PROLEVAREC JE DELAVSKI L»ST ZA MISLECE ČITATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M*>tlce OFFICIAL ORGAN CF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU 4 ST.—NO. 1879. ma mm, Dm, i mu, .1 pmt ritka M Cktoaa«. I».. B*> lb. A. I ol CMf'M. aI Ma.tk I. Mit. CHICAGO 23, IU~ 15. SEPTEMBRA (September 16), 1943 ~blllhtd WtMly lt 2J01 8 Lftwodalr Av.. _____—,-.i ji ■ .ata LETO—VOL. XXXVIIL Nad Italijo j« namesto Badoflij«, Emanuala ia Vatikana savladal f (tapo. Ampak foraja ni slika ia Italija P«* pa ia ameriike vojaaka kampa C ar »on v Colorad«. Baraka a gora jim aaalorom »laii na* i m vojakom Sa aa-pada proti "gastapu". Italija v zmedi in v znakih prave * m druge fronte" TEŽKA JE USODA PORAŽENE DEŽELE. — ZAVEZNIKI DOBILI ITALIJANSKO MORNARICO. — NEMCI SE PRIPRAVLJAJO NA ODLOČEN ODPOR. — SE EN "PREVRAT" Najusodnejša zmota Junija 1940 je Italija vstopila v vojno z napadom na poraženo Francijo in si predstavljala, da ima zmago že v žepu. Angleška almada se je drenja-la v Dunkirku na begu domov in maršal Petain je ponudil Hitlerju »premirje, ki ga jo sprejel in ga dal Petainu v podpis s svojimi pogoji. Vojne tedanjih zaveznikov, izmed katerih jc Anglija sama ostala, je bilo v Evropi za erJkrat konec. Musiolini je bočil prsa in .se radoval tako cenene zmage in novih teritorijalnih pridobitev. Toda Anglija, dasi po juniju 1940 osamljena — ni klonila in po zaslugi Hitlerjevih napadov na še ostale male de*ele v Evropi in vsled njegove invazije v Rusijo je dobila novih zaveznic. Vojna sreča se je Se mnogo mesecev obračala v prid Nemčije in nato tudi v prid Japonske, potem pa *e o-krenila na zavc^n&ko stran. Le Italiji je Slo ves čas slabo. V Afriki in v Grčiji so ji morali priti Nemci na pomoč. Dne 3. septembra 1943, po (treh letih svoje vojne za obnovitev rimskega imperija, pa je kapitulirala in se nadejala, d* je vojne xanjo s tem konec. e Kazen aa pohlep in zmoto Toda jt spoznala, da je lag-lje zaplesti se v vojno kakor pa se izmuzniti iz nje. če bi nem*ke čete hotele iz Italije, bi se proces zavezniškega okupiran j a izvržil v smislu brezpogojne predaje, ki jo je oznanil maršal Badoglio Ei*enhow-ru. Toda Nemci niti iz Rima niso hoteli, zato rta ga rajše zapustila Badoglio, .kralj, njuni ostali ministri in« prestolonaslednik, da si zavarujejo svojo kožo kje v Siciliji pod -zaAčito zavezniške armade Nemško vrhovno poveljMvo je preglasilo Badoglijevo vlado za nekaj kar .sploh ne obstoji, in cznanilo ustanovitev novega "ustavnega režima" iz krega pravih fašistov "pod Mussolinijcm" ki so ga NemcL osvobodili iz Badoglijevega jetniiitva ■Upravo Rima »o prevzele (Nadaljevanje na 5. strani.) Vsi Italijani v Ameriki sedaj "bojevniki" proti fašizmu in zafdemokracijp Milijoni Italijanov v Ameriki in n|(hovih potomcev so močan političen in tudi ekonomski faktor. V ameriški javnosti niso bili še nikoli ygledni, ra^en v "fašistični en". Mussolini je dobil oporo že od zo^tka med vso italijansko purgarijo v Zed. državah, ker je ustvarjal "čudesa", zadušil delavsko gibanje v Italiji m postal graditelj osišča "Rim-Berlin-Tokio' proti "komunizmu". I Skozi do decembra 1941 so se ameriški politiki, industrijalci in drugi veljaki italijanskega rodu v Zed državah bahali z dučejem, sprejemali njegove odposlance čimbolj slovesno vabil» na bankete njim v počast kongresmke, senatorje, governerje, župane in industrialce Peli so poleg ameriške himne Mussohnijevo fašistično himno "Giovmezza" stoj6, a marsikje samo "Giovinezzo". Mussolmijev letalski poslanec Italo Balbo je bil tu pred desetimi leti sprejemen boi| slovesno m navdušeno od ameriške ' demokracije ' kot še kdorkoli, ki je bil kdaj na posetu v tej deželi..... ' . Tsdmk L a Parola v New Yorku se fitidi, da ameriška politična javnost še celo sedaj podpira italijanske fašiste kakor jih je, in da jim |e prišel na pomoč s pobeljenjem tudi kongresni odsek, kateremu načaljuje poslanec Cox Pravi borci med ameriškimi Italijani, ki so bili od prvega dne fašizma v Itoliji proti in svarili *na nj^ove posledice, pa so potisnjeni spet ob stran prq* tako kakor so bili dokler je ameriški tisk hvalil Mussohnija in njegovo politiko "reda rn mira" v Italiji. • \ Pojav je razumljiv. Mussolini je prišel na krmilo Italije s pomočjo podpore kapitalist**, cerkve in kralja. To je bilo torijem v Angliji, v Ameriki in Franciji na vso moč všeč in pustili so mu, da je zanesel bakljo fašizma tudi v Španijo iDoČim so borci, ki so razknnkavali Mussolinije-ve fašiste v tej deželi še vedne ignoriram, pa so oglašeni lastniki Mussolinijevih in kraljevih kolajn za "patriotične" stebre v ameriški italijanski javnosti in za predstavnike demokratičnih tradicij stare Italije. "La Parola" se zgraža, ampak ji ne bo nič pomagalo Ljudje, za katere ona piše, ne spadajo v razred posedujočih. Zmage rdeče armade postavile nacije v zelo opasno stanje Rdeča armada ae bliža Kijevu, okupirala je v minulem tednu na tati fronti Konotop, Slavjansk, Bahmač in vse sto vasi, is prej pa važno industri-alno srodisče Sta lino, in tako jo prišla vsa nacijska armada v Ukrajini v nevarnost, kateri se umika "po določenem načrtu" na "boljše pripravljene po-zicijo. V sovjetski ofenzivi od 12. julija vštevši do 7. septembra to loto so Nemci na podlagi podatkov, ki jih objavlja vrhovno poveljstvo rdeče armade, izgubili nad poldrug milijon mož, med temi 420,000 ubitih, drugi so težko ranjeni. Isti sovjetski viri navajajo, da so Nemci do 7. sept. v tej ofenzivi rdeče armade ia ob 8,400 tankov, ob 5,729 latal in 28,000 motornih vozov. Hull Wallace, o načrtih za mir in odgovornostih PODPREDSEDNIK PRIJEMA MEDNARODNE KARTE LE, KI POVZROČAJO VOJNE iN POMANJKANJE. — HULL POUDARIL, DA JE ZA SODELOVANJE Z USSR ca First" goji le svoje osebne, privatne interese in zahteva povratek svobodnega izkoriščanja, seveda pod geslom, da so vladna ume&wanja v privatni biznis in vladne regulacije "fašizem", dočim so oni ne samo za "America First", ampak tudi za osvoboditev zasužnjenega biznisa in vsled tega za od»pravo "newdealske" birokracije, ki ga davi. trdnih tleh. "V.''". -Jf D . . Proti monopolom Wallace je navajal dejstva v dokazovanju, kako je politična demokracija brez haana, ako nimamo ob enem tudi eko- son je v radiu proalo nedeljo ¡¿¿V^Vk7h^čemola bo nom^e demokracije.^ Dejal je, prerokoval, da ko Rusija izze- mir re*n mentu je razvidno, da je padlo v enem letu na evropske vojne objekte 16,609 ton ameriSkih bomb. Izgube ameriške vojne mornarice Od pričetka vojne do konca avgusta je ameriška vojna mornarica izgubila v vseh svojih oddelkih 29,007 mož. Izmed teh je bilo 10,023 ubitih, drugi so ranjeni in pogreiani. Delavstvo zavezniških dežel še na razpotjih sssasssseassssasssssssasss Tretje vojno po no ji lo ima za cilj zbrati vsoto 15 milijard dolarjev. Dosežena bo! Sodelujte v tej kampanji! Vlagajte prihranke ^ v vojne bonde! assssseeeeeeeeaseeeeeeeees Na 75. kongresu angleških delavskih unij v Southportu. ki je zasodal kakih 14 dni, je bila ena najvažnejših točk dnevnega roda vprašanje sodelovanja angleškega, ameriškega in sovjetskega delavstva aa povojno rekonstrukcijo in sa razširjenj• zveze angleškega in ruskega delavstva, kateri naj se bi pridružile no samo ameriške unijo, temveč tudi delavsko zveze ostalih združenih narodov. • Delegacija AFL, ki je bila zastopana na kongresu, je tem priporočilom . sovjetskih . zastopnikov nasprotovala in ameriški delegat Isadore Nagler se jo pri tem colo spozabil, da jo napram njim ialjiVo govoril. Odgovarjal mu je predstavnik sovjetskih unij N. M. S vernik. AFL vztraja na stališču, da jo a mar. komunistična stranka napravila unijskemu pokretu ogromno škodo, in dokler bo smatrana za nekako neuradno zastopnico ruskega delavstva, imajo ameriike unije zadosten vzrok dvomiti v iskrenost predlogov sovjetske dalegacije Zveza angleških unij je ie prod par leti pooblastila svoj odbor, da naj deluje aa zvezo angleškega, ameriškega in sovjetskega unijakega delavstva h v te namen je bil tu parkrat njen predsednik Walter Citri-ne, no da bi uspel v svoji misiji. V veliko oviro v teh pogajanjih mu je bila razdvojenoet ameriških unij in pa sovraštvo AFL do komuniatov, ki jih označuje za zavratnoie, a kakršnimi noče imeti nobenega o» pravka. Ker jo zvezi angleških unij veliko na tem, da si ohrani zaupanje AFL in njeno sodelovanje, so jo odločila obdr- žati zvezo a sovjetskimi unijami in ob onem z AFL» ter posredovati med njima aa skupno nastopanje kjer bi bilo to mogočo. Kongres v Southportu, kakor peroč a United Press, jo predlog sovjetsko., deputacije za pridruionje unij drugih dežel odklonil največ pod pritiskom zastopnikov AFL, češ, da unij . v okupiranih , deiolah »ploh ni, torej bi jih prodstav-liali le komunistični In drugi bo»unn # Deputaeija sovjetskih unij jo Štola deaet oseb, med njimi dve ženski Delegati angleških unij, okrog 800 jih je bilo, ao jo navdušeno pozdraviti, niso pa v celoti odobrili nobenega njenega predloga, tpod katerimi to bili najvažnejši zahteva za drugo fronto, za zvezo delavskih unij vseh združenih narodov in za sprejem programa povojne rekonstrukcija Kar se angleških unij tiče, bi jim ne kilo taiavno priti v soglasje z ruskimi, a opliv ameriške n» angleške vnanje politike ter a njo vred vpliv konzervativnih ameriških unij ja bil prevelik, da bi moglo priti med zastopniki organiziranega delavstva teh treh volosil do takega sporazuma, ki bi pomenil skupnoet med njimi. Delavstvu to ni v korist, a privilegirani sloji pa to imajo vzrok .radovati. Vendar pa kongres v Southportu nI bil polom, kajti zastopniki sedmih milijonov organiziranih delavcev v Angliji so za modnarod-nost in sprejeli so znova program. kskršnemu bi voditelji amorišfcih unij rekli, da jo poln "izma" — namreč socialističnih zahtev. Priporočilo, kako naj dobimo dovolj oglasov v Am. druž. koledar Anton Jankovich v Clevelandu mehi, da letos marsikje naii agitatorji ne bodo mogli dobiti v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja toliko trgovskih oglasov kakor lani. Torej mu je treba pomagati na kak drug način, meni s. Jankovich, in priporoča nabiranje pozdravnih oglasov. Najnižja cena zanje je en dolar. Vsakdo, ki mu je za ohranitev te knjige na stari višini, ne bo odrekel tega prispevka. "Večni popotnik" se je vsled navedenega razloga lotil nabiranja poleg trgovskih tudi pozdravnih oglasov z zelo dobrim uspehom. Želi pa posnemalcev, ker le če bo več takih sodelavcev, bo Koledar tudi letos imel enake ali pa še višje dohodke na oglasih, kakor lani. In ker se vse draži, bodo stroški z izdanjem Koledarja še višji kakor lani, torej je Jankovichevo priporočilo jako na mestu. Vsakdo izmed nabiralcev oglasov in drugih prijateljev Koledarja naj to sugestijo upošteva in ob prvi priložnosti vpraša prijatelje in znance za pozdravne oglase v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja.. So pO en dolar. Časa za nabiranje takih oglasov imamo DO KONCA OKTOBRA. Do tedaj morajo biti VSI poslani upravništvu in še prej komur je mogoče. Naj omenimo, da uprava letos ni mislila vprašati za toke oglase v Koledar, ker smojih nabirali v Majski glas. A položaj, ki ga je Jankovich v svojem pismu dobro razložil je tak, da je to še najboljši način nadomestiti vrzel v dohodkih, ki bi nastala, če bi iskali samo trgovske oglase. Am. dryi. koledar je vreden slovesa, ki ga uživa med Slovenci. Zato je vreden tudi vse podpore, ki mu jo je mogoče dati, da bo mejla to knjiga izhajati tudi t bodoče v svoji stari literarni višini in v enakem obsegu kakor dosedaj. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ud«j« Ju«o*iovan*k« B«Uv«ka Tiskovna Dražba, Chicago, 10. