvajsetih letih tudi intimnosti med staršema ni več, zato si Bora želi spremembe. Svojega-kolego Pančo prosi, da mu najde službo v Beogradu. Tudi Pančo ni ravno srečen človek, izgublja se v pijači, vese-Ijačenju in prepevanju meksikanskih pesmi. Tako skriva svojo razdvojenost. To je le okvir, v katerega so postavljene Pavlovičeve osebe, ki ne najdejo druga druge in kar pripelje do uboja. Sicer pa Pavloviča poznamo po odličnih filmih: Vrnitev, Ko bom mrtev in bel. Rdeče klasje, Nasvidenje v naslednji vojni... Film Vonj telesa je v Puli prejel zlato areno. Ivan Mirt DKD Edvarda Kardelja SPORED FILMSKIH PREDSTAV V NOVEMBRU 1986 Po prvem novembrskem tednu, kije bil v krškem kinu posvečen domači kinematografiji, bodo na sporedu naslednji filmi: v torek, 11. 11. ob 19.30: MORILSKO POLETJE, francoski; v sredo, 12. 11. ob 18.00: ŽENSKA SOKOL, ameriški; v četrtek, 13. 11. ob 18.00: DESET ZAPOVEDI I., ameriški; v petek, 14. 11, ob 18.00: DESET ZAPOVEDI II., ameriški; v soboto, 15. 11. ob 18.00: DESET ZAPOVEDI L, ameriški; v nedeljo, 16. 11. ob 18.00: DESET ZAPOVEDIH., ameriški; v torek, 18. 11. ob 19.30: NEVARNOST V ZRAKU, francoski; v sredo, 19. 11. ob 18.00: ROCKYIII., ameriški; v četrtek, 20. 11. ob 19.30: POD VULKANOM, ameriški; v petek, 21. 11. ob 19.30: MESO IN KRI, ameriški; v nedeljo, 23. 11. ob 18.00: NOČNI JASTREBI, ameriški; v torek, 25. 11. ob 19.30: DISCIPLINA BREZ MILOSTI, ameriški; v sredo, 26. 11. ob 18.00: GOLI VSED-LU, ameriški; vnedeljo,30.1 Lobl8.00:ČAOMALI, francoski. NAŠ GLAS 10 22 KRŠKA BATERIJA DOSEGLA ZELO DOBRE USPEHE Pred kratkim je topniška enota rezervnega kapetana Franca Baznika, ki deluje v okviru Občinskega štaba za teritorialno obrambo v Krškem zelo uspešno opravila svojo bojno nalogo: streljanje na zračne cilje na poligonu v Puli. Ta ista enota je že pred leti dosegla pri enaki nalogi odlične rezultate, zato njen uspeh tokrat ni bil ravno nepričakovan. Pred leti so zaključne priprave opravili kar doma — v Krškem, tokrat pa so jih imeli kar na kraju preizkušnje samem. Ob našem obisku je politični komisar enote Rastko Florjančič povedal: »Posadka se uri na topu za svoje naloge. Če naj člani dosežejo potrebno uigranost, morajo imeti tako fizično kot psihično kondicijo, saj je nujno med drugim tudi razbiti tisti podzavestni strah pred pokom bojne granate.« Namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK v enoti, Zvonko Ivša, je pomislil najprej na sotovariše: »Zelo se pozna napredek, ki gaje v nekaj letih, od ustanovitve pa do danes, dosegla naša enota. Tu sem eden najstarejših in trdim, da naša skupina že kar enako diha, smo kot družina in mlajši se ob prihodu v tako homogeno skupino veliko lažje prilagodijo.« Drago Abram je v enoti prevzel naloge športnega referenta: »V taboru so enote iz štirih slovenskih občin in smo tako blizu skupaj, da lahko navezujemo stike. Zato so se politkomisarji vseh enot dogovorili za športna srečanja, ki jih prirejamo v prostem času. Tekmovalne panoge so šah, odbojka in streljanje z zračno puško. Čez dan smo prosti med 13. in 15. uro ter ob večerih. Vmes je urjenje, razstavljanje, sestavljanje in čiščenje orožja do te mere, da ga vsak član posadke pozna na pamet do podrobnosti... Sicer pa se med prostim časom hitro pokažejo različni talenti za šah, karte, petje, glasbo — imamo kar svoj orkester in lahko se pohvalimo s tistim, s čimer se še redna vojska več ne more. Naš trobentar nam redno igra »uspavanko« in budnico! 3 3 i i odo 1 i_. o. o a .. s E TT <— • i re ¦o "O — O =¦ o< m — B rr C rr 3 % N i/> » rr O g rr -. (/)< rr | a o m 3 *~. rr 1/5 o 13 Ine atn vreč o,so n M n EJI 1 %¦ Vojaški blues: karte, šah, cigarete, pivo, televizija in burja. Krška enota na položaju čaka letečo tarčo. V varni razdalji 800 m za seboj vleče letalo letečo tarčo: 6 m dolg in dober meter širok mrežast valj, poln elektronskih naprav za zaznavanje zadetkov in posredovanje rezultatov na zemljo. 23 NAŠ GLAS 10 Sicer pa so za razbijanje dolgega časa in domotožja tu na voljo še karte, televizor...« Franc Baznik, poveljnik enote,je bil v mislih seveda pri nalogi: »Po mojem občutku so fantje nalogo sprejeli v redu. Znali so v nekaj dneh priprav preiti iz civilnega v vojaško življenje, kar se je pokazalo pri odlično opravljenem streljanju na zemeljske cilje. Naloge naslednjih dni so sicer nekoliko zahtevnješe, a glede na dosedanje rezultate bi morali uspešno opraviti tudi streljanje na letečo tarčo. Največja ovira pri delu nam je slabo vreme, sicer pa delamo v tovariškem vzdušju in vojaško disciplino uporabljamo samo za izvrševanje delovnih nalog. Drugače pač ne gre.