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa celo Isto 93.00; sa četrt Ista $1.0«. Inozemstvo: sa cslo leto 9S.60; sa pol leta 92.00. ZVEZE sa pol leta $1.11 î Vel rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu nsjposnejs do pondeljka popoldne sa prioblitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesdsy by ths Jugoslav Workmen's Publishing Co. lac. Established 1906. Editor__________ , .,-., Business Msnager.. _____Frank Zsits .Charles Pogorele« BU18CRIPTION RATES: United SUtes: Ona Year 14.00; Six Months 91.75; Thres Months 9100. Foreign Countries, One Yesr 93.60; Six Moatfcs 93.00. PROLETAREC 2301 S. Lawnd.le Avenue CHICAGO 23, ILL. , Telephone: ROCKWELL 2804 Kans in Odbor združenih « ameriških Jug<»slovanov na preizkušnji Po zavezniški invaziji Italije, njeni takozvani kapitulaciji in vsled -zmede, ki je nastala v nji, je tudi ves Balkan v novem sTetj-u. Slovenijo imajo sedaj vso Nemci v oblasti, s sodelovanjem onih Mussolinijevih fašistov, ki si jih je Berlin še mogel vzlic strokovnjaškim zavezniškim potezam ohraniti za ščit. Dalmacija je prešla pod okupacijo nacijskih in Pavelicevih čet. "Neodvisna" Hrvatska je sedaj -bolj odvisna od Berlina ko kdaj prej. OČividno je, da stremi vrhovno poveljstvo zaveznikov Balkan čimprej okupirati in v ta namen si je pridobilo sodelovanje "spreobrnjene" Italije, oziroma onih njenih krogov, ki hočejo za Italijo oteti kolikor se največ da neglede na nemške očitke o sramotnem izdajstvu. Italija s savojsko dinastijo, z Vatikanom in Badogliom na čelu, ima v Zed. državah mogočne prijatelje in ima jih v Angliji. Trdijo, da je bil eden glavnih njenih pogojev, predno se je "•brezpogojno" podala, jamčenje njenih mej kakršne je imela leta 1939. Ne vemo, kakšen je dogovor premirja med h jim i in bržkone ne bo točno objavljen prej ko ae prične mirovna konferenca, do katere je še daleč. Lahko pa sumimo, ali domnevamo, da se za pravično rešitev slovenskega vprašanja v pogajanjih med Badoglijem in Kise n ho wer jem ni nihče zavzel, niti ni bilo časa aato. Vendar pa je že v tem provizoričnem sporazumu med njima lahko kje kaka taJca točka, ki je ie, ali pa morda utegne zapečatiti usodo Primorske, in možno, tudi ostale Slovenije. Predsednik Roosevelt je sicer nedavne, kralju Petru II. čestital k njegovemu dvajsetemu rojstnemu dnevu in mu obetal osvoboditev Jugoslavije, a to samo na sebi še ne pomeni, da ji mej ne bodo predrugačili, ali pa jih povsem spremenili, posebno, če se bo nadaljevalo trenje v njeni "zamejni" vladi, med njenimi političnimi begunci, in pa med Srbi, Hrvati in Slovenci v Zed. državah. Takoevana civilna vojna v Jugoslaviji ji odbija simpatije v ¡konservativnem državnem oddelku v Washir*gtonu in v tajništvu za zunanje zadeve v Londonu. Iz strategije zavezniškega vrhovnega poveljstva v Afriki se lahko z gotovostjo sklepa, da kanijo okupirati Balkan angleške in amer&ke čete. čeprav bi ga Rusija rada pod svojo sfero vpliva. Ce ga vzamejo v svojo oblast Angleži in Američani, bo civilno upravo na nje«, mu dobil AMG (zaveznika vojaAka vlada) in za sodelavce s bo novi okupacijski režim izbral tiste, ki so najbližji smotrom •ter gospodarski ideologiji vlade Zed. držav in Anglije. Ako se bo taktika prevzemanja civilne oblasti nadaljevala enako kakor se je pričela v francoski severni Afriki in bila potem ponovljena v Siciliji in sedaj v Italiji, bodo upoštevani za sodelavce stari, solidni konservativni krogi in oblastniki, predvsem cerkev, šele kadar se princip demokratičnosti res uveljavi, »bodo tudi drugi dobili besedo in pa možnost za izražanje svojih načel. Ali sta organizaciji, ki ju omenjamo v uVodu, pripravljeni, da govorita odločno, jasno in uspešno v imenu onih, ki tam še nimajo besede? Kdor brska po tukajšnjih hrvatskih in srbskih listih, bi rekel, da ne še. . A tudi v nekaterih slovenskih listih se pojavlja ta i^ora, ki vzbuja med uradniki v OWI, v državnem oddeik/u in v drugih uradih ter v ameriški javnosti le pomilovalen posmeh. "Ameriška domovina" na primer nič ne skriva, da je pri šlo v Sansu do nesporazuma vsled deklaracije odbora južnih Hlovanov v Ameriki, ki je bila sprejeta 7. avgusta v Clevelandu in točka spotikanja v nji je indorsfranje partizanov. Izgledalo je, da se tega nesoglasja, ki je pretilo z razbitjem Sansa, ne bo olglefcUo, ker je bik) poravnano z medsebojnim sporazumom obeh strani. A napisanih je bilo od omenjenega datuma ŽC prilično člankov — največ v AmartiJki domovini, -ki pričajo, da se pozornost obrača na boj med Adamičem in njegovimi nasprotniki v zvezi slovenskih župnij in v Sansu — vse zaradi njegovega zagovarjanja partizanov ta vsled njegovih spisov o njih in o katoliških politikih v Sloveniji v raznih angleških publikacijah. Tako >e nastala nevarno*, da se lahko v teh najusodnejših dneh tudi Slovenci vs Ameriki zapode v zgolj frakcijrke in v osebne boje, kakor so v njih že ves čas Hrvati in Srbi. Na slovenskem narodnem kongresu lansko jesen v Clevelandu so drug drugemu obljubili sodelovanje in vzajemnost v duhu sprejetih resolucij. Sklicatelji so narodu oznanili, da bo to skupen kongres za skupno akcijo. V Proletarcu so nekateri po«..i roiitov iivlje.j« aefcotiai raaje»e*a. Gornje J. prW U Sicilije, i. trVs Se« i «Uve s »je üvljeaje aa^rttfcom« vojak«. V oaadju »o domocioi, ki op»**j«jo ■■■» » ■ ■■ .. Nemiri na Danskem, v Jugoslaviji itd., prizadevajo Hitlerju ogromne težave čim so zavezniki udarili v Sicilijo in nato v Italijo je to takoj imelo svoj odmev v okupiranih deželah. In to celo v takih, kjer so bile doslej v od-nošajih med domačini in Hitlerjevimi oblastmi "normalne razmere". Deneld Bell, poročevalec čamLŠke firme Overseas News Agency, je napisal o tem sledeči članek: «t Nemiri na Danf kem niso nastali sami od sebe. Več kot mesec dni so nacisti z različnimi provokacijemi vznemirjali dansko prebivalstvo, ker so si hoteli »preskrbeti pretvezo, da zasedejo In popolnoma prevzamejo malo dansko državico. Na prvi pogled je videti razumljivo, zakaj bi si Nemci sami ustvarjali težave, mesto, da bi prepustili zakoniti danski vladi skrb, da si pokori Dance za nemško uporabo. Ako pa pogledamo drugam v druge evropske dete le, bomo kmalu našli načrt, po katerem se ravnajo nacisti. Smrt bolgarskega kralja Borisa je še vedno nerazjasnjena Bolgarski zdravniki so navedli uradno za vzrok smrti srčni napad in pljučno bolezen. Toda Boris je bil zdrav in šele 49 let star, atlet in do takrat popolnoma brez vsake or-ganične bolezni. Pljučna angina pa ne more podreti zdravega človeka v prvem napadu in se tudi ne vleče 5 dni _ pač pa more rana, katero je povzročila morilčeva krogla, imeti za posledico komplikacije s srcem in tudi infekcijo pljuč, ki bi mogla postati neposredni vzrok miti. Toda 4cdo je streljal? Takoj po Mussolinijevem padcu je izbruhnil med Borisom in njegovim premierjem Fiiovom ljut prepir, ker je hotel Boris obesiti Filovu krivdo za pro-naci-stično bolgarsko politiko in si «pripraviti pot v anglo-ameriški tabor. Tri tedne pozneje se je Boris pcupovarjal s Hitlerjem v njegovem glavnem ftanu. Do-čim je on skušal zmanjšati bol- zam. Ta gerilska vojna je v vojaškem pogledu seveda bolj nevarna kot mirovne manifestacije neoboroženega prebivalstva. V Angliji in Ameriki ie mntgo premalo znano, ka- J. J. OMAN IN A. URANKAR NASLOVILA ULTIMATUM SANSU IN PRETITA S POSLEDICAMI Ts pondeljek imo prejeli dopis ¿upnika J. J, Omana in patra A. Urankarja v posiv Sansu, ds nsj raz-čiati gotove stvari, sli pa bo trpel posledice. Stvar je navidezno uradna zadeva in ne bi «padal« v tisk, s ker nekateri liati ie dolgo pile j o o nji, in ker sta poslala ta svoj posiv vs*m slovenskim listom, ga tu objsvljsmo, d« se začne x razlikovanjem tudi ns tej. ne samo na katoliški strani. Prole ta rec se v spore med struja-mi «v Sansu ni umeiaval. Omenjal jih je le v komentarjih, a le to na tak način, da ne bi kvarilo morale sa kiejo, radi katere je bil Sans ustanovljen. V tej številki pa je uvodnik o tem in bil je napisan prej nego smo dobili v objavo ultimátum teh dveh duhovnikov. Prvotni namen članka} je bil apelirati ta ohranitev sloge v Sansu, a izgleda, da je bil klic sgre-Asn. Namen skupne slovenske akcije je bil — tako so nam trdili — rešiti slovenski narod in pomagati v prizadevanjih sa zgraditev demokratične Jugoslavije. A slovenski kongres, zmersn kakor je t>il, vzlic temu ni nikogar popolnoma sadovoljil. Obveljalo pa je pravilo, da naj nam bodo sa delo sanj merilo in kazalo sprejete resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Najmanj je kongres v Clevelandu zadovoljil one, ki delujejo sa ekonomsko, ne samo za politično demokracijo. Ksjti dokler prve ne izvo-jujemo, bo tudi druga brez hasna. To je zadnjo soboto na shodu v Chi-csgu zelo odločno poudaril tudi pod-predaednik Henry Wallace. Ka seji Sunsa 21. avgusta v Chi csgu sta bila Rev. Oman in Urankar prvič prisotns. Prišla sta zastopati svojo odločno katoliško politično sta: ¡išče. se neto pomirila, pretečega razkoli ni bilo, katoličani so dotTili dva nadaljnja mandata v "Adami- vae na- širšega odbora, zlasti pa katoliško orientirane, da z ma vred zapuste svoja mesU v SANSu. Za vse posledice, ki utegnejo iz tega nastati, smatrava za odgovornega gospoda Adamiča in vse tiste, «ki napravljajo vtis, da so postali slepo orodje v njegovih rokah. Na£a sloga se je začela rušiti od te strani. Rt. Rev. J. J. Oman Rev. A. Urankar OFM. ga rs k g udejstvovanje v vojni, ! ko velik vpli»* imajo daifefc ge- ¡ čev" odbor jugoslovanskih Ameri- )e Hitler zahteva) večje podpore. Konferenca je bila torej brezuspešna in Hitler je spoznal, da bo Boris skušal posnemati politiko Badoglut. Verjetno je torej, da je bil morilec nacistični agent, ki je dobil nalogo, da ustavi j^aija na njegovem petu in prepreči njegove korake v novo politično smer. Tu takoj vidimo sličnoet razvoja na Danskem in v Bolgariji. Bogdan Filov postane hlapec Nemčije — nov kvizling — ali pa bo dežela zasedena od Nemcev. Hitler ni pozabil Mussolinijevega padca, ki je povzročil v Berlinu veliko presenečenje. Zaradi Badogliove-ga prevrata je moral Hitler poslati v Italijo najmanj 15 divizij, ki pa so prišle prepozno, da bi mogle preprečiti daleko-sežno poslabšanje položaja, tako da je Hitler sklonil v bodoče uporabiti svoje vojake nekoliko bolj pravočasno. On dobro ve, da je izgubljen, kakor hitro pokatfe najmanjšo slabost. Vlade njegovih satelitov niso le politično nezanesljive, temveč tudi preslabe, da zadu-še proti-nacistična gibanja svojih ljudstev. rilske armade na vojni pro gram osišča. Gcril/ka vojna imaH dvoje f«rcdi& — Jugoslavijo ki okupirano Run jo. Ti geriki kmajo zdaj dve leti izkušenj v vojni in *o neobičajno dobro izvež-bani. V zadnjih mesecih se je 'T*vil*ka vojna razMril* tudi drugoi}a ™ zgoraj omenjeni seji, naju je kmalu potem prepričal Louis vrst. Prvič, so manifestacije ara mir kot na Bolgarskem, v Rumuniji, Italiji in na Finskem V Nemčiji sami je moral radi te tendence javnega mišljenja prevzeli vlado v notranjosti Heinrich Himmler. Druga smer pa so skupine aktivnih bojevnikov, ki se zbirajo v o-zadju nacističnih armad in tam (zanetijo ¿erilsko vojno proti nemškim prometnim zve izražali dvom v taka obetanja in zagotovitve, ker vedo, da katolika stran načelno nikoli ne popusti. Ta list je bil radi tega večkrat kritiziran, češ, da se za slogo ne ogreva zadosti, in pa da smo preveč socialistični, namesto da se bi ¡znebili predsodkov in delali skupno. Pred kongresom in potem, ¡ko je bil končan, smo izjavili, U naj bo njegova temeljna podlaga zasnovati oiyanizacijo, v Kateri bo skupno delo, kolikor je skupne**, omogočeno vsem, neglede na druge razlike. In pa da naj odbor Hansa stori kolikor more, da se pobratijo tudi zastopniki Hrvatov in Srbov v tej deželi in potem skupno z njimi delamo za odvmitev nevarnosti, ki preti vsem trem narodom. V Sansu samem se je delalo in se dela v tem prrfvcu. sum vanj pa so nekateri spet podnetili po ustanovitvi odbora ame-rtšk.h Jugoslovanov, kateremu načedjuje LouU Adamič,-in vzrok je njegovo mdorsiranje partizanov. To je v teh važnih dneh oakotirna politika. Partizanstva — ne tega ne onega med starofrrajskimi strujami, ne bomo tukaj rešili, |*Hko pa se dvignemo nad vsa ?'partizanstva", kajti le na ta način moremo upati, da bomo saj nekaj pomenili v ameriški javnosti in dosegli v svojih namenih. To naj bi imeli v uvidu posebno tisti, ki so se najbolj ogrcvali za skupnost in grajali takrat vsakega, ki je podvomil v kompromise. Tam namreč gerilci delujejo neposredno v zaledju fronte in danes je že . postalo očividno, da je dober del uspehov rdeče armade zahteval sodelovanje gerilskih Čet. V zahodnih deželah je vedno prevladovalo mnenje, da so poročila o gerilskih uspehih pretirana. Nedavno pa so Nemci sami priznali resnico in nehote pritrdili, da so gerilci spravili v nered poslovanje vseh organizacij za bojno črto. Dne 24. julija sta prinesli Frankfurter Zeitung in Deutsche Allgemeine Z p it um istega dne izčrpna poročila o sabotaži na ieleznicah* vzhodne Evrope. f Ti članki priznavajo, da trpe vse železnice radi sabotaže, dan na dan, tudi na najvažnejših progah, «le*e v zrak muni-cijski vlaki in da je dovoz rezerv zelo otežkočen — mnggo ruskih prebojev fronte bi bftTi Nemci mogli zamašiti, ako ne bi bili gerilci porušili železniških prog v zaledju nemške fronte. Ena najvažnejših nalog nemškega vodstva je zdaj, da prepreči nadaljpji razvoj geril-skega gtbaifc. V slučaju Danske gre za dovozni pot na Nor-vrrfcko, a na Bolgarskem je tre->a osiguratl zaledje grozeče ' balkanske frctnte v slučaju in- HULL, WALLACE, 0 NAČRTIH ZA MIR IN ODGOVORNOSTIH (Nadaljevanje a 1. strani.) privatnike, ne oziraje se na potrebe milijonskih množic. Wallace je v govor tu ne moremo ipodrobno razložiti, a povedali smo njegovo bistveno stran. Njegov predlog za rešitev izpod monopolov in karte-lov pa je jalov. Ameriškim torijem pravi, da s svojo zahtevo za povrnitev v predvojne razmere ob enem zahtevajo povmite\f v gospodarske polome, v krize, v brezposelnost ki bedo. A na drugi strani pa tudi oti poudarja, da je za povrnitev v nekdanji svobodni, med sabo tekmujoči bizrnis. kar prav tako pomeni potop v nekdanje razmere. Morda bi, kot že rečeno, Wallace drugače iz/vaja 1 svoje «zaključke, če ne bi bil eden voditeljev demokratske stranke, ki hoče ohranitev proSIosti in miži pred nrožnoetvni in obeta-nji bodočnosti, čeprav frazari o njih. Hull za mednarodni sod Dan pozneje je govoril po radiu državni tajnik Ccrd2ll Hull, ki pripada isti stranki kakor Wallace, teda po ideologiji in ekonomskih nazorih pa k južnjaJkim torijem, cd kjer prihaja. Vendar je bil tudi Hullow gevor morda še bolj važen, zaradi službe, ki jo ima in pa ker se je v nji iznebil glavnega tekmeca. Hull se je izrazil za mednarodno razsodišče, v katerem naj Zed. države prevzamejo ves svoj delež odgovornosti. Odloke sodišča naj se u-ljavi s silo, kjer drugače ne bo mogoče, je dejal, in poudarjal, da je tudi on za sodelovanj* vsejh miroljubnih dežel. , Odgovor glede Rusije Svojim kritikom, ki ga pri- Adamič s svojim pisanjem v li- i jem«,jo vsled politike napram sta "Jugoslavia." "The Harper's Magazine" in "The Bulletin for the Yugoslav Unity." Vsi ti spisi k aie j o nad vse jasno, da vsa Adamičeva akcija na »političnem polju ni nič drugega ko graditev poti za pohod komunizma v starem kraju, kakor tudi tu med nami v Ameriki. Razume pa se, da midva ne moreva in nočeva gladiti poti komunizmu. Zato zdaj javno zahtevava: 1. da SANS takoj pretila vse stike z Adamičevim odborom za "Jugoslovansko edinost"; 2. da SANS zahteva nazaj tisočak, ki je bil že izročen iz SANSove blagajne v (blagajno Jugoslovanskega odbora; . S. dà SANS odpove Adamiču častno predsedstvo SANSa; 4. da se SANS vrne k nalogam, ki jih je prejel od Slovenskega narodnega kongresa v Clevelandu z dne 7. in 8. decembra 1942. Le pod temi pogoji bova mogla obdržati svoja mesta, v SANSu. Ako bi SANS v najkrajšem času ne pod vzel korakov, da se ?l£orajšnje »ahteve izvedejo, izjavljava, da „ bova ne samo sama primorana, da se zahvaliva za svoji mesti v SANSu, ampak bova tudi imela neprUttno dolžnost, da javno pozoveva ostale narodno čuteče člane SANSa, ožjega in Rusije, je dejal, da je njegova taktika slej ko prej utrjevati vezi za sodelovanje te dežele s Sovjetsko unijo/med vojno in po vojni. Če bo to njegovo zagotovilo obveljalo in se izkazalo tudi v dejanjih, bo ta njegov govor lahko v zgodovini njegovega oddelka zapisan za dokument trajne vrednosti. Priporočajte prijateljem in znancem, da naj si naroča Pro-letarca. Tole mi ne gre v glavo ? vazije. Izkušnje pridobljene na ruski fronti torej odločno vplivajo na Hitlerjevo politiko v Evropi. Njegova največja skrb j« danes, da si zavaruje ozemlja, na katerih bodo nastale nove fronte. *wktva ameriikiK u-kap.ul.st. po tej vojni vsled L t." *? jih ko is bilo prejšnje konec? A' POVESTNI DEL "NJEGOVA PRIVATNA ARMADA MIŠKO KRANJEC: (Nadaljevanje.) ZA SLUŽBO Človek vendar ni krava, ki jo odvedei na sejem. človek živi v svojem okolju, navAjen je na ljudi, na marsikaj; in potem se vse zruši; potem se spa-stiš celo v podlosti, v nekaj, kar dehti po zločinu. Kaj pa — vse bo ostalo prikrito, nikdar nihče ne bo vedel niče ar. Življenje pojde dalje. samo tebi vstane na dnu duše nekaj težkega, nekaj, kar ti pokvari vse življenje. Ko pa si «e že enkrat vd&I, ti ne preostane drugega, kakor da gres do kraja, in Čeprav ponesel s seboj samo veliko, ne-l*rijetno razočaranje. Kje je t k ti prelepi šiuden-tovski sen o svobodi! Svoboda in mi el na to, da boš svoje življenje lahko uredil po svoji volji, da fcoš lahko človeštvu nekaj daroval iz svojih moči — m to je ena sama blazna, nikdar uresničljiva misel, ki se je oprimejo vsi, in ki je nikdar nihče ne doseže. Naposled pa —, saj nima pomena razmišljati o tem. Najbolje je pustiti življenje, da gre po svoji poti. Nad vsem je treba samo zamahniti. In Ignacij Koren je zamahnil. Rozina se je ozrla po njem. Tedaj se je nasmehnil, ker je opazil, da ji ni ušla njegova kretnja. "Jej, Rozina. jej!" "Ne merem več," je rekla. "Moraš!" je dejal. "Tako rad te gledam, kadar ješ." Opoldne jo je odvedel v gostilno m tam naročil obed za oba. Sedela je nasproti njemu — še vedno enako mirna in vdana, še vedno ni nič mislila. Njegove oči so počivale na njej. 4Naj se še raduje', je mislil. Potem — potem bo treba vendar tja stopiti. Toda — saj bo minilo. Zvečer bo že lepo, mirno, nič več skrbi, nič grdflh, neprijetnih misli. Jedla je, on pa je pripovedoval. Ni je silil, naj govori, ne, še vesel je bil, da je lahko sam pripovedoval. iPravil ji je vesele zgodbice, ki jih je bodisi sam kje doživel, ali .kje bral. In nekaj krati si ni mogla kaj, da se ne bi veselo zasme-jala. Bil je vesel, da se smeje, in pravil ji je še dalje vesele utvari, in jo gledal. In spet si ni mogel kaj, da si ne bi priznal: Bila bi dobra, prijetna žena, ne glede na to, da je "Včasih nekam neumna. Ko bi videla, da ni več samo dekla, bi postala veselejša. In vsaj smejala bi se, če bi ji kaj pripovedoval. Naročil je vina in tudi njej vsili! Kozarec. Več pa ni hotela. K.> pu je udarila ura tri, je dejal: "Pojdi." V: tal a je in šla za njim. Nič ni vprašala kam, sledila mu je slepo in \dano. Se pcg|edala ni, kivn jo vede, ko je za njim stopila v vcl.ko, dvonadstropno hiJo. Obstal j« pred durmi in pozvonil. Potem se je spet ozrl po njej. Nič ni bil spremenjen njen obraz, vse je bilo še vedno tako mirno, tako dobro. Zdelo se mu je, da jo je ujel, ko je -zrla na napis na rteni pri durih: zdravnik. Nemara se je nekoliko zamislila, ko je gledala tuje okrajšave: Med. un. dr. Janko Semen. Toda še zganila se ni. Tudi se ni ozrla po I&naciju. Potem so se duri odprle. Zdravnik sam je pogledal ven, kakor bi že čakal. "Prosim, vstopite/' je rekel Rozini. "Kdaj pa naj jaz pridem?" je vprašal Ignacij. "Lahko se malfc sprehodiš. — Kadar se ti bo zdelo," Rezine oči so za trenutek cbvisele na Ignaciju, skoraj nec^azno. Potem je vstopila, še vedno tako mirna, kaker bi doma vitopila v sobo. Koren je za trenutek postal; slišal je, kako so se duri odprle, kako je prijatelj rekel: "Prosim, vstopite, gospodična," in to s prijaznim, zapeljivim g'a som. Potem se je Koren odpravil v mesto. Sprehajal se je po ulicah zunaj me ta, po tistih mirnih poteh, kjer ni ropota, kjer poleti otroci igrajo nogomet na cesti, in kjer še jeseni dehte mnoge reže. Gledal je na uro, bil nekam nestrpen, naposled je vstopil v bližnjo gostilno in popil pol litra vina, pregledal neki tednik, plačal in spet odšel na ulico. Nebo se je jasnilo, na severu je bilo čisto, modro, kakor izmito po dežju. Nekje je «pel radio, drugod pa so ženske klepetale kakor na vasi. Potem je odšel po Rozino. Pogovoril se je s prijateljem zdravnikom, potem mu je ta odprl v sobo, kjer je stala Rozina in čakala. , "Pojdi," je dejal Ignacij. Zdravnik jima je odprl, segel obema v roko in se nasmehnil Korenu. "Greva," je rekel in se rahlo dotaknil njenega komolca. Odprl je težke vežne duri in jo i »pustil naprej. Molče sta prešla pot do gostilne. "Ali bi kaj jedla?" jo je vprašal. Odkimala je. Velel je za-preči. Pomogel ji je na voz. Namig sa oskrbo praiilnikoe s« vafeljne in vloikt y ČUimnJt—Po uporni»! otiriiite pm tilnik • •uho krpo. Odstranit« uMtifikr t njega in r» INMtttr, d« k «hladi. D« ffo*P«. mi smo v najbolj4*m stanju ... pripravljeni za takojšnjo postrežbo. Kako ostanemo ▼ takem stanju? Je ¿isto priprosto. Naie lastnica pasi ns nas. Storite tudi vi tako s vatimi pražilniki za vloftke in vafelj-ne. Ravnajte se po sledečih navodilih: Is ne timivajte iiinih edink-, »o jil» lahko T v* vari. Dritte jih «oh». Ako m valrini pnpelcjo in prijemajo Jih •M-iatite a Icetko i« jih «tipe t ogrejte. Zal mika — Naraaiitc pM¿c i mastjo. ki te naj freje »ako doWo. t nodtti. A da w učne »mor Prvi vafelj uničite. PraftiMb—Naj te s reje S do • minut a pMlicami «anrtfrm. Za pralen je vafetjacnr rabite «a ratgretje It minut. Kadar graiMa vkrfhe Mpomlama odprite ploie aH pa oriatra nite vtikalo, da pf«-Mnfk ne bo prevrni. Ka rta ban«aM. nbrt ¿•te pMff t v kino krpo t«r odrgnite odpadke t tnpstiro. Elektriko so rabi sa vojno svrka—eo tratite jo! PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS Pc>m je pognal^ konja. Ko sta bila iz mesta, je dejal nekam veselo, zadovoljno: "Kmalu bomo doma." Iz.azil je s te.m tudi njeno cbCutje: domov, domov. Dež je izliizal njive, zemlja ni bila več tako razdrapana. Setve so se umile in vratnice 16 njivah so nekaj vidno oze-lenele, kakor bi bila pomlad, ne pa da je jesen. Zdaj ljudi ni bilo na polju: premokro je bilo. Nebo se je močno jasnilo, že je bilo čutiti sonce med meglami, ki so plule proti juUu. "Ne bo dežja ves mesec, kaker sem se bal," je rekel Ignacij. **Ne, lepo bo," je pritrdila. Kobila je moraia skoraj ves čas teči, samo da bi bil Ignacij čimprej doma. Tako neizrečeno si je želel tega. Zdaj je sonce pogledalo izza oblakov. Ignacij se je ozrl po nebu. "Kako lepo sije!" je vzkliknil. "Samo ena mfgla še tfre proti njemu. Ko ta odide, potem bo sijalo do večera." Tako mu je prijalo to sonce, da je pridržal kobilo in se naklonil v sedežu. Ozrl se je po Rozini. Njen obraz je bil bled, vendar še vedno enako spokojen. Nič je ni vznemirjalo. Roke je držala zunaj na odeji na kolenih. Dotaknil se je njene roke: bila j»2 hladna, mrtva. Zahotelo se mu je, da bi ji povedal nekaj posebnega, lepega. Pa ni mogel. Ni našel besede, ki naj bi jo povedal. Doma jo je spravil z voza in ji pomogel v sobo. "Prehladi-la se je," je lagal materi. Morala je leči. Sam je šel in ra*-pregel konja. Mati pa je stala ob Roczini. držala jo je za roko, m nekaj hladnega ji je ležalo na obrazu. ko je Ignacij vstopil v sobo. 'Nič ne de', ga je obšlo. 'Vse to bo minilo . . . potem bo spet dobro/ « Dekret je ležal na mizi. Mati ga je vzela v roke, si ga od blizu ogledala in potem sta ji kanili dve solzi. "Ta list je potemtakem potreben, da prideš v službo?" je vprašala. "Da,,? je pokimal. "Kako do*;o ga je treba čakati, ne?" "In kdaj moraš nastopiti?" "Pojutrišnjem." To je bilo tu. Samo še jutri bo doma. Potem odide. Morda ga več ne bo videla. Pa to naposled nič ne de, vesela je, da je prišel v službo. Zunaj je hodila Rozina. Ignacij se je skoraj vselej zganil, kadar je (zaslišal njene korake in vedno je mislil: Zdaj bo vstopila, pa ni. Rozina je oddrsala nekam drugam. Se vedno je bila bleda v obraz in močno utrujena. Večjih sprememb pa ni ibilo opaziti na njej. Vse je ostalo, kakor je bilo: tisti strašni mir jo je še vedno krasil, prav tako tista velika, neskončna vdanost. In vendar — Ignacij si je moral priznati: vmes leži majhna tragedija, resda osebna stvar, toda za njo je bila to brez dvema tragedija. Treba bo nekaj mesecev, morda nekaj let, da bo vse pozabljeno. Minilo je. Na njem sicer leži nekaj težkega, toda prav zadovoljen je v prenekaterem pogledu. Morda je bilo to potrebno zanj, Ce se človek proda, če se ponudi, če uniči v sebi vse, kar je gojil in ljubil dolga leta in če -za to ne dobi nič drugega, kakor vsakdanji boren kruh, tedaj mora postati toliko drzen, da se povzpne preko osebne bolečine, potem mora napraviti vsaj majhen zločin, da si najde nadomestila za vse izgubljeno. Kajti nima več nikakega smisla boriti se za lepoto življenja, »ko pa si to lepoto tako poceni prodal. Zato moraš potem,napraviti majhno podlost, ki stoji poslej kakor pregraja med vsem nekdanjim in bodočim: poslej bo treba sovražiti v*, kar je človek nekoč ljubil, in ljubiti vse, kar je nekoč zaničeval. (Dalje prihodnjič.) ZARADI ODLOKA ZA ORAFTANJE OČETOV jo »ostalo v ameriški javnosti veliko prerokanja. poaaboo •o, kor so soaator Wkoolor is Maotaaa postavlja » ospredje, na ocotom, pač pa svoji reklami v prid. Ameriški Trkov «i itak amatra, da ko moeml nadomestiti v r sel i a draf tanjam c-četo* vojaške starosti, a marsikdo drugi meai, da jo aaia armado lo dovolj voliko aa vsa avantaalnosti in so jo lakko normalno jača a novinci, ki dopolnijo 18. loto. Na gornji aliki jo Carl Sparacino v Chicagu s seno, oča sedmih otrok, a kor na dola v vojni industriji ia jo vojaška starosti, jo klasificira« a 1-A. ¡KATKA ZUPANČIČ: PROSUVA JEDNOTINEBÀ DNEVA čikaška federacija društev SNPJ je imela leta* izredno težko nalogo pred seboj. Ni lahko v teh razdrapanih, nestalnih razmerah začrtati izpelji-vih pre gramov za take proslave, kakršnih smo bili vajeni izza preteklih let. Poleg dneva SNPJ je bilo treba misliti tudi na tridesetletnico mladinskega oddelka, pa i na petletnico mladinskih krožke v — a čikaska mladina se zaiadi opasnoeti nalezljivih bolezni ni mogU shajati, da bi se vadila za