« Enota ima v taboru desko za stenčas, fantje pa so izdali tudi dve številki biltenskih informacij. NAŠ GLAS 10 24 SKŠD »Simon Jenko« iz Niirnberga KRŠKA DELEGACIJA NA SLOVENSKO-NEMŠKIH DNEVIH Sredi oktobra so bili v mestu Fiirth pri Niirnbergu slovensko-nemški dnevi, dru-žabno-športna manifestacija, s katero so naši delovni ljudje na začasnem delu v tujini in njihovi nemški kolegi dokazali, da se družijo tudi v prostem času in ne le pri delu. Prireditev so se udeležili člani 36 jugoslovanskih klubov, ki delujejo na tem območju. Zlasti prijetno je izzvenela ocena predsednice Zajednice kluba Jugoslavena, kakor se imenuje območna zveza, da je SKŠD »Simon Jenko« iz Niirnberga, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela občina Krško, med vsemi temi klubi najaktivnejše. Dejavnost SKŠD »Simon Jenko« obsega nekaj športnih panog (kegljanje za moške in ženske, namizni tenis in nogomet), dramsko in folklorno skupino ter 12-članski moški pevski zbor. To so področja, ki jih ima nekaj vsak od sesednjih klubov in zato omogočajo medsebojne stike. Na tokratnih slovensko-nemškihdne-vih 17. in 18. oktobra so člani SKŠD nastopili z veseloigro Meja, program pa sta dopolnila še dva lokalna moška pevska zbora. Slovesnost je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan mesta gostitelja, »naše« društvo pa je pripravilo razstavo, s katero so skušali nemškim prijateljem predstaviti svojo domovino — zlasti kot turistično deželo. Drugi dan srečanja so se zvrstila športna tekmovanja med slovenskimi in nemškimi moštvi, vse skupaj pa je okronalo zaključno družabno srečanje. Iz krške občine sta se srečanja udeležila Branko Pire, predsednik OK SZDL, in Maksimilijan Babic, predsednik družbenopolitičnega zbora SO Krško; koordinacijski odbor za delavce na začasnem delu v tujini pri RK SZDL je zastopala njegova predsednica ZoraTomič. V razgovorih s predstavniki društev so prišli do skupne ugotovitve, da morajo največ skrbi nameniti mladi generaciji, saj so sedanje oblike dela bistveno preskromne, da bi otroci lahko obvladali slovenščino. Zato se tudi dogaja, da slovenski otroci iz Nemčije na letovanju z našimi v Nerezinah med seboj vedno govorijo le nemško. Da bi ohranili njihove stike z domovino, naj bi entuziasti — aktivisti klubov spodbujali starše, naj doma z otroki čim več govorijo slovensko. Odrasli zaradi prezaposlenosti nimajo interesa za branje, izrazili pašo potrebo po literaturi za mlade in to naj bi jim naša občina kot pokroviteljica tudi pomagala priskrbeti. Že 22. novembra bodo v Niirnbergu organizirali športno in družabno srečanje v počastitev dneva republike. Za družabno prireditev bo glasbeno skupino zagotovila občina Krško. Pa še to: novi predsednik SKŠD »Simon Jenko« je Vinko Štajner, ker je dosedanji predsednik Franc Glavač prevzel funkcijo predsednika lokalne območne zveze klubov. Podoba Niirnberga v bakru, ki sojo člani SŠKD»Simon Jenko« podarili občini Krško ob podpisu listine o sodelovanju. oaoaadoww^ Makedonci na Senovem Člani senovske foklorne skupine so sredi oktobra imeli v gosteh pobrateno skupino iz Titovega Velesa. To je utrinek z enega izmed nastopov. (Foto: Anton PETROVIČ) 25 NAŠ GLAS 10 Investicije v združenem delu V »DJURU SALAJU« POSODABLJAJO NOTRANJI TRANSPORT SI JE STARA LOKOMOTIVA PRISLUŽILA MUZEJSKI TIR? V Tovarni celuloze in papirja nenehno skrbijo za obnavljanje opreme in posodabljanje proizvodnje, kolikor jim lo dopuščajo možnosti (ne samo njihove). Trenutno imajo v pripravi ali v teku več investicij, od katerih naj tokrat omenimo dve: izgradnjo industrijskega tira 205 in nadomestitev dveh ranžiranih lokomotiv. Industrijski tir 205 leče ob starem in novem skladiSču in je dolg 212 metrov. Opremljen bo z vsemi prometnimi napravami za varen potek nakladanja in prevoza. Investicija je vredna okoli 30 milijonov din in bo končana še to jesen. Novi industrijski tir bo omogočil hitrejše nakladanje v železniške vagone, ker bodo lahko natovarjali več vagonov hkrati in jih med delom ne bo treba premikali. Poenostavili bodo tudi dostavo zavitkov na rum po. Breme bodo dvigovali s hidravličnimi mizami, viličar pa bo zato lahko hitreje dovažal zavitke do nje. Z boljšo izkoriščenostjo transportne mehanizacije in zmanjšanim številom opravil pri nakladanju se bodo stroški poslovanja TOZD Transport znižali. Krajši čas nakladanja bo zmanjšal stroške za vagone in morebitne stroške stojnin zanje. Pričakujejo tudi zvišanje amortizaciji:. Za opravljanje železniškega prometa znotraj DO uporabljajo v Tovarni celuloze in papirja dve parni lokomotivi, izdelani v letih 1955 in 1956. Obe sta spričo dolgoletnega obratovanja že močno izrabljeni in vse pogosteje v okvari. Tekoče vzdrževanje ovirata pomanjkanje nadomestnih delov (takih lokomotiv pri nas več ne izdelujemo) in velika oddaljenost edine pooblaščene remoptne delavnice (Šinv-oz Zrenjanin). Za odpravo izdelkov pa tovarna neizogibno potrebuje dober notranji železniški promet (letno odpravijo 32.000 do 36.000 vagonov). TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA djuro salaj • k n « . r> 1 k n s r; o SO KRŠKO O KOVINARSKI Delegati SO Krško so na svoji seji 4. 