program. Na pomoč je priskočila podjetna skupina naših bratov in sester v Milwaukee ju in poslala srvo-je mlade talente, ki so izpolnili skoro ves prvi del programa in še eno točko v drugem delu. Ta njih usluga je prevelika. da bi se je moglo kdaj prezreti, ali celo pozabiti. Priznanje gre pa tudi marljivemu direktorju Mladinskih krožkov «Mihaelu Vcrhovniku, ki jih je za to prireditev pridobil in delal v tej cmeri. So se pa ti otroci tudi zares imenitno odrezali na našem odru! Takoj po primernem uvodnem govoru brata Don a Ida J. Lotricha se je zavesa odgrnila in pesIra četica dečkov in deklic je zapela pesem za pesmijo z vso sigurnostjo in ubranostjo. Pa ne le glasovno, tudi z lepo in Čisto izgovorjavo so se ti mladi pevci in pevke dobro postavili. Na klavir jih je spremljal njih učitelj Stephen G. Jursik, ki je dovolil svojim prstom marsikatero drzno, a vselej zelo posrečeno eskapa-do po tipkah. * Na zave.si zadaj pa so se videle planine z Blejskim jezerom v vznožju — baš pravo ozadje za brezhibno zapetima "Po jezeru" in "Gor čez je-zero". Vse skupaj zares močan vtis za uho in oko in srce ! Mladinskemu pevskemu zboru "Ali Starš" je sledil akor-dion v rokah Leona Bizjaka, ki je izvabil iz svojega instrumenta nekaj prav mičnih komadov. Za njim sta nastopila brata Rudy in Matt Smole. Pravim le to: če se ta dva tudi v zasebnem življenju ujemata tako, kakor sta se ujemala v svojem lepem duetu na odru — tedaj jblagor si jima! Rudy-jev akord ion se pa tudi s saxo-fonom dobro razume, Če igra nanj tzmožen saxofonist, kakor je to E. Vachetz. Buren aplavz je žela tudi majoretka Margaret Ohojak, ki je pokazala ftkoro že akrobatiko spretnost. Ruth Golob utegne postati prvovrstna pevka, kakor j« soditi po *1PtiMMMMMMMIHMIIMMMMtMWMHM Adolf Hitler je po radiu zadnji petek v na javoru nemškemu narodu označil svojega bivšega zaveznica "moronske-ga kralji6ka" Viktorja Emanu-ela, mariala Badoglio in druge italijanske poveljnike za največje zabrbneže in izdajalce, ki se jih bo Italija do dna ara-i movala skozi mnego generacij. Pohvalil pa je Mu?solinija, ki sta ga kralj in Badoglio z njunimi pomočniki s triki vrgla iz vlade. Nemčija Italije ni vabila v vojno. A čim se je zapletla vanjo, ji je morala Nemčija na pomoč v Grčiji in v Albaniji in nato v Afriki, dasi je imela svojih opravkov čeiz giav\>, je dejal Hitler. Sedaj pa taka nehvaležno^! ■ "Saj smo vedeli, da se bo to zgodilo", -pravijo Nemci. Italija je pa J Italija! V prejAnji vojni je zatajila svoji zaveznici in ju potem še za vratno napadla, in v sedanji je storila isto. Sedaj kot takrat se je u-dala angleškim vabilom in podkupovanjem, tolmači nemški tMc, in dodaja, da kakor ni takrat ničesar dosel/la s svojo zavratnostjo, tako tudi sedaj nima nič boljšega pričakovati. Z a eno z Italijo je Hitler v tem govoru vsporedil Jugoslavijo. Sklenila je pogodbo z Nemčijo, njeni predstavniki so jo svečano podtpisali, nato pa je pričela z zavratnostmi, je naAteval firer, ki jih je drago plačala. "Njene zahrbtnosti še nismo pozabili," je poudaril, kar pomeni, da bo za svoj "greh" s sužnjevanjem Nemčiji ¿e delala "pokoro". Vendar pa je Hitlerja prei Jugoslovani strah. Sedaj se mu upirajo po Srbiji, HrvateItem in Sloveniji le mali oddelki, a ob prvi priležno ti pa se bo dvignil ves narod. Badoglio je slab premier in še slabši maršal, ko si niti Rima ni mogel obvarovati. Najbolj pa se je čudil Vatikan, ko mu je Rim oznanil, da bo sveta stoik*a in njeno neodvisno mesto odslej pod "Zaščito nemškega (poveljstva. Papež tega ni pričakoval, a očividno je, da so bili Nemci pripravljeni na vse možnosti. Svenska DagbUdet v Stock-holmu je dne 11. sept. v poročilu o zmedi v Italiji navedla beg članov savojskepa dvora in ministrov Badoglio je vega režima, ki so se razpršili eni v Švico, dnjtgi v od zaveznikov okup:rano Sicilijo in tretji pa ie v kakršne kraje, ki jih smatrajo varnim za svojo kožo. Isto poročilo pravi, da je za tiasiednika Badogliju določen "socialdemokratski voditelj" = Bonomi. Ker je Italija dikta-torsiko vladana od početka fašizma. je nemoigoče, da bi v nji mogla obstojati kaka socialdemokratska stranka v pravem pomenu te označbe. Da, obstojalo je ves Čas in še zmerom bolj dehije podtalno socialistično gibanje, ki pa vs-led diktature ni in ne more biti demokratično. Ako bo torej kdo prevzel vlado Italije z označbo socialdemokrata, bo to prevara in tisti,; ki bo to storil, bo napravil Še veliko bolj usodno zmoto kot so jo nemški socialdemokrati, katerim so bile po bankrotiran ju in kapituli-ranju kajzerja potisnjene vajeti v roke, voziti pa so morali tako, kakor so ukazovali furmani v»Parizu in Londonu. Ako so demokratski elementi v Italiji pametni, .bodo primorali savojski dvor in pa razne Ba-d ogli je prevzeti odgovornost za polome in emedo v Italiji, če tega ne store, bo reakcija po nekaj letih potuhnjenja spet na konju, kakor je bila v Nemčiji, oni pa bodo v šolskih knjigah označevani za figure, ki so se ponižale v "sramotni mir" in shižile zmagovalcem. Naj dobi Italija sedaj kakršnokoli vlado, skižiti bo morala eni ali drugi vnanji sili. Tako vzdržuje Hitler eno in zavezniki drugo, ljudstvo Italije pa je žoga v tem boju. Drugače v vojnah sploh biti ne more. Slovenija, s Trstom in vso ostalo Primorsko vred, je sedaj vsa pod nacijsko komando. Dočim zaveznikom sovražna Sicilija sedaj velja za nam prijateljsko deželo, enako tudi njena dinastija, pa je Slovenija še vedno sovražno ozemlje in bo kot tako ostalo bržkone do konca vojne. Tako bo zaveznikom prijateljski narod še -Uradal in krvavel, a "osvobojeni Italijani" pa bodo deležni ameriškega žita, mesa in kuriva. In nadejajo se, da ko bo sklenjen mir, bo tudi Slovenija njihova, ali saj toliko kolikor so jo do te vojne imeli. 01 Demokracija je dobila še e-nega bojevnika, oziroma se ji sam ponuja. -Ime mu je Zog, kralj Albanije. Italijani so napadli Albanijo na veliki petek leta 1939 in jo osvojili brez večjega truda. Kralj Zog je bil na to pripravljen in pobegnil, M-ussolinija je ukan i 1 za okrog milijon dolarjev, ki jih fiil„^^^^ „ i« M'* SStfSSS. Z £1?*: NA VZHODNI FRONTI j« »op«t jam. Med Polje k« ee por« j« vilic temu upiraaj«. pa jih naciji t« j* t.m •eieoejo »kapaj la jlk določijo aa koooootrecljeko kom po. Tak priaor pr«d»t«vlj. gornja »lika. rili dobro samemu sebi, če se bi skuAali po vseh teh skušnjah sebe najpnvo spreobiTiiti v pra vo pamet in poéteno krfrčan*k< vero, potem šele naj bi šli pri digati med druge. di v Tirani, on pa je jemal visoke procente v zJatu ter jih nalagal v Parizu, v ftvici in Londonu. Sedaj je "prihranka" že zapravil in ¿eli nazaj v Tirano. Ameriški in angleški vladi predlaga, da naj Aiba-nijo priznajo za enakopravno PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO éé NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdraion« driav« (isvvn Ckicags) la Kanado fS.OO aa letai $3.00 sa pol letat ll.SO aa ietrt Uta; sa Chicago la Cicero $7.SO aa celo lata; $3.75 s*'pol lata; aa ¡nosemMfo $9.00. f ÏI 1 i " ■ ■ ■ ■ ■ > Noslov zo list in tajništvo je: , % 241.? 7 So, Lawnrfsle A ven ne « hirajo Illinoia članico združenih narodov, da se bo skupno z njimi borila za štiri svobodi?in«, demokracijo in druge slične dobre stvari. Možno Ji, da bo imel spet srečo, ako se bo po starefn nieie-i a ril o iri lropčevalo. V Rusiji se cerkev uveljavlja in priznati ji je znova sveti sinod, kot ga je imela pod carji. Le da sedaj ne bo služil ca-rizrou, nego prenovljeni pravoslavni Rusiji. Pravoslavni svečeniki so nedavno prišli k Stalinu in se z avdijenco pri njemu zelo pohvalili. Komunisti v Rusiji so torej postali strpni glede vere in morda se kdo izmed njih spreobrne m brez-božništva celo v vernika. Na Slovenskem pa se duhovščina pritožuje nad komunistHJarti-zam, ki koljejo ljudi zgolj «a-to ker so verni. Torej jako zmešan svet. Danes tukaj "brefcveraki", jutri drugod, pa se končno znova povrne k cerkvi. IVidigarji za materijal v ¿¡piteufaečftfiju niso v stiski. General France je vsled poloma Italije izgubil svoj običajni tel nadutosti v občevanju a vnanjimi deželami, a demokracijam se še vedno posmehuje, dasi veliko manj kakor s* je. Izžel je iz njih mate-rijaka in koncesij kolikor je mogel. A sedaj mu gre trda, ker Angiiji ih Zed. državam ni več toliko nevaren kakor je bil. Nevarni pa so njemu mo-narhisti, ki se bi radi sedaj, pod •zaAčito angleike dvome politike, povrnili na krmilo stare španske kraljevine. Kakor je za posedujoče sloje v Italiji lini dogotovil svoje deta. končal diktator Franco, pa je čas. da se umakne. Toda ne demokraciji ali kaki novi španski republiki, temveč onim, ki tašče v proèlost. "For Whom tke Bell Tolls" je film, ki ga v tej deželi oglašajo nad tri leta. Svojo premie-ro je doživel Me to poletje in ga 'predvajajo šhv>m dežele. Tiče se civilne vojne v Španiji — borbe med špansko republiko in reakcijo. Naslov filma je povzet « knjige enakega imena, ki jo je napisal Bmest Hemingway. Režiserji so mislili tudi film usoglasiti z idejami knjige, a je protestirala cerkev in tudi državni department je namignil, da ne bi bilo koristno s takimi slikami izlivati Apanske vlade (pod diktatorjem Francom), ker smo z njegovo Apanijo v prijateljstvo. Tako je bilo iz filma potem vzeto vse, kar bi -žalilo reakcionarno hierarhijo v Španiji, ali španske veleposestnike, ali pa generala Franca. Iz sijajno zasnovanega filma, ki naj bi bil zgodovinska slika vzrokov civilne vojne v ftpaniji, je nastala *paka, ki j« zgodovinsko popolnoma zgrešena. Vziic temu je film izbomo predvajan in bo družbi prinesel veliko dobička. Bilo bi dobro. da se bi ttoti, ki so se toliko zgražali «oper film "Mission to Moscow" tudi tega tako ostro prijeii. Nekateri so ga, seveda brez uspeha, kajti • Španijo nismo v vojni, čeprav pravimo, da ae borimo aa cd-pravo fašizma "Smrt pred cerkvijo", ali "umor pred cerkvenim proče- ljem", v Adamičevem originalu "Death in front o f the ChttrclT v reviji Harper's, sep-teifcfceTska ite vitka, varuj a posebno patra Ambrožiča, Ame-rrfcko domovino,* kanonika O-manaip še marsikoga. Amb rožič pravi, da je bil nekoč obo-ievmlec Adamiča, pa se je razočaral *ad njim. To pomeni, da si ga je predstavljal drugače kot je. Kajti Adamič se ni prav nič spremenil. Je tak v svojih tendencah, v iskanju zaplembe zase in za svoje kieje, kakor" je bil ko je prevajal Cankarjevega "Hlapca Jerneja" in še prej ter pozneje. Am-brožič pièe v celi vwti člankov, da sta si bila z Adamičem jako zaupna in da sta skupno brala veliko tajne pošte, ki jo je dobival Franc Snoj. Kako so jo prejemali, je bilo v Pro-letami že večkrat pojasnjeno. Sedaj pa razočaranje! A točka napadov radi toga ni toliko Adamič sam kot oseba, temveč Sa na« in pa novi odbor a-meriskih Jugoslovanov, kateremu Adamih načeljuje. Adamič je sicer nagadsn, tudi de-n une ira jo ga, kot priznava sam, celo I) mvemu odboru, a ker njemu ne bi mogli škoditi, naj trpi v tem boju tisto kompromisno gibanje, ki so ga isti kompromisniki ustanovili LaiMfeo jesen In sklenili, da ga bodo nadaljevali na podlagi tistih točk, ki so vsem skupne. Glavna je, skupno delo &a rešitev v smrt obsojenega slovenskega naroda, in za cgraditev jugoslovanske federativne države (vsled kompromisa se besede "republika" ni rabilo), ki naj bi potem postala članica še večje federativne demokratične tvorbe na Balkanu in še šinše po Evropi. A fogleda, da je vpliv Antona Minericha in njegovih pristaAev v skupnem jugoslovanskem odboru nekoliko iprevelik iz a prebavo v slovenskih katoliških krogih in tako ta stvar tli, v AmeriAki domovini pa je že dolgo "v plamenih". Velika škoda, če nas veliki časi spoznajo za majhne ljudi. Ne bi bilo napak, če bi tisti, ki odločujejo, nekoliko pogledali v politično proilost ljiudi, s katerimi delujejo, kajti če njim ni, je vladnim ljudem gotovo «nana. To so sicer neprijetne zadeve, a se jim ni mogoče izogniti ne s cenzuriranjem in ne s sestanki za zaprtimi durmi. "Srbobran" skri)i, da se izve o vsem tem in drugem še veliko več kot pa je res, in pa da se izve skozi neprijateljske zvočnike. vsem »mednarodnim- zračnim prometom. Izven Rusije bi bila vsa pri rod na bogastva v pod-rečju te d voz veze. Zadnji pe-tek p* je podpredsednik Henry Wallace v Chfcagu predlagal združenim narodom predsednika Roosevelta za trajnega načelnika mirovne konference. Rusija res -zmaguje, Rusija krvavi, in njej bi res pripadal velik delež v odiočeva-nju o bodočem urejevanju sveta. Toda proti anglosaik¿-ameriški kombinaciji ne bi mogla postati to kot prerokuje Frank Kerže, in nevarnost je, da če ne bo ona vključena zraven, se bo uresničilo prerokovanje istega Henryja Wallaceja, ki pravi, da bi bil tak mir le uvod v tretjo svetovno vojno. In v nji pa se bi kajpada šlo ne samo med anglo-amer&ko zvezo na