11. 1986 sprejeli sklep o spremembi se stave začasnega kolektivnega poslovodnega organa v DO Kovinarska. Namesto Bojana Petana bo skrb za finančne zadeve in vodstvo DSSS prevzel diplomirani ekonomist MURAT DEDIČ, ki je bil doslej zaposlen v mariborski Komunali. Da bi odpravili težave, nameravajo v TCP postopoma nadomestiti stari lokomotivi z dizelskima električnima. Uvozili ju bodo iz Madžarske, prvo prihodnje leto, drugo pa I. 1988. Od te investicije pričakujejo v delovni organizaciji odpravo zastojev pri transportu in povečanje kakovosti transportnih uslug, zmanjšanje porabe pogonske energije in stroškov vzdrževanja ter povečanje amortizacije. NAŠ GLAS 10 26 POJASNILO K NOVIM ALARMNIM ZNAKOM V prejšnji številki Našega glasa so bili na zadnji strani objavljeni novi alarmni znaki, spremno besedilo pa je zaradi tehničnih težav izpadlo. Zato tokrat navajamo pojasnilo občinskega sekretariata za ljudsko obrambo o tej novosti: "Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je predpisal pravilnik o znakih za alarmiranje, v katerem jenov znak za izvajanje splošne javne mobilizacije. Da bi se delovni ljudje in občani seznanili z alarmnimi znaki, so le-ti v SR Sloveniji enotno tiskani, sekretariat za ljudsko obrambo pa-plakvtcz njimi že razdeljuje organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim' in krajevnim skupnostim občine Krško, vsi ti pa morajo stare znake nadomestili z POSTOPKI OBČANOV • Vzemite potrebno opremo in takoi odidrte. glede na svoi voini razpored, v enote oboroženih sil, civilne zaščite, službe za opazovanj m obveščanje, zvez. na dolžnosti v narodni zaščiti - oziroma delovno dolžnost v organe družbenopolitičnih skupnosti, v organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti. • Pnpadniki civilne zaščite in narodne zaščite odidite takoj na mobilizaciisko zbirališče, čeprav imate tudi razpored na delovno dolžnost • Delovni obvezniki, ki delate v izmenah, odidete na delovna mesta v času, ko ste z vojno organizacijo določeni za delo. SPLOŠNA JAVNA MOBILIZACIJA nnnnnnnn [m--------------i-----------—— 3 min ------------------------------•! ZAVUAJOC ZVOK SIREN S PRESLEDKI wvvvww\/wwvv^^ »SSSSSSSNSNSSNSNNNSNNNNNNNNNS> Memorialni pokal Prvih krških borcev si je „priveslal" KKK Ljubljana. Drugouvrščena je ekipa KK Rade Končar Zagreb, na tretjem mestu pa so pristali veslači KK Kranj. Najhitreje je progo med brestaniškim in krškim mostom prevozil Kemal ARNAUTOVIČ iz KK Bosanski Novi. 27 NAŠ GLAS 10 TRŽNICA TRDNEGA ZDRAVJA Prehranske navade ljudi so postale nenavadne. Pripravljanje hrane seje zelo poenostavilo zaradi obilice dela in pomanjkanja časa. Zelo napačno je mišljenje, da je vseeno, kaj damo na krožnik — samo da je naš želodec poln. Nikdar ne pomislimo, da bo organizem prej ali slej odgovoril z znaki bolezni ali že z obolenjem. Premalo v svojo prehrano vključujemo ribe, ki so zelo zdravo živilo. Morda nas pri ribah moti čiščenje ali neprijeten vonj po peki. A to je prava malenkost v primerjavi z vrednostjo, ki jo ima to živilo in je hkrati tudi ceneno. Morske ribe, kijih imamo na voljo v naši ribarnici, se premalo uporabljajo v naši prehrani. Pravilo za zdravo prehrano je, da naj bi bile ribe na naših jedilnikih enkrat na teden ali vsaj enkrat na štirinajst dni. Ribe so lahko prebavljivo živilo, primerno za dietno in vsakodnevno prehrano. Vsebujejo beljakovine, zelo malo maščob, veliko vitaminov in rudninskih snovi. Ribarjenje je zelo prijeten šport. Vendar se premalo zavedamo, da ribe iz Save vsebujejo veliko strupenih snovi, zato niso primerne za prehrano. V Savo se namreč izteka največji del neprečiščenih odplak, ki onesnažujejo rečno vodo in ogrožajo življenje v njej. Nasvet: Da vam v stanovanju ne bo dišalo po ribah, zavrite skupaj malo vode in kisa. Marija Sedaj KDO NE MARA RIB? Dve leti je že. kar v okviru krške tržnice deluje tudi ribarnica. Prijazna prodajalka se pritožuje, da še vedno preveč sameva. Ljudje zlepa rte sežeje po ribah, in tako prodajalna, ki bi morala dnevno imeti najmanj 100.000 din prometa, sedaj iztrži 10.000 do 50.000 din na dan. Kupci se ogibajo rib. ker lene sodijo v železni jedilnik tukajšnjega prebivalstva, nekaterim pa je zoprno njihovo čiščenje. Zato prodajalka (samo da bi ribe spravila v promet) že nekaj časa čisti sveže ribe in zaračunava samo težo odpada! Tako si lahko kupci privoščijo že očiščene sardele ali tudi postrvi, ki jih je treba le oprali in vreči v ponev. Na zalogi je ludi veliko vrst zmrznjenih rib, izbira pa bi bila lahko še pestrejša, če bi bilo več interesentov. Ker pa ribe s ceno nad 2.000 din za kilogram le težko spravi v promet, si jih prodajalka ne upa niti naročiti. Ribarnica na krški tržnici je odprla od torka do petka med 7. in 14. JO, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. Ob ponedeljkih je zaprta. IVAS' GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE NAŠ GLAS 10 28 K REALIZACIJA PLANA KRVODAJALSKE AK- CIJE JUNIJA (IN SEPTEMBRA) 1986 Odvzemni center Št. pristopov Št. odklonov Št. odvzemov Leskovec Krško Senovo Kostanjevica Novo mesto (september) 220 305 318 138 53 14 13 17 7 206 292 301 131 53 SKUPAJ: 1034 51 983 Plan 1986: 2469 odvzemov gl. preglednico. , potrebe do oktobra: 1435, realizacija do septembra: ©labod nadzor nad bolniškimi izostanki v libni V tozdu Libna se že dlje ubadajo z visokim odstotkom bolniških izostankov. Lani, na primer, je znašal 13,23 odst., letos v šestih mesecih 16,06 odst., kar je glede na planirano število, ki znaša 12 odstotkov, zaskrbljujoče. Težave niso nove in tudi prizadevanja za zmanjšanje bolniške ne. Tesno so povezani z zdravstvenim domom, s katerim sodeluje tudi novo ustanovljena komisija za nadzor nad bolniškimi. Sklep o formiranju te so v Libni sprejeli na zboru delavcev, sestavljajo pa jo poslovna sekretarka, članica samoupravne delavske kontrole in predstavnica brigade, v kateri je bolniški stalež najvišji. Komisija deluje v skladu s 181. členom pravilnika o delovnih razmerjih. Pravna služba je izdelala obrazec za zapisnik, za obiske pa se odločajo na osnovi vsakodnevnih poročil o prisotnosti, ki je narejen poimensko po brigadah. Pred obiskom se pozanimajo pri zdravniku glede diagnoze in napotil, ali je bolnik lahko pokonci, so priporočljivi sprehodi, je obvezno počivanje ipd. Težave pa so v tem, da delavke Libne obiskujejo različne zdravstvene domove glede na to, kje stanujejo. Do sedaj so obiskali 14bolnikov,vbodočepasoseodločili, da bodo obiskovali predvsem tiste »vpra-šljivejše« primere. Razmišljanje o formiranju komisije za nadzor nad bolniškimi lahko na prvi pogled izzveni kot nekaj grobega, inšpekcijskega, nehumanega. Vendar tako visok odstotek bolniških izostankov narekuje nove posege za zmanjševanje tega. Ne gre samo za špekulante, ki recimo, niso bolni, gre tudi za zares bolne ljudi, ki kljub svoji bolezni iztiskajo iz sebe še zadnje moči za dodatna opravila doma. Greza to, da se bo sleherni delavec zavedal, da je bolniška namenjena izključno zdravljenju, da ni samo pravica, ampak tudi dolžnost zdraviti in pozdraviti se in, seveda, pred tem še preventivno delati in živeti tako, da bomo zdravi. Glasilo Labod, okt. 1986 metalna ,<,/(,rr.<. *»\«v.i -i,.!.,.....t.,......., Če niste vedeli: za poročanje o dogajanju v krški občini je pri Dolenjskem listu že nekaj časa zadolžen novinar Jože SI M Čl Č. V INFORMATORJU se-novske Metalne smo prebrali: »Firma Liebherr/Telfs nas je zaradi nekvalitetne izdelave zvarjencev PR 711 in 721, predvsem pri sestavi, težki strojni obdelavi in barvanju, obremenila za 2.405 zahodnonemških mark, kar predstavlja za nas (TOZD TGO Senovo; op. ur.) strošek v znesku 488.000 din. Delavski svet je navedeni znesek sicer odpisal, vendar apelira na vse delavce kot tudi organizatorje del, da kvalitetni izdelavi naših izdelkov posvetijo vso pozornost.« 29 NAŠ GLAS 10 Janez Roškar: (((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((I NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI PRI PRODAJANJU ZNANJA Kaj pravi o gospodarstvu direktor SOP-a in sekretar aktiva poslovodnih delavcev v občini Krško Dober mesec je od tega, kar so se drugič sestali člani aktiva poslovodnih delavcev naše občine. Zaradi problemske aktivnosti — saj je naše gospodarstvo vendarle v kaj nezavidljivem položaju — se nam je relativni časovni zamik zdel nepomemben v primerjavi z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo direktorji našega združenega dela. Zato smo tudi zaprosili za razgovor sekretarja tega aktiva. To je diplomirani pravnik Janez Roškar, ki trenutno združuje svoje delo in ustvarjalnost v SOP-u. O namenu in ciljih aktiva poslovodnih delavcev pravi takole: »Eno je moja lastna ocena tega, kaj aktiv direktorjev danes pomeni kot metoda dela, drugo pa je moja osebna polemika, ker sem pri 22 letih delovne dobe, kolikor je pač imam, osemnajst let poslovodni delavec. Gre za statusno vprašanje poslovodnega dela in njegovega tretmaja. Na službene poti se vozim sam, ker je v SOP-u pač tako načelo, in čas si krajšam s poslušanjem radia. Ondan sem ob zagrebški kontaktni oddaji Dvadesetpeti sat ugotovil, da imajo ljudje o direktorjih in njihovi morali še vedno kaj neugodno mnenje. Res pa je, da ga v osnovi vendarle skušamo spremeniti. Silno pogumna in konstruktivna poteza se mi zdi razgovor predsednika republiškega izvršnega sveta, Dušana Šinigoja, z rektorjem univerze v Potsdamu (ZDA) o tem, da bi sodelovali pri usposabljanju naših poslovodnih delavcev.