eni in med Sovjetsko unijo na drugi strani, pač pa bi bila to ob enem svetovna vojna med kapitalizmom in tistimi delavskimi sloji, ki so za socializem. M je največkrat črnctflledi filozof, a včasi pa optimist brez primere. V "Enakopravnosti" z dne 19. avgusta zaključuje svoj članek s sledečim stavkom: "Evropsko vprašanje je vpraAanje Rusije — ona daje, ona krvavi, ona zmaguje in ona bo govorila. In kar je glavno: tako bo na svetu kakor bo •začrtala — Velika Rusija!" A na svetu so tudi drugi močni ljudje, ki niso zato, da bi Rusija imela tolikšno prevlado, pa bodisi nekdanja carska ali sedanja. Churchill je nedavno predlagal trajno «zveao Velike Britanije iz Zed. državami Ta kombinacija bi .vladala vsa morja in prevladovala nad Newbtarilce novice" v Ameriški domovini cz dne 3. sept, pravijo, da kdor dela za komunistične partizane in nacije, ni pičice bdjèl od fašntov in na-cijev. Opisuje,, kako so partizani ujeli kaplana Hočevarja nekje v Sloveniji, ga vlekli k tnalu in mu s sekiro odsekali vse prste, rekoč : "Tako, maAe-val pa ne boš več!" K temu avtor Newburikih novic, ki ga Rev. Oman prav* debro pozna, dostavlja : Kdor m TelUvi teli, je Tolk. Kdor •o Jrmii a aajai, ja aajoe. Kdor ■ fta-kam i »ka*e, j« iaka. lUor pa koma-■istem ploaka in ajik pocatjam pritrjaja. j« komanUt. Torej «I lakko mUlito, kako maoojo ko Imela «a«-riika vlada in Aaflija o Slorancik o Ameriki, kateri kajo, (tako pravi Adamič o aro jam« kablu aa Ckar-ckilla), osi odobravajo morijo ia ro-panja komoaietttaik partieanor o Slovani ji. Kaki no pravica j« ¡mol Adamič «rvoriti sa vre ameriike Slovence, katerik »o niti ena doeo-tino ao strinja «njim. Ca sa Adamiči I a njofovi pajdaši ro« tako propriža-ai, da kratomoraki paniaani v Slove-a i ji delajo aa korist naroda, ko «kija. jo nedolino irtve, ko ropajo okofim kmetom ie tisU», ker so jim laiisti pa naciji pastlli, patem morajo kiti slepi ali kadoknl tako, da so jim vidi vso prav, kar kdo stori proti katoliško aa vodnim Ijadem. Ali vam nisem pr.vodal, kaj sna Adamič pašteti sa nas a morilke Slovence? Newb«rški novicar nato pravi, kako dobro je bilo, da v Španiji niso «zmagali barbarski lojalisti, ker ako bi, bi s sabo privedli svoj "komunistični raj". Erto pa bi Rev. Oman pisca newburikih novic vseeno kaj lahko pouči). Namreč, ko ugotavlja, "kdor torej dela za: komunistične partizane, ni pičice boljši od faiistov in naci-jev", ali igia ne bi lahko tole vprašal: "Ali so tisti, ki so pomagali faiizmu v Avstriji in na Španskem kaj boljši od na-cljev in komunistov, na podlagi tega pravila?" Neričarji v Amer. domovini so bili namreč s Dollfuseom in Francom, >pa tudi zoper Italijo niso dosti rekli, oziroma jo podpirali, ko je mlatila po demokratični Avstriji in španski republiki. Obe sta bili demokratični. In vse kar so dobili v zameno, ja fašizem, vojno, jok in stok ter potoke krvi, glad in epidemije. Misijonarji bi eto- SEMINTJA PO CLEVELANDU Nedavno sem imel priložnost čitati v tukajšnjem dnevniku Plain Dealer, v nedeljski izdaji iz dne 22. avgusta, zelo dobro razpravo o problemu naše stare domovine, ki jo je napisal Jvan Jontez. Naslov ji je bil "Those Oppressed by Italy". Obsegala je blizu dve koloni. Jontez obravnava v tem m Francom Snojem, ki je bil vodilna oseba v Jugoslovanskem informacijskem centem v New Yorku. Tam se kujejo, oziroma »o se kovale kovice", ki so bile pošilja ne vsem jugoslovanskim listom v tej deželi. Mnoge so bile potvorjene, kakor j« pač p listo ja lo propaljandi zamejne vlade. i | Adamič v članku v Hanper's Magazine razlaga, kako ne je vodila ta politika v Sloveniji, in nato v zamejrti vladi, in kako se je po Slovenskem zatrlo vse, kar je bito režimu v nm~ potje. Sicer pa lahko vsakdo Hta omenjeni članek v Har-perju m sodi po »voje o njemu. Ameriška domovina je kaj->ada silno ®oper Adamič«, a ni le nikoli povedala drugega kot ia je zoper njega s patriotič-lega stališča. To naj namreč »omeni, da je Adamič če že ne iomunist saj sopotnik itd. ' Zaradi tega nesoglasja vpijejo, ven z Adamičem iz Sanja! Denuncijacije proti njemu se nadaljujejo, črnijo ga vse-krržem, tudi pred Diesovim kongresnim odborom, češ, da je "komunist". Vendar pa lahko tudi naši katoiiftki rojaki vedo, da je v borbi o in boljfto plačo, pa kregati v listu se mu ne bo več treba. In Ameriška domovina pa si bo prihranila prostor, ker ga ji ne bo več treba označevati s "komunistom *. Novi urednik Glasa SDZ je dobil precej pok Ionov, enega celo od Jožeta Grdine. V svojem prvem uvodniku v Glasu SDZ pa dabec sam jako odkrito pove, čemu je službo spremenil. . Za urednika pri Glasu SDZ je bil prijavljen tudi M. Med-vešek. Seveda, upoštevan ni bil, češ, on je socialist in pa samostojna osebnost. Njega se ne bi meglo sukati kakor vrtalko. Čeprav bi lahko organizaciji, in pa napredku naše naselbine v splošnem koristil izredno veliko, odločujoči skupini ni dobrodošel. Tako se bo torej oralo po starem. Joaeph F. Dum. Japonsko in Vatikan Od kar je Italija od zaveznikov invadirana, je japonska vlada, ustanovila direktne stike brezižičnega brzojavnega sistema z Vatikanom. Tozadevni sporazum je bil dosežen a sveto stolioo te 25. avgusta. PRVA SLOVENSKA PRALNICA ......... Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. j! Fina pestreiba — CeM smerne — Delo yavneeno ;: TELEPOHIi CANAL 717»—71tt .................................................. m ' ' ———--—— ________ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO \ OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i / TJ. MOHAWK «707 18S* N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. eROLETAREC SE TISKA MM NAS \ Bodočnost na obzorju Pise LOUIS ADAMIČ predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev Uradni naslov: THE UNITED COMMITTEE, 1010 Park Ava., NEW YORK 26, N. Y. Ta kolona bo izšla pod gor-1 zgrnila nad nami, kakor nesre-njim naslovom dvakrat do šti-lčna pretiiklo t. rkira»t most £no v kakih petindvajsetih hrvaških, srMtih, slovenskih, bolgarskih in rna-cedon^kih listih v Zed. državah. Pisal bom to kolono, kot predsednik Združenega odt>o- En namen in cilj Združenega odbora je, da govori v Zed. d:žavah in v ostalem zavezniškem »vetu, kamorkoli owi-v Jolarjtv srb&keg«, biva-.'tlahko hitro «azira, da je to Ikega in slovanskega denarja, najgrJa laž, ter da je bil letpik * natisnjen v nemških in u.*ta- Agentje ubežne iugoalovan- ¿'kih »piopajandnih krogih. Voske 'vlade v Zed. državah da- ditelji naš-ga osvobodilnega I u je jo s pc močjo svojih pod- gibanja nočejo ljudstvu vsiliti lepuikov mi.d priseljenci z vjj nobenega režima. Poudarili so oilo, da (bi ovirali Združeni od- jie ipcnovno, v govorjeni in pi-bor in njagovo delovanja. Na-1 a ni besedi, da bodo pustili Konvencija Hrvatske bratske zajednice končana v dveh tednih ra julno-jlovanalcA Amerikan- anntov, ki se borijo proti oku-cev organiziranega v Cleve- pacijokim in kvizlinškim silam landu, dne 7. avgusta , ter v ključu joče ga reprezentativne A m t Irance iz vseh peterih narodnostnih ozadij. Skoro me je /mm priznali, da sem jaz o nebno bil prav malo udeležen pri formiranju tc»ja odbora (zdi se, da po me "draftali" v pr.Jicini&vo); kljub temu s ponosom poudarjam, da je to prvič, da so prišli srbski, hrvaški, slovenski, bolgariki in macedona ki A miri kanci skupaj v eni organizaciji. Nekaj informacije o organizaciji Zii uženega odbora je že bilo cjjavljenega v tisku; vse podrobnosti pa je najti v prvi izdaji "Bul letina", katerega se je razposlalo minuli teden. Vii oni, ki bi radi dobili izvod v Jugoslaviji. Borijo se, da o-bvobodijo naše matere in sestre, domove, v katerih se je rodil mnogokdo izmed nas, ki sedaj živimo tukaj in zemljo, po kateri smo hodili, kot bosonogi otroci. Faktično se celo nale sestre in nečakinje borijo v gerilskih vrstah. Ali ni naša dolžnost storiti vsaj toliko, da jih reprezentiramo in prtdoči-mo njih žrtve in njih junaške zmage našim so - Američanom drugih porekel? * V tej moji prvi koloni je nočem spu&ati v navajanje potankosti o tem, kaj so geriici dosegli tekom zadnjih dveh let. Rečem samo, da njihove pridobitve potom borbe in do- znanili so nas menda Diesovor mu odboru, ter na i ohCotiH, ia uTio '^komunisti" in ^«ovjeUki agentje", kar trii tudi "Ameriška Domovina" v svojem nedavnem napadu na Odtoor, kar se mera «deti zabavno vsaj enemu izmed članov tega cdbora, kateri je rpoznan, kot Zelo imovk mož. Toda te vrste propagand* viji. ljud tvu, da odloči o svoji bodočnosti." V kt-ki poznejši koloni, če se bo zdelo vredno, bom pokazal vez med poganom proti Združenemu cdboni v Washingto-nu, New Ycrku, Chicagu, Cle-velandu in Kaliforniji in med naci-u«t*ško propagando pioti Osvobodilni fronti v Jugosla- ni omejena zgolj na Ameriko.1 Vrši se tudi v Jugoslaviji potom ljudi, ki priznavajo, da so fašisti. V Zagrebu je pred kratkim izdal list "Ustaši" letak, ki je propagiral boljše-vizacijo Jugoslavije, ter je naprtil ta letak Osvobodilni fronti. Dne 20. avgusta, pa je ra- Ali, jaz ne bom posvečal mnogo časa in enengije za o-brambo Združenega odbora. Imam veliko zaupanje v namen in cilje, ki jih imamo pred seboj in vem, da bo veliko število Hrvatov, ,£rbov, Slovencev, Bolgarov in Macedoncev podprlo Odbor moralno in fi* Bulictina, trosim pi«£»»**- pri»,fc,n* žrtev so tako veli-nj, naslov. Za "Bulletin m do- k.f da ZM|uWjo up zajri>to. ločena regularna naročnina ; stroški odbora se krijejo s prostovoljnimi prispevki. Stroški so v gi*vrvem za tisk, pcôtnino, najemnino za urad. vilo za boljšo bodočnost onih, lei bodo živeli tam, kjer zdaj oni prelivajo kri. Dozdaj takega upa in zagotovila — izrecnega zagotovila — od strani uradne «potrebščine ter plača snežniških velesil nimajo'Jaz a t» «aolj ali manj jasen sam na sebi. Združeni odbor >e zainteresiran v bodečnost Amerike in južno-skva nskih dežel. Ena naših temeljnih idej je, da je svet sedaj ena celota. Svobode in demokracije ne bo v Jugoslaviji, Bolgariji, r.a Balkanu ali v Evropi sploh razen, ako se veliko ¿¿evilo Amerikancev (ne samo j užno - slovanskih Amerikancev, ampak Amerikancev v splošnem prič no živo zanimati zato, kaj se bo zgodilo v teh deželah po njih osvobojenju izpod osišča. In zanimati bi se morali! dn mi jih moramo zainteresirati! Zakaj nedemokratični, reakcionarni razvoji v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bolgariji, Macedoniji, Črni gofri ali Grčiji, na Balkanu in v Evropi, kot celoti, bodo prizadevali neugodno demokracijo in svobodo v Ameriki. Združeni odbor se ne boji bodočnosti. Bodočnost js že tu. kaže se nam na obzorju. Je to še negotova bodočnost, toda mi pprejemamo • njene možnosti, pozdravljamo obljube, ki jih nosi v sebi in smo odločeni se boriti proti njenim nevarnostim. Pred to bodočnostjo se ne pmemo tresti, pač ji moramo Iti naproti, jo skušati doseči in storiti kar moremo, da jo Izoblikujemo. Ako tetama ne bomo storili, nas bo bodočnost pokopala pod seboj, kot nez*žel(ji-vo žalostno sedanjost in se bo pobi i ž je zasledujem razvoj položaja, ki se tiče Balkana in o-•stale južno-vzhodne Evrope in moram ob tem pihanju poročati, da je vse še negotovost. To je v prvi vrsti pripisovati strašni neznačajncjti in r*ak-cionar tva jugoslovanske vlade v zamejstvu in njenih diplo- dio Svobodna Jugoslavija oz- nanino. Pred seboj imamo va- načil letak, kot lažnjivo pod- žno nalogo in delo in nam je v taknjenje. "Kdor je količkaj resnici vseeno, kako nas naizi- seznanjen z gerilskim giba- vajo podrepniki oblastnikov njem," je poudarila oddaja, balkanske reetkcije. ITALIJA V ZMEDI IN V ZNAKIH PRAVE "DRUGE FRONTE" Konvencija Hrvatske brat-ike zajednice. ki ¿e je vcM* v hotelu Sherman v Chictiju, je «Jovrijla svoje delo koncem minulega tedna. Udeležilo ?e je je 282 delegatov in pa člani glavnega odbora. Politično in ideološko je bila razdeljena v še več bkfeov kot običajno, v važnih zadevah in volitvah v glavni odbor so se združili v dve vodilni skupini. Dosedanji gl. predsednik Ivan Bulkovich je znova izvoljen, toda samo z dvema glasoma večine. Ko se je vr&ilo prvo štetje, je znašala njegova večina samo en glas. Vsled zahtev za novo štetje se je to zgodilo in dognalo se je pomoto v prid Butkoviča za en glas. Njegov protikandidat je bil predsednik konvencije Vjelco-slav Mandič, delegat ir Bes*e-merja, Pa. iProti-Butkovičeve skupine so se zedinilf, da ga morajo poraziti, in namen se jim je %oro posrečil. A v bistvu ostane vse tako kot če bi Butkovič dobil sto namesto le dva glasa veČine. Izvoljen je in organiza- cijo bo "ronal" po starem. Ujubil pa je svoj mandat gl. p*dpr*d4*4nUi Wm. Bay i (Bo <), čJ#n ohij.'kfj* senata, Služba gl. podpredsednika je v HBZ &e posebno važna zato, >er je on č!an ne samo glavnega cd be ra, u m pa k »tudi izvršnega in Boič je imel v njemu velik vpliv. Tudi v ra .ne druge urade je bik) pove* kandidatov in veliko karrpanje za enega ali drugega. Odborniki, nameščeni v glavnem uredu, so bili z večjo ali manjšo večino vsi znova izpiljeni, z izjemo urednika Milana Petrama, ki je propadel z dvima glasoma. V sprejetih resolucijah je konvencija zagotovila vladi te dežele zvestobo ameriških Hrvatov in čim večje nakupovanje vojnih bondov. Glede bodeče Jugoslavije je delegacija v splošnem zavzela enako stališče kot ga zastopa nedavno ustanovljeni odbor jugoslovanskih Američanov. Dnevnice so bile po 15 dolarjev. Več v prihodnji številki. (Nadaljevanje s 1, strani.) 