* Vedeti je treba, kako naj tega človeka, delavca, usposobimo, da bo kos svojim nalogam. Težko je presojati vzroke sprememb odnosa do teh delavcev, a spremembe so potrebne. K temu seveda spada tudi kvalifikacija kategorije dela — ali naj pri nas avreolo nosi le neposredno proizvodno delo s prizvokom kakršnega koli ročnega dela ali pa smo zreli za priznanje intelektualizacije dela. Če sem oseben: ali je moj privilegij, da sem direktor delovne organizacije, ali ne? Ljudje izhajajo pri ocenjevanju direktorjev in njihove morale iz anomalij in defektov, ki pa se pojavljajo pri vsakem delu. Sem mar šel v ta posel zato, da bom v strukturi, ki v tej družbi uživa privilegije, ali me je do tega pripeljalo delo? Trdim, da je bilo za vse vzrok delo. Nekdo se usposablja za to, da visoko strokovno na stružnici obdeluje neki element, drugi pa mora znati vse te elemente povezati med seboj. Če se sedaj vrnemo k osnovnemu vprašanju o namenu aktiva poslovodnih delavcev: mislim, da je povsem logično, če tudi na ideološkem področju dela, v ZK, izrabimo to nedvomno izjemno možnost. Povezati moramo potencial poslovodnih delavcev, jim omogočiti organizirano komuniciranje, skušamo zasnovati določene skupne akcije. S tem ne mislim na dogovore za t. i. siveakcijepod mizo. Izkoristiti ga moramo za to, da po čim krajši poti pridemo do skupnih ciljev. Tu sem neizprosen dialektik — tako sem vzgojen — in 9 « i V SOP-u meje med intelektualnim in proizvodnim delom ni. V miselnost vsakega človeka je vgrajeno prepričanje, da brez intelektualne komponente ne more biti nobenega rezultata. Če je v strukturi proizvoda 60% vloženega materiala in vsega ostalega, potem je vložek dela 40%, na primer, znotraj tega je 20% intelektualnega — birojskega, konstruktorskega dela. 20% pa živega dela. V tem je največja rezerva, ki jo pri nas imamo. Z nizko stopnjo predelave, t. j. malo vloženega intelektualnega dela v proizvodu nimamo nikakršnih možnosti prodreti na tuji trg. Z dvakrat dražjim reprodukcijskim materialom in z malo vloženega znanja ne moremo naprej. Vložiti moramo čim manj materiala in čim več pameti. Le tako bomo lahko povečali svojo produktivnost in konkurenčnost. mislim, da to, kar bom sedaj rekel, ni nobena herezija: Če mi danes na poti od starta (kije zelo nizko, morda celo pod vodo) do edine rešilne skale na bregu ne bomo uporabili vseh sil, kar jih še imamo, bomo dokončno utonili. Tudi šola za poslovodne delavce pri Gospodarski zbornici je korak naprej pri odnosu do teh kadrov. Končno, kot pravnik si upam NAŠ GLAS 10 30 trditi, daje naša družba ena najbolj produktivnih na področju zakonodaje. Žal pa že ob sprejemanju velikega števila normativnih aktov kar vnaprej vemo, da bo njihova določila težko ali nemogoče izpolnjevati. V OZD se odgovornost za take stvari vali na dežurnega krivca — poslovodnega organa — in to breme mora nositi sam. Tudi za odpravljanje teh nastajajočih dvomov in tekočih vprašanj lahko aktiv direktorjev uporabimo zelo učinkovito. Zanemarljiva ni niti možnost, ki jo nudi taka skupina, namreč ta, da v debati preverimo posamezne odločitve glede na sam sistem in dane okoliščine. Če povzamem to, kar sem skušal doslej povedati: mislim, daje uveljavitev tega načina dela v aktivu vsaj delno tudi posledica naših stisk in prepričanja, da je treba stvari hitro, učinkovito reševati ter v ta namen izkoristiti vse možnosti. Mislim tudi, da ta aktiv nikakor ne bi smel biti zaprta oblika dela in povezovati samo člane ZK. V redu je, da imamo direktorji komunisti svojo organizirano obliko delovanja, a zavzemam se za njeno popolnoodprtost. Kot komunisti imamo člani ZK določene obveznosti, za ostale direktorje pa je to fakultativna oblika dela, ravno tako obvezujoča kot za člane ZK. To naj bi postala oblika delovanja ravno te strukture delavcev, ki naj bi se z njo identificirali, ta pa bi jih povezovala, jim pomagala pri neposrednem uresničevanju njihovih delovnih nalog.