'zaščitile" so nemške čete in tudi Vatikan. Tako je J talija vzlic kapitulaciji ostala v vojni — hočeš nočeš. Zavezniške Čete prodirajo v nji z njenega južnega konca, nemlki oddelki pa jih na mirovni konferenci. S podpisom premirja so zavezniki priznali Badoutfijev režim in kralja. Oba sta brez o-pore med ljudstvom. Potniki, ki prihajajo iz Italije v Švico, v Španijo in Portugalsko, pripovedujejo, da zahteva masa CUKALETOV KONCERT » i . lii» , ■ i republiko m da se snuje ljud- zadržujejo kolikor morejo, da , „ ,___ ... ___ fronta , ki rma namen pomesti vse ostanke starega reži- se nemška armada na severnem delu* italijanskega polotoka čimbolj pripravi na odločen spoprijem. Tako bo v Evropi že leto« na tala "drujta fronta", čeprav ne na kraju, kjer jo žsli Rusija. ki bi jo rajše v zapadni Evropi. Dve "vladi", nemška o kupa- ma in uvesti demokracijo v smislu "štirih svobodščin". To bi torej pomen Ho tudi velike gospodarske spremembe v škodo posedujočega sloja in cerkve. Vatikanska diplomacija že dolgo opozarja na tako nevarnost m reakcija v Italiji straši Chicago, 111. — Slovenski tenorist Tomaž Oukale bo v nedeljo, dne 31. oktobra, ob 3:30 popoldne priredil koncert z različnimi vodvilskimi točkami, s sodelovanjem pevskih diultev in posameznih pevskih umetnikov, kar bo napravilo zelo obsežen In bogat program. Prireditev bo v A merican-Bo-hemian dvorani, 1438 W 18th Si., Chicago, IH. Vstopnice so po 50 centov z da virom vred. Trinerjevo grenko vino in vaša dolžnost Ako smatrate za svojo dolžnort «lutiti svoji domovini kar največ mo-geče, je predvsem potrebna, da skrbite za svoje zdrsvje. Duh časa za-htev; popolno razvitje telesa in duha, toda brez zdravja ne morete doseči n ¿lesar, Zdrav ielodec je neizo-gl>en za dobro zdravje in Trinerjevo grenko vino z Vitamini B-l je is-borno in drii vsi ielodec v pravem stanju. Pomiga dobremu apetitu in prebavi, da se počutite v redu. Rabite ga po navodilih, ki so m steklenici. Dobite ga v vseh lekarnih. Ako ga v vali okolici ne morete dobiti, poftljjte $1.25 ali $6.50 na Jca. Triner Coip., 1333 g. Ashlaad Ave./ Chicago 8, 111. in prejeli boste, pcit-nine prosto, en» ali ftust steklenic Trinerjevcga grenkega vina v Vitamini B-l. Kupujte vojne bomle! Farma naprodaj v Marionete County, Wisconsin, Obsega 1Ci3 akre. Hifa, faimski stroji, kenji, goveda, perutnina neprodaj zaeno s farmo, ob enem tudi ves letoinji pridelek. Kupec se lahko naseli tja takoj. Cena $4.600. Pojasnila dlje ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. '»——si mmiiiiuu.L.yji^uiL. uc;/rJ,i:V" "ÍT,,n u,pm" cJia, zavezniško prodiranje. 1 -CX - ..T matskih predstavnikov v pre- fered v profne|u b(^ |n ¿^ zaveznike s "komunizmom", če rtolnicah zavezniških dežel. ¿L' i 'uíííÍLZ^aI' ^^¡u' ^ pustili ljudskim .množicam To „i z^j moje c^n, mn.- ^SSlÄSÄfi £ Ä lUiî« in ekanonwki k.o» po k - V3Í deželi. nje. ?'lke imam z mr. Wick-ham Steed-cm, odličnim britanskim prijateljem jugoslovanskih ljudstev, kateri je začetkom meseca julija letos pi-?al p krm o Milošu Trifunovieu, ki je bil tedaj jugoslovanski premier, ter ožigosal celotno zamejno vlado, ker nj mogla zastopati interesov jugoslovanskega ljudstva. Augusta 23. js mr. Steed tudi meni poslal ka-blogram v tem amiski. Naj pristavim, da se je mr. Steed izrazil v istem smislu, rekoč, da so uradni predstavniki Jugoslavije dovedli stvari v Angliji tako daleč, da so celo stari in »kreni prijatelji jugoslovanskega ljudstva zmedeni in negotovi glede izgledov za bodočnost Jugoslavije. Zdmženi odbor bo storil kar bo mogel z ozirom na položaj, kakor hitro mcijoče, kajti situacija v Angliji ni nič slabia, kot v Zed. drŽavah. Z Zvezo jugoslovanskih žurnalistov v Londonu vzpostavljamo zvezo in skupaj bomo storili, kar bo moč, da se popravi slabe posledice prot ¡-jugoslovanskega stališča ubežne vlade, ki je vo- V nekaterih krajih so se italijanske čete nemškim uprle, a brez uspeha, Tako je Italija postala vseeno bojite, čeprav sta ga Ba-doglio in Viktor Emanuel pod vplivom Vatikana poskušala preprečiti. Mornarica otata Iz komunikejev zavezniškega vrhovnega poveljstva je razvidno, da je Badogliju uspelo pridobiti italijanske admirale za odhod njihovega bro-dovja v zavezniške 4uk«. Te vesti pravijo, da se jim je posrečilo oteti večino bojnih ladij pred Nemci, in tudi veliko trgovskih. Eisenhower je v apelu na italijanske mornarje poudarjal, naj ne potope svojih trgovskih ladij, ali jjh izroče Nemcem, ker jih bodo potrebovali za dovažanje živeža in kuriva v Italijo. Edin resen nasprotnik zaveznikov na italijanskih tleh so sedaj torej Nemci, ki posebno v severnem delu lahko začrtajo zelo močno fronto, ka- uu^uirc »muc, mi jc vw . —' dila tako stališče in smernice ter® "e f?? ,ahko P^reti. več kot dve leti s pomočjo mili- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah O italijanski predaji zaveznikom sta Badoglio in Eisen-hower molčala pet dni, da bi imele ladje časa za odhod, pre-dno bi Nemci kaj sumili, a Hitler trdi, da jih stari maršal a to zavrmtnostjo ni ukanil. Ni mu zaupal, "od kar je na tako fa-lotski način v zarotništvu s kraljem izrinil Mussolinija iz vlade." Ptsito po canilc PROLETARCU 2301 S LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Psgoji premirja V oznanilu brezpogojne predaje Italije je general Eisenhower dne 8. septembra ugotovil, da so pogoje premirja e Badoglijevo vlado odobrile angleška, ameriška in ruska vlada. To je prvič, da je v zadevah vojne z Italijo tudi Rusija zraven. Doslej sta jih obravnavali samo angleška in ameriška vlada in o njunih sklepih sporočali sovjetski vladi. Objavljenih je bilo le nekaj točik premirja. Eden izmed pogojev kot te omenjeno, j« bil, da se mora Italijanska bojna in trgovska mornarica izročiti v riužbo zaveznikov. Drugi se ti-¿cjo vojaške in civilne uprave hi končne odločitve pa padejo prave v Siciliji Je razvidno, da ae to ne bo zgodilo, kajti stare restrikcije so ostale vse v veljavi. Praacoai nezadovoljni Francoski osvobodilni odbor v Alžiru je dal zaveznikom neuradno razumeti, da ni prav, ker se je ob .«iklepanju premirja z Ualijo Francoze ignoriralo. FVancija meji na Italijo, zato ji ne more biti vseeno, kakšno je premirje z njo in kaj se ji je obljubilo. Opozarjajo, da je Italija v tej vojni Francijo najprvo napadla, ker je zahtevala francoskih teritorijev in kontrolo v Sredozemlju. Torej se vprašanje Italije Francije še posebno tiče. Ampak Francozi niso bili povabljeni k sklepanju premirja z Italijo, ali bili vsaj obveščeni -kakor je bila Rusija največ zato, ker angleška in ameriška vlada na priznavata odbora v Alžiru za nič drugega kot za sodelujoče telo pri upravljanju francoskih kolonij. Edino Rusija je odbor v Alžiru priznala za predstavnika francoske republike, torej r\f samo za zastopnika njen Hi kolonij. Položaj na Balkanu Kapitulacija Italije je mogočno vplivala po vsem Balkanu. Grčija, ki je vsled italijanskih napadov in Mussolinijevih provokacij veliko trpela, ijna eno sovražnico manj. Italijanske čete v Grčiji so Nemci razorožili in jih nadomestili z bolgarskimi. Albanijo %so zasedli Nemci, enako tudi Dalmacijo, Trst in "provinco Lubiana". To pomeni zanjo novo nesrečo in nova preganjanja. ljudstvo v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji se pripravlja na splošen upor proti okupatorjem. čim pridejo kje zavezniške čete na njihna tla. Sedaj so te ot> Jadranu v italijanskima lukama Brindisi m Bari, od kjer j« le kratka pot v Albanijo in nedaleč v Dubrovnik. Oba kraja so Nemci dobro zastražili. Grki upajo, da bodo oni izmed balkanskih ljudstev najprvo osvobojeni, ker imajo zavezniki v bližini močno armado in ae pripravljajo na invazijo Balkana. Tenorist Cukale mi je mimogrede omenil, da so pogajanja v «teku za izdelavo gramofon->4ih plošč nekaterih njegovih pe^mi, katere bo prvič pel na tem koncertu. Nadalje je njegov namen prirediti pevske koncerte še v drugih mestih, kjer so večje slovenske naselbine, n. pr. v Detroitu, Cleve-landu, Milwaukeeju, Wauke-ganu, LaSallu itd. iNe pozabite torej datuma, kraja in pa zakaj bo ta koncert prirejen, pa napolnite prostorno dvorano do zadnjega kotička! Vedite, da se Ča3 ko bomo prišli do direktnih stikov s svojci onstran morja, hitro bliža... In takrat naj bo naša pomoč takoj na razpolago. Zato prodajajte <štopniee, dajte ogla%e v pi^ogramno knjižico, in pa udeležite se vsi tega velezanimivc&a koncerta! Frank S. Tauchar. Z ničemer ne koristite Prole-tarcu bolj kakor a pridobivanjem novih naročnikov. TOMAŽ CUKALE katere Že mnegi rodoljubi pridno prodajajo. Ob tej priliki bo Oirkale izdal obsežno programsko knjižico, za katero že zdaj nabira on in njegovi zastopniki, trgovske in druge oglase, kar naj bi pomagalo h končnemu boljšemu uspehu. Cene oglasom so: Cela stran $20, pol strani $10, četrt strani $6 in osmir.ka strani $£.50, kar je zelo zmerno in č«*ar naj se sebi v kemst in v dobsoibit narodni stvari vneto poshižijo vsi trgovci in profesionalci. V predpripravah in pa na, priredbi mu bodo pomagali društveni zastopniki od podružnic Sansa in pa JPO-SS, ker je za te dve organizaciji namenjeno polovico čistega prebitka. Ker je prireditev v take namene in podprta s tako kooperacijo, mora biti uspešna! Tomaž Cukale je že večkrat nastopil na odru, ko je bil Se v prvem štadiju pevske šole. V zadnjih par letih se je brez-dvornno še bolj izpopolnil — kar bomo imeli priliko soditi na tej prireditvi. On se trudi in uči že več let, ima mnogo strošjtov s šolo in e notami, posebno pa še z učitelji, za kar ga naj pa mi, njegovi sorojaki obojega spola, razveselimo z velikansko udeleibo na tej prireditvi. S tem bomo pomagali ne le njemu, da bo lažje nadaljeval svoje študije, pač pa tudi našemu trpečemu narodu v stari domovini, kateri baš zdaj potrebuje naše politične in gmotne pomoči kot še nikdar v svoji zgodovini! Poljaki za prejinje meje «Podjrki generalni konzul dr. Karol Hipa v Chicagu je na velikem shodu v tem mestu zahteval, naj zavezniki priznajo Poljaki tiste meje, ki jih je imela do nemške in sovjetske invazije leta 1939. DRŽAVLJANSKI ^ PRIROČNIK aova knjižic«, a poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod našlo« vom RAZNO, pa Proglas neodvisno, ¿ti, Ustavo eZdinjenih Jržav, Liniol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. Ceaa kajižici ja uao S9 caatov t pastalaa v rad. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. Unije strojnikov napreduje Unija strojnikov (Intsma- ticnal Association of Machi-nr3ts) ima že 660,000 članov. Btla je vsa leta v AFL, sedaj pa je dve leti samostojna vsled jiuriedrkicijskih eiporov. Pogajanja za njeno povrnitev v AFL so v teku. V fond Prosvetne matice so vplačala društva, klubi J8Z in druge organizacije v maju, juniju, juliju in avgustu 1043 kot sledi: S StaTilka draitva ia kraj Vsota 8, SNPJ, Chicago. lit. $ 6.00 36, SNPJ, No. Brad dock, Pa. 6.00 3», SNPJ, Chicago, Hi. 6.00 47, SNPJ, Springfiled, 111. 6.00 59, SNPJ, Depue, 111. 3.00 98, SNPJ, U Salle, 111. 6.00 180, 8NPJ, Gallup, New Mex. 2.00 142, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 244, SNPJ, Kaylor, Pa. 6.04 SNPJ. Belle ire, O. 3.00 262. 8NPJ, Farrell, Pa. 6.00 434, SNPJ, Arma, Kansas 6.00 449, 8NPJ, Cicero, 111. 6.00 562, SiNPJ, Barton, 0. 6.00 Fed. SNPJ, Pittaburg, Kan«. 12.00 Fed. SNPJ, Banberton, O. 12.00 Fed. 8NPJ, Milwaukee, Wis. 6.00 Fed. 8NPJ, vzhodni Ohio in POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. ao 10. ure dopoldne, postuja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchaiv PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK J i "PROSVETA": > Stana aa celo lato $6.00, pal lata $3.00 j Uatanarljajte nova druStv*. • » Deset članov (ic) je treba za ] ) I novo drultvo. Naslov za list in ] ; za tajniitvo ja: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. * Vabilo na sejo kluba it. 49 JSZ Cleveland, O. — Naše so-druge, člane kluba št. 49 JSZ se vljudno vabi, da naj se vsi udeleže seje, ki se vrši v soboto 18. sept., to je, tretjo nedeljo v tem mesecu» v SDD na Waterloo Road. Prične sel ob 9:80 zjutraj. Pridite enkrat zares VSI. Torej VSI na svidenje to nedeljo. zap. W. Va 6.00 Fed. SNPJ, Minnesota 6.00 KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, III. 9.00 47, Springfield, III. 3.00 DRUGE ORGANIZACIJE Pevski zbor ''Sava", ' Chicago, III. 6.00 Dram. «bor "Ivan Cankar", Cleve!ind. Of) 16 6.00 Dram. khih "Slovenija", . Barberton, O. (1942-43) 12.00 Dram. družtvo "Soča", Strabane, Pa. 12.00 Skupaj lir,4 00 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th Street T*L Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) ' 6:30 to StSO P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re«. 221» Sa. Rldfeway Ave. Tel. Crawford 8440 If aa aaswer — Cs| Auatln 8700 ♦♦MMUMHIMHIIMMI» TAJNIŠTVO P. M. ! BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And IU Educational Bureau PROLETAREC NO. 1879. r«bU»J»«4 Weekly «I 2301 Se. Lawnd.U Ave. CHICAGO 23, ILL., September 15, 1943. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXXVIII. Italy Opens the Way The fell of Italy and the Russian conquests bring to all Europe u new and irresistible surge of belief in Allied victory. In Germany the doom of defeat becomes far clearer. We can be oasured what the German military reaction will be: Germany will fight on with large and dangerous strength —but simultaneously she will seek an opening for a negotiated peace with any or all of the Allien—to rob us of the final triumph which is ours for the fighting, and to gain time for a new asaault upon the freedom of the world. Against Germany's diplomacy of treachery, therefore, no less than against German arms, our coalition must speed the offensive. As for the Balkans, events in Italy and Russia, plus the loss to Hitler of Italian policing divisions, will quicken the pace towjrd efforts to secure separate armistice with the Allies. Our possessions of Italy, mesntime, to the extent thst it Ik wrested from the Germans or defaulted by them, will greatly aid any war plans we may have in the Balkans. Within Italy hard fighting against the Germans may be necessary. Hut, assuming that we shall soon occupy the peninsula at laest to the Po, we shall have tightened beautifully the ring of Allied air bases around Germany's Europe. And, sssuming that the Italian Navy comej into United Nations hands—or even with it simply out of the wsr—our naval strength everywhere is enchsnced. Those are all moat welcome gains; and there are two others which •ve dare neither forget nor squsnder: Italy's surrender presents the com-l landing opportunity to demonstrate what we mean when we say "we fight for freedom"; and what we mean when we say we fight in coalition with our Allies. Gen. Eisenhower has been able to announce that the terms of the Italian armistice ere approved by the United States, Britain and the V.S.S.R. We hope this is sn augury for consistent unity in the prosecution of the war—military and political—from now on.—The Chicago Sun. THE MARCH OF LABOR AtMSBo/S «ECiiVc C0MT>«hlSA-n0M FOR ACCIOINTJ, ¿»Met -TWC MIWi PAPS ITS AVOID * EMPLOYING * TWf fA, AND INSt€AD*S«U* -TXfM 1XCI* PA9ZR&. . ©Oftttaift&AmfC GtnKftAl STfciKt OF-»919,-TMt Sf*KtftS -MtMSilVtt fbucro TW« erry AW0 3CT UP foco KUCHEMS 16 W twt Ewn«E cirf f&Pomnofij. Hull, Roosevelt and Russia Drew Pearson, the Merry-Go-Round columnist, earned the animosity of Secretary of State Cordell Hull end President Roosevelt by asserting that our State Department is, "at heart," antagonistic to Soviet Russia. Despite the fact that both Hull and Roosevelt denied Pearson's charges and implications, millions of Americans will believe Pearson. As All Smith would say, "let's look st the record." Soviet Russis wss s going concern for 16 years before being officislly recognised by this nstion. Fascist Italy and Nasi Germany were promptly and praisefully accepted. Hitler's Germany wss fsvored snd helped by both Briuin and AmericJ while the Germsn fuehrer wss promising to slay the Communist dragon. Our State Department under Hull snd Roosevelt wss coldly "neutrsl" while Franco, the Spanish fascist chief, destroyed the Spsnish people's govern ment Mr* Hull and Mr. Churchill have been told to De Gsule, Free French rebel, and warm toward Giraud, lackey of French fascism. Those sre some of the facts we know? But there sre st lesst two other fscts from which we csn mske deductions. One is thst the Soviet Union has completed a social revolution and established an economy on the basis of socisl control. The other is thst Roosevelt, Churchill snd especially Hull wsnt, above sll other things, to preserve the capitalist economy of "free" enterprise. From the two Istter fscts there comes s strong sssumption of conflict in the yesrs that will follow the war. Nations export their ideas and their ways of life ss well as their surpluses. Which idea will dominate Europe? Which will shape the social and economic pattern in India, in China and < mong the islands peoples whos exploited labor has created »reat private fortunes in Britain and Holland? If Mr. Hull asserts his desire to see Russia defeat Germany in this •var, we believe him. But if Drew Pearson insists that our State Department is perturbed lest post-war Russia will be too powerful, we believe Pearson too. Hull is a conservative of the old school; he wants to preserve old clsss relationship. So, despite his wise social adjustment, is Roosevelt. . Our government is united with Russis by the pressure of s common peril. But people like Hull know thst there is going to be a future in which their way of life will be menaced by the Russian wsy. — Resding Labor Advocate. p asu« as its* T*rsJ>A2MiCoi*te#Ti*. tftfl o* *Iw fO*K otclajtte -Mt a *t*w* woftktas (OH -TVli fWMt of IRA. J,rVG wACis <©*srrfriip** Cws.'/Mcy hggl H6H7. Do (JMO^lXtfcl4 COO i S um «Alto* »uro Ib 8t ClftTA* •miY A« u**: suddenly ECONOMIC TRENDS IN MODERN AMERICA By SCOTT NEAJUNG "We are in the midst of the pro-foundest crisis our civilization has known, at least since the Reformation, and perhaps since the fall of the Roman Empire. On our ability to act upon an understanding of what the crisis is may well depend the peace and the well-being or the human race for centuries to come." These are the words with which Prof. Harold J. Laski opens the final chapter of his new book, "Reflections on the Revolution of Our Time" (Viking Press, New York, $3.50). Laski writes of the Russian revolution and fascism in some detail, but he is chiefly concerned with the outlook for democracy. Political democracy, he insists, hss reached and psssed the high point of its possibilities. "It is for ths democratization of economic power . . . that this war is being fought." Like Vice President Henry A. Wallace, Laski sees the wsr ss s people's wsr snd its gosl the liberation of the common msn. But Lsski goes fsr beyond Wal-Isce in his proposals for hsndllng the situation. "Individualist capitslism is obsolete," he writes. Its power must be subordinsted to the interest of the community. "We must svoid ths essy illusion that, this end will be sttsined simply by the defest of Hitler snd his sllies. That defest crestes the opportunities required for the de-mocratisation of economic power." By the end of the war "we sbill have moved into ths era of the plsn-ned society." Shell the plsnning be done by snd for ths vested interests or by snd for the pociple? This is the nub of the whole issue ss Lsski sees it The second chspter of Lsskl's book contains a long and thoufhtful^ chapter on the Russian revolution which "stands to the 20th century in the ssme historical relation es the French revolution stands to the 18th." The revolution is described as a Landmark of vast proportions and significa-nce. Fascism is dealth with in the following chapter, but in a far less satisfactory manner. To Laski, "fascism is a doctrinelcss nihilism." It represents a rsfussl to sccept order, law and reason. Furthermore, "faa-cism «is s contradiction of the objective movement in history." The fascists sre "outlaws" and the "enemies of civilisation." In fsscism Ljski hss found his devil snd he at-tscks him mercilessly, without sllowing either resson, science or historic judgement to guide his pen. Lsski's "Reflections" sre. quite naturally, those of sn Englishmsn, cornered, snd maneuvering skillfully to out-point his enemy. Despite this limltstion the book is s capable and st times a brilliant analysis of the socisl crisis thst is progressively swsllowing up the modern world. Let's Consider That "Inflationary Gap" "Economists" Plan Another Raid on Workers' Pocketbooks; Why Doesn't Someone Try "Freezing" Prices and Profits? More talk sbout inflation. Big "economists" of the Commerce Dupsrt-¡nent and the Agricultural Depsrtment hsve been "figuring." They ssy the "inflstionsry gap" is now 36.6 billions, snd thst something must bo done r bout it. . • • * : Thst "»«mething," we msy be sure, will be a demand that wsge increases be refused and thst additional taxes be placed on the worker's psy envelopes. ♦ e a The "inflationary gap" the "economists" talk about' is supposed to be ¿he difference between the country's total income snd the amount of good* available for purchase. Appsrsntiy the "economists" believe s worker hss nothing to do with his money exccpt buy the necessaries of life. Of course, the worker aad the Aorker*s wife know there are a number of other places where a little extra rash mey be used to advantage—psyment of old debts, purchsse of war bonds, accumulating a "nest egg" against possible unemployment in the future. v If the "eceaeaaists" have their way, the werkcr will anergs from Urn war with nothing bat the shirt ea his back, aad that will have a let ef holes ia it. * ♦ ♦ What evidence is there that any considerable part of this 36.6 billiona is in the hands of the workers? How mufh of it hss gone Into the profits of vsr profiteers, snd why don't the "economists" manifest a desire to "check inflation" by sharply increasing the taxes on these war profits, and big in-omos generally? Surely a dollar in the pocket of a rich man ia just ss "inflationary" as a dollar in the pocket of a poor man. • e . e Of course, as our readers know, we have never bee« impressed by talk that "inflation" would destroy us unless the "little fellow's" buying power *as cruelly curtailed. The wsy to stop "inflation" is to «top profiteering. There cant be inflation unless priccs go up. nad, prices won't go up if this administration exercises the powers granted it by Congress. * The other dsy the Wer Lsbor Board boasted in the public press that U es. We hsven*t heard sny public By LEN DE CAUX Trade unionism has found some unwonted champions-provided it is "pure snd simple." Mighty dsily papers sre digging into their morgues for tintypes of "pure and simple" unionisU. Forgetting they once Ismbssted such unionisU for sllegedly pure snd simple wsge and hour demsnda, they now dwell with nostalgic unction on the merits of uuion th.it eschew sll politicsl set ion. The august New York Times editorially imagines that unions sre "economical not political institutions" which must deal with pure and simple economic issues in a non-political vscuum. Even Pegler may cease for a moment to seethe in his own bile and blossom out with sn esssy of sweetness end light, if he chsnces to discover this kind of unionism thst even he csn praise — s kind thst never exist in the future. * The myth of "pure snd simple" unionism has been revived, of course, to make propaganda against the political action campsign of the CIO. Actuslly there hss never been s union so pure of ail esrthly tsigt that it hasn't felt the walloping of quite politicsl anti-labor sheriffs snd mayors, or suffered the politicsl impact of anti-labor injunctions snd Isws thst trested unions ss s "cri-minsl conspiracy." And wbn lsbor lesder could be so simple as to imagine his union could mske pingress, or even exist, without some kind of politicsl sction to establish labor's rights snd to bolster its economic demsnds? * Sidney Hillmsn, chairman, of CIO's political action committee, recently undertook the monumental taak of educating the editorial writers of the New York Times on labor history He pointed out, in s letter to that psper, thst workmen's compensstion, abolition of child lsbor, sanitation and safety measures, social security, recognition of collective bargaining rights, snd minimum wsge snd msxi-mum hour standards, »re sll "economic measures" that were only obtained through labor political activ-ity. Particularly today, he noted, British Labor Leads Way The British trade unions and their political representative, the British Labor Party, unlike unions and labor parties in many other parts of the world, do not need to fight for political democracy