« Prva seja aktiva je bila ustanovna, druga (7. oktobra) pa delovna. S čim ste se na njej največ ubadali? »Ravno ta, druga seja je pokazala, da to obliko dela potrebujemo, da je posrečena oblika tribune za postavljanje pravilnih kvalifikacij in izhodišč za akcije. Iz razgovora bi lahko oblikovali zaključke na nekaj področjih, vedeti pa je treba, da aktiv nima nobenega pooblastila za sprejemanje sklepov. Gre le za stališča, usmeritve, zaključke ipd., za njimi pa je le neka skupna morala in veliko pomembnejša se mi zdi elementarna poanta tega dogovora kot pa sama formalna oblika sklepov. Načela letošnjega gospodarjenja z vsemi znanimi, manj znanimi in še neznanimi pogoji in ukrepi, kijih še pričakujemo. V tem okviru je tekla razprava in mislim, da dokaj spobudno zveni naša ugotovitev, da v krškem združenem delu vendarle delamo, da se nekaj dogaja, da so sicer izgube od lani zelo narasle, a je njihova lokacija omejena v glavnem na Kovinarsko, ki smo jo izpostavili kot specifičen problem, a da vse skupaj ni izven meja obvladljivosti. Je pa treba sedaj usklajeno zastaviti kar največ vseh strokovnih sil v različnih institucijah in tudi v družbenopolitičnih organizacijah, da bi zadeve obvladali. Praktično to pomeni, da bi izgubo v Kovinarski pokrili, da bi ob koncu leta, ob zaključnem računu vedeli, kakšno je tam stanje. Na podlagi tega bi vsak poslovodni delavec v svojem okolju skušal vplivati na razvoj teh dogodkov. Tako bo tudi okolje, iz katerega on izhaja, imeloorganiziran, informiran pristop do problema. Seveda je razprava tekla še o nekaterih konkretnih področjih delovanja. Posebej bi omenil Kovinarsko in poročanje njenega začasnega poslovodnega organa o ugotovi- tvah v njegovem dosedanjem delu. Aktiv je izredno ugodno ocenil njegove ugotovitve, v katerih je bil tovariš Trafela zelo določen, in te lahko omenimo. Ugotovil je, da Kovinarska programsko ni izgubljena tovarna, da ima dobre delavce, a da bo treba odpraviti precejšnje organizacijske probleme. Seveda pa nekaterih problemov ni mogel doreči, ker je dejansko selena začetku dela. Ostaja jim stalna naloga: najti delo za kovinarsko, povrniti dolg, vključiti lastne rezerve in zagotoviti ustrezne strokovne kadre ali vsaj ne siromašiti sedanjega potenciala. Nedorečena pa nam je ostala živahna razprava o splošni in skupni porabi ter njunem razmerju do neposredne proizvodnje. Želeli smo ugotoviti, zakaj nekaterih stvari ne moremo urediti v SIS materialne proizvodnje, zakaj, na primer, dopuščamo podvrednost ogromnega volumna sredstev—ali je za to kriv sistem strokovnega vodenja teh skupnosti, ali gre za politično ali gospodarsko vprašanje, ali so za to odgovorni tudi oziroma samo direktorji ali je odgovornost še kje drugje... Zmenili smo se, da bomo na prihodnji seji (na podlagi gradiva) opredelili svoje naloge do področja interesnih skupnosti, saj smo končno tudi družbenopolitični delavci. Naj omenim še dialog, ki se je razvil na koncu, ko nas je predsednik IS SO Krško kritiziral zaradi našega neustreznega odziva v delegatski bazi, ki je končno vendarle predvsem združeno delo. Ta naš odnos naj bi tudi prispeval k težavam, s katerimi se srečujemo v svobodni menjavi dela. Kot član določenega okolja lahko sprejemam tako mnenje, ne morem pa sestrinjati s kvalifikacijo problema. V naši družbi smo našli načine in sredstva za zagotovitev spremembe v primerih, ko OZD pade v kritično stanje. V Kovinarski smo na podlagi zakona o združenem delu lahko ukrepali zelo učinkovito: odstavili smo poslovodni organ, uvedli ukrep družbenega varstva itd. Na področju družbenih dejavnosti (obe vrsti SIS, celotna skupna in splošna poraba) pa teh možnosti nimamo, čeprav so lahko kvalifikacije takih problemov ponekod enake kot v OZD. Zastavili smo si dokaj nujno nalogo, da na podlagi informacij, ki jih bo pripravil komite za družbene dejavnosti, skušamo ovrednotiti probleme in poiskati v njih svoje naloge. Če je za rešitev problema potrebno samo aktivirati bazo, bomo to pač storili. Zavedati pa seje treba, da gre za izjemno velik obseg materialnih sredstev združenega dela — kamor koli se že stekajo iz materialne baze. Zdi se mi, da smo teoretično vse faze te porabe fantastično postavili, a očitnoje ta baza odmaknjena od vpliva in odločanja o teh sredstvih. Ni vzrok za to nezainteresiranost baze. Naš delavec je preveč obremenjen. Poglejte: v SOP-u, na primer, sirena še vedno tuli ob začetku dela, za malico in za zaključek dela, ker skušamo obdržati občutek za red in disciplino, ki je organizaciji lasten od samega začetka. Za delavca, ki je s svojim gospodarjenjem polno zaposlen, predstavlja delegatski material (obsežen, podroben, strokoven >n pogost) dodatno breme. Pri tem smo vendarle