at home. Their job is to fight fo rdemocracy abroad while filling in the social gaps at home. Political democracy is firmly entrenched in Great Britain as it* democratic institutions have been developed in the course of a long historic evolution. This is not to say that fascism is impossfcle there. The seeds of fas-vlsm can sprout anywhere where there is hunger, unemployment, distrust if democratic government and despsir. But todsy, Grest Britain is lesst •nenaced in the loes of democratic liberties. Yet it is by no mesns certain that England conservatism snd big business would fsvor democracy in other countries. The historical record in .ery discouraging in this respect. Their policy of sppeasement toward Vlussolini and Hitler was prompted less by the desire to avoid war than by heir open or hidden sympathy with fascist methods in msiptsining the ,>5'»vile*jea of the ruling clashes and in suppressing independent labor move-ucnts. British trade unions and the Labor Party are aware of the danger hrcateriing the politicsl security of England as long ss other countries emain or fall in the throes of warlike fascism. And they know, too, that he economic welfare and the social security of the English people cannot »e assured in a world dominated by imperialism which, instead of concen-rating on the developments of economic welfsre snd socisl progress, .»repsies for new adventures or uses its energies to dominate peoples ripe for freedom. The task set by the British trade unions and the Labor Party in postwar reconstruction is to help other countries and particularly free labor movements abroad regain snd strengthen their forces to reinstitute democracy. British lsbor also will have to fight tendencies in England towards .mperialism. The resolutions adopted st union conventions snd at tho Labor Psrty psrleys testify to their firm decision to help worl democracy snd to fight imperialism st home and abroad. At home, British trade onions and the Labor Party will be confronted with the task of developing political democracy into a broad socisl democracy. They sre slresdy engsged in s fight for socisl security ss represented by the Beveridge Plsn which would endow the British people with s comprehensive scheme for socisl insurances. They sre prepared to fight for ful employment, to curb the power of private monopolies snd to improve socisl opportunities for everybody through acces to higher education. Labor has been strong in parliament where it has established itself »»s "his majesty's opposition." It has not only increased its membership— at present it hss more thsn eight million members—but it slso sssumed new snd important functions in the nation's life. Labor participation actively in governmental sffeirs. Through this they hsve gsined s deeper insight into the intricste economic machinery of their country. Labor hss developed much statesmanship in hsndling delicate lsbor problems snd in sbandoning old methods which did not serve the wsr effort. After the war labor will be well equipped to take the lead in improving the economic welfare snd socisl se:urity of the whole community.—The Montana Labor News. « tITTLE LUTHER "I see," said Mr. Dilworth pless-sntly, "that Irving McCann is going on another spekanig tour. I must see that we have him down at the Sports A Sorts Club." \ - "He must be Hoover-man, huh, i Pop?" "Well, now, Luther, I'm not sure i bout Mr. McCann's politics. But he's a fine gentlemen just the ssme. He demonstrated his ability as sn sttorney for the Smith congressional committee. He wss forthright, Luth- wsges snd hours of work, tho prtera'er' forthrieht ' s worker must psy for fooH elntfc-1 "Forthright?" puzsled Little Luth had succeeded in "freezing" basic wage rates _____________ official, from the .President down,'boasting thst he has "frozen" prices or profits. The reason we hsve not hesrd thst boast is that if it were made the people would laugh in the face of the official who made it —Labor. pay for food, clothing and housing, and the amount of money he has left after tixes are all largely determined by legislative and executive agencies of government. By failing to take political action therefore, a union fails to carry out its basic task of protecting the economic Interests of its members. NINETEEN DEAD INDIANS $1,476,000.000 IN OIL FRAUDS IS CHARGED LOS ANGELES. Aug. 25. — The Union Pecific Railroad and six lsrge oil companies in Southern California were charged here with defrauding the government by exploiting oil land on which their titles are ssid to cover only surfscs rights. The chsrges were filed by E. W. Dunn, Grand Junction (Colo.) radio , desler, who seeks to recover $1,-476.000,000 damages under the Federal "informer's set," which permits s citizen to sue in the name of the government snd retsin hslf of sny sum collected. the ang"l$ debate in Congress in which the goventttoftnt wss charged with the murder of those 19 miners. President Pensranda. according to report, will now name s milltsry cabinet. Thus the revolution to "overthrow democracy" comes to fulfillment, hut tt|s not ths stsrving tin miners who t hsve overthrown whst little there wss of it. Thst responsibility rest upon the Amsricsn State Department and the Bolivian president. When the Congress reconvenes in September, one of Its first steps •h«4ld be «sn investigstion of this HMPtfe to democracy snd blot upon The BREADLESS ROME "SPREAD THE GOSPEL" PROLCTAREC far «mi« year ealy $3, fer tkree meatks sss dollar Every reader is a "Ceasasittee ef O^e" te get a sew »absentee. Last December, news came from Bolivia that the government of that country had foiled a plot by pro-Nazis and Communist sympathisers to unseat the government, overthrow Bolivia's "entire democratic system," and cut off exports of tin to the United Nations' war industries. Since Bolivia is ruled by Dic-tstor President Pensrimla snd the Patino tin monopoly, thst sounded fishy—like something from a Boli-visn Dies committee, or brought in by ths est. , .... . , . U*-"good neighbor" policy. Little by little, other things wera, Chica*o Sun, Augulrt 80. lesmed. It wss learned that thU "pro-Nazi" revolution of "Commua-iat symphatizers" to "overthrow democracy" was actually s strike by Bolivian Indhns who w-»rk In the tin mines st sUrvstion wages, under slavery conditions. It was lesmed thst the Bolivisn army slsughtered 19 miners In bresking the strike. It wss lesmed thst the Indians had struck because of the legisiiture's failure to write an enforcement clause into the country's labor laws. It was learned that this labor bill waa dropped because of a protest against it by U. S. Ambassador De Bos I, who (with the approval of the State Department) objected to any action that would increase the price of tin shipped to the United States. Last Friday—eigth months after ths "Cativi massscre"—the Bolivian UE MEMBERSHIP JUMPS 82,428 IN 3 MONTHS NEW YORK —An 82,428 growth in membership in three months wss reported to the General Executive Board of the United Electrical. Ru-dio A Machine Workers by Director of Orgsnizstion Jsmes J. Mstlee. Covering the months of February, March and April, the report stated that 11 new plants were brought under contract in this period snd thst pscts were renewed in 87 other plsnts. Ths rate of growth for the quar-tsr s i 2i2 per cent grsster thsn luring the previous qusrter snd 99 per cent greater thsn for ths ssme quarter a year ago, Maths said. i The bakers of Rome suffered whenever the Emperor Caligula was broke. At such times Caligula would sell his furniture, slaves ami clothes, as well ss property belonging to his relatives. In order to deliver the foods te their iparchasers he would confiscste the mules snd horses owned by the b.kers. In consequence, Rome frequently went without breed, due to leek of delivery facilities.—Bskers' Helper. Seafariftj Ally oabinet resigned. It could not survive sailors. When Norwsy joined the Allies, the United Nations gsined more then 1,000 Norwegian merchant ships, manned by some 25,000 experienced I Hi, .-i ! From the Frying Pan !nto the Fire H. G. Wells, who loves to make provocative ststements, dec Is res thst the dsily newspsper, as we know It, is "as dead as mutton." It will bs succeeded by radio and televiaion. This interesting prophecy has sharply divided British newspaper men. The "standpsttsrs" insist it ia "ippellng nonsense," while the mors progressive sdmlt that Wslls Is close enough to the truth *'to make ua sit up snd tske notice." it's s tantalising question, and, frankly, we don't know who is right If 90 par cent of ths Amsriean dailies went out of sxistence tomorrow, we wouldn't lose vary much. Thsy are ran strictly for private profit by msn who Isck culture and social vision. In a word, they're a bad lot We're not sure, however, thst ths sltustien would be improved by substituting radio and television for ths printing prsss. In this country It would bs a etas of jumping from tho fryiaf pan into tho f*rs cr. "Is that better than fifth cohimn, Pop?" "Now. Luther, none of that. I meant he wss forthright in his opposition. He is oposed to the nefarious and devious ways of bureaucracy. He doesn't like to be harassed." "You mean the New Deal stole his panta, Pop?" "I ssid hanaacd, Luther. H like in Hoover." "You mean Hoover stole his pants, Pop?" "It has nothing to do with pants, Luther," ssid Mr. Dilworth with ex-ssperstion. "Mr. McCsnn was against rent control." "You mesn he wants to raise rants, not Csin, Daddy?" "Precisely, Luther. He wrote s very fine report for the Smith committee sbout how hndlrrds are downtrodden and exploited. He hss inspired them, Luther. They are resdy to revolt. All the landlords wants is just a alight upward revision, a smr.ll change." "And," added Little Luther, "they hove nothing to lose but their chsnge, huh, Pop?" "I see you are learning, my boy," said Mr. tylworth proudly. "Mr. McCann is now going out to the people. He is going to speak. He will (sy the ghost of rent contrcl, Luther. "Ghost, Pop? Is Mr. McCwin going to haunt houses whsre they don't raise the rents?" "Of course not, Luther. Just sn expression. He is going to Isy the ghost..." "But, spesklng or spooking, you're for him. Daddy?" PETER WERP MAKES A DECISION We think Peter Werp of Kansss City has a lot of sense.He is 36 years old, s bsnk accountant snd fsther of seven children. Every dsy or two the Msnpower Commission, or Selective Service, or some other government sgency, on the first page of some newspsper, has been telling Wcrp he must either go into a war industry or he will be driven into the army. Well, Werp isn't s bit scared. On his own notion, he hss decided to go into the amy. He gives good reasons for doing ao: "If I give up my bsnk job and hunt for a place in a war plant, people may say I am endeavoring to escape fighting for Uncle Sam and am, therefore, a coward. "If I go into the army, the bsnk will promise to keep my job for me until after the war. Unclc Sam will psy my wife s certain smount each month and will also give me s few dollars for spending money. If I go into the war plsnt, I will get nothing much but sslsry. "I'd rather take my chances with the draft. This will be s service man's country after the wsr, sny-way." There sre not msny holes In Werp's argument. Probsbly msny other "dsds," fscing the ssme threat, feel the ssme way. Thst's why threats haven't csused fsthers to stampede towsrd war plsnts. — Lsbor.. Births Gain, Deaths Drop OTTAWA. — Births increased 18 per cent, desths decreased 10 per cents snd msrriages declined 29 per csnt In Csnads during April ss com-psred with April Isst yesr. FEAR GREAT UNEMPLOYMENT Estimating that 12.000,000 persons might be unemployed six months sftcr the end of the wsr, the Post-wsr Division of the Bureeu of Labor Statistics wsrns thst the problem must be tsckled now. Even under fsvorable conditions, it said, there might be 7,000,000 j< bless immediately after the w»r. In a report prepared for the AFL the division gave a six-point program which it ssid msnsgement, lsbor snd government must follow to minimize the effecU of postwar idleness: the rapid reconversion of industry from wsr to pescetime pro-action; s public work, program to •viPPly jobs during industiial reconversion; financial assistJnce, during the period of transition, to returning servicemen snd demobilised wsr workers; a gradual demobilisation of the armed forces to level out the im »>-et of unemployment, voluntary withdrswsl from ,abor ^¿J of as many women, school-sge youths and over »ge employees a. possible; •nd a Federal job placement service U direct workera to available an