preveliki voluntaristi. Cenim delež strokovnih služb in posameznikov v tem 31 NAŠ GLAS 10 sistemu, samo obseg sredstev, s katerimi gospodarijo, je daleč prevelik. Vseprevečjepri tem amaterstva. V vsaki OZD imate strogo delitev dela — ne le po stopnji izobrazbe. Vsak naj bi delal tisto, za kar je usposobljen in kar zna, ker za to tudi z vso pravico odgovarja. Zato je tudi paradoksalno, da od strokovnjaka psihologa ali sociologa pričakujemo, da bo strokovni graditelj cest, stanovanj ipd. Lahko je odličen amaterski graditelj v okviru lastnih potreb, sicer pa je to delo izjemno zahtevno. Kot neizpodbitno iztočnico bi brezpogojno zastavil dovolj natančen sistem načrtovanja in v fazi nastajanja planov srednjeročnega ali letnega obdobja dinamično delegatsko dejavnost, od tu dalje pa težak in dosleden profesionalizem pri izvajanju vsega tega. Če govorimo, da obsega področje SIS materialne in nematerialne proizvodnje v Krškem 5 ali celo 7 milijard dinarjev, je jasno, da gre za ogromna sredstva. V SOP-u se danes borimo s strahotnimi težavami, ker moramo ob preselitvi TOZD iz krškega mestnega jedra v našo neposredno bližino zavezati finančno konstrukcijo 600 milijonov din! Vedeti je treba, daza tem vendarle stoji materialna proizvodnja, ki se bo tu nadaljevala dan zatem, ko bo v TOZD Klepar prekinjena. Prekinili smo obdobje poslancev oziroma tako ali drugače fiksiranih mandatov in daleč od tega, da ga hočem vračati, zato tudi ne mislim na profesionalizacijo delegatov na kateri koli stopnji. Ne vidim pa smisla v tem, da po sprejetju načrtov dela še vedno vključujemo delegate v razpravo in dviganje rok 0J5 sklepanju o nasutju vsakega kubika peska na katero koli poljsko pot ali o izplačilu kake razlike vzgojiteljicam in ob vrsti podobnih podrobnosti. Zdi se mi, da naša baza ne prenese takega bremena, da je prezaposlena in zaradi vsega tega vidim potrebo po racionalizaciji ter profe-sionalizmu v izvajanju sprejetih načrtov z dobro organiziranimi, sposobnimi, preverjenimi ljudmi. , Silno velike poenostavitve bi dosegli z uvedbo sodobnega informacijsko-računalni-škega sistema. Pri tem ne mislim, da bi si vsakdo moral nabaviti računalnik v velikosti hišnega ter se na njem bolj ali manj izživljati. Popoln informacijski sistem s kakovostnimi vnosi bi nam zagotovil možnost za preverjanje stanj in opravljenih nalog ter vzajemno komuniciranje, kar bi omogočalo tudi preverjanje zaupnice strokovnim in pooblaščenim ljudem. Zato tudi mislim, da direktorji kot del delegatske baze nismo pravi naslov za kritiko zaradi neaktivnosti delegatske baze. Velik del krivde nosi sam sistem dela, ki je preobsežno zastavljen.« Ko že govorite o spremljanju rezultatov dela, bi se morda kazalo pomuditi ob podatku, da delegati zborov občinske skupščine na seji v začetku novembra razpravljajo o poročilu o gospodarjenju v prvih šestih mesecih. »To je zelo nerodno! Za delovne organizacije je nekoliko lažje, ker mi dobivamo vsakega dvajsetega v mesecu za sproti zadnje podatke o gospodarjenju, jih prištevamo predhodnim in tako imamo relativno natančen in ažuren pregled nad poslovanjem. Na sestanku aktiva smo se omejili na informacijo, ki smo jo dobili o časovni razporeditvi nalog izvršnega sveta, ki mora planske dokumente (Resolucija '87) pravočasno predložiti v sprejem skupščini. Kar zadeva našo zvezno resolucijo za prihodnje leto, pa mislim, da je še toliko nedorečenega, da je lahko edino veljavrio in uporabno načelo opiranja na lastne moči. To pa za SOP, na primer, pomeni, da kljub dokaj-šnjim investicijskim posegom ne smemo načeti svojih poslovnih sposobnosti. Delati moramo z lastnimi sredstvi. Toje za nas hudo ob tem, da moramo preseliti TOZD-a Storitve in Klepar, da smo kupili računalnik, ki bo čez dober mesec začel obratovati...« Koliko si v SOP-u obetate od teh posegov? »To moramo napraviti. V TOZD Klepar praktično delajo že na cesti. Dejavnost TOZD Storitve bi verjetno bolj sodila v domeno manjših organizacij, t.j. zasebnikov, ki se v storitvenih dejavnostih lažje prilagajajo. Velike možnosti pa imamo v širjenju proizvodnje specializirane opreme in na tem področju se že skušamo uveljaviti. Tako smo prevzeli nalogo, da v TCP »Djuro Salaj« izdelamo in vgradimo rekuperator toplote*. To je le ena od podobnih naprav, ki smo jih izdelali, naša proizvodnja se že prilagaja in računamo, da bi z uspešnim zaključkom dela v TCP svojo kakovost samo še potrdili.Kar zadeva računalnik, vidimo v njem navezo, ki nas bo prisilila, da bomo lovili korak z razvitim svetom. Ne moremo več peš! Povezati moramo cel naš sistem v vseh fazah in ga izpopolniti — od priprav preko naročil blaga do obdelave analov (kar sedaj opravljamo v Sevnici), skratka, želimo spremljati presek proizvodnje od začetka do konca NAŠ GLAS 10 32 (stanje delovnega naloga v določenem trenutku glede na vloženi material, ureitd.)To bo povezava med vsemi deli SOP-a, kijesevedane bo tako preprosto zagotoviti, a si bomo za to zelo prizadevali. SOP ima ustrezno strukturo mladih, preizkušenih strokovnjakov, ki so s seboj že prinesli izkušnje in danes v bitki s časom ne m<5rejo in nočejo biti zadaj. Zlasti jjO_veliko pomeni — volja za napredek. Z banko podatkov v Krškem in terminali po vseh TOZD bomo, na primer, omogočili projektantu v Ljubljani, da kadarkoli pride do najnovejših podatkov o stanju in ceni zalog materiala, ki ga bo vnesel v ponudbo." Kaj pa kadrovske možnosti? »Na srečo smo se odločili za IBM z 18 terminali, ki bo po zmogljivosti okoli dvainpolkrat večji od Lisce. Če bo šlo vse po sreči, naj bi za 29. november že obratoval. Nekaj imamo svojih kadrov, a to nam je še vedno najbolj odprta postavka. Nekaj ljudi bi še radi pridobili. Mislim pa, da imamo v naši družbi veliko premalo poguma pri prenašanju pomembnih dosežkov iz sveta k nam. Namesto da bi ta prenos stimulirali, ga otežujemo. Tako se lahko zgodi (tudi če bi imeli zagotovljena sredstva), da določenih stvari sploh nebi mogli spraviti skozi sistem dovoljenj in jasno je, da smo v primerjavi s svetom v zelo neenakopravnem položaju. Že naši zunanji partnerji so nam priznali, da imajo naši fantje izjemno veliko znanja, od tu ' Naprava za racionalno izkoriščanje toplote (toplotni menjalnik) ali stranskih proizvodov. naprej pa smo neenakopravni. Naši strokovnjaki hodijo na potovanja s kalkulatorjem (Dobro vemo, kako se kalkulatorji nabavljajo! — Of>. avt.) in beležko, predstavniki tujih partnerjev pa s prenosnimi računalniki in bankami podatkov na diskih!« Kaj tak okvir pomeni, če se pogovarjamo o razvojnih perspektivah SOP? »Ponovno smo pri načelu opiranja na lastne sile. Kar se tega tiče, so naši stroKOvnjaki sila ustvarjalni — sami uvažajo računalnike, doma sestavljajo programe. V Kostanjevici po otvoritvi 1. faze lakirnice v IKON-u že prehajamo v drugo fazo sanacijsko-razvojnega programa. Gre za 1100 m2 novih proizvodnih površin, ki bodo omogočile postavitev novih strojev. To ne bodo roboti, bodo pa vsaj elementarni avtomati. Ne vidim problema v razliki tehnologij obdelave materialov med nami in našimi tujimi partnerji. Problem je to, da se oni s tem delom sploh ne ukvarjajo. Oni v naše konstrukcije vgrajujejo znanje. Zato tudi v SOP-u vgrajujemo sam itesklope — z lastnim znanjem—s katerimi nadomeščamo uvoz. Nenehno iščemo boljšo, popolnejšo rešitev, vlagamo ogromno lastnega znanja. Še vedno pa nam v mednarodni delitvi dela ostaja mehanski — dražji del, tuji partnerji pa vgrajujejo avtomatiko. To pregrado si SOP zelo prizadeva preskočiti. Največ pa je pri vsem našem stremljenju vredna ta nova morala. Ljudje se v tej — jaz pravim konfederaciji SOP ne pogovarjajo več o zdraharstvu, ampak o današnjih nalogah in o tem, kaj bodo delali jutri.« TABLETE KALIJEVEGA JODIDA SO ŠE UPORABNE Ker so se v zadnjem času razširile govorice, da tablete kalijevega jodida niso uporabne, je Občinski štab za civilno zaščito Krško-zahteval preizkus in atestiranje tablet pri Lekarni Krško, ki je zadolžena za izvajanje nadzora in hranjenje tablet. Atestiranje je opravila DO Lek Ljubljana — TOZD Razvoj in raziskave. Rezultati atesta in uradno poročilo Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo kažejo, da so tablete kalijevega jodida še vedno uporabne. Sekretar sekretariata zaLO: Blaž Kolar Tudi z elektrarnami se borimo jfi ČiHo Sffvo/ ..PAMIJE NISMO____" V jeku javne razprave o načrtovani izgradnji verige hidroelektrarn na reki Savi se je med drugim izoblikovalo stališče, da je informacija,objavljena v Našem glasu o pripravi tega posega, preveč enostranska in neustrezna. Očitno ni bilo dovolj poguma ali odkritosti niti pri brežiškem radiu niti pri pripravljalcu pojasnila ob vabilu za javno razpravo (OK SZDL Brežice), ki so ga radijci prebrali, in še manj pri dejanskih avtorjih gradiva (strokovnjakih Programskega sveta za Krško polje pri MGZ), da bi stvar pojasnili. V redakciji Našega glasa upamo, da bo govoric konec, če povemo, da smo pri nas le uredili in tehnično pripravili za objavo že sestavljeno gradivo. Menda niti ni potrebno priznanje, da smo se iz njega trudili napraviti najboljše, kar se je dalo. Že ob prevzemu gradiva smo tudi sugerirali nekaj dopolnitev in se zadovoljili s pojasnilom, da imamo „v delu" le prvo informacijo, na podlagi katere se bodo skozi javno razpravo izoblikovale potreb-e po dopolnitvah.