»Edinost v stranki".*) nSlovenski Narod" je v svoji 164. št. z dne 20. pret. mes. objavil uvodnik pod gorenjim naslovoin, čigar jedro je, da se snuje med učiteljstvom tretja stranka. Sicer ne trdimo, da ne govori francoski klerikalni poslanec, goreči zagovornik ultraklerikalnih kongregacijskih šol, grof de Mun, prav, ako trdi v svojih pikrih zabavljicah, naperjenih proti francoskim liberalcem, da v njih vrstah ne vlada pravi -esprit du corps", temveč da nekako prevladuje jako škodljivi nesprit de la caste". Da bi pa ta zabavljica imela kaj pomena tudi glede slovensko narodne-napredne stranke, labko — vsaj kar se slovenskega učiteljstva tiče, ki stoji pod praporom ,,Zaveze" — povse zanikamo. Slovensko učiteljstvo v svoji pretežni večini stoji i dandanes ravno tako ssvesto v vrstah narodno-napredne stranke, kakor je stalo oni čas, ko je izvolilo častniru članom .Zaveze" Iv. Hribarja in dr. Iv. Tavčarja. A ne zanikamo pa tudi ne, da se ne nahajajo v vrstah slov. učiteljstva vendar nekaterniki, ki ho.ejo imeti tretjo stranko. Za glavne vzroke te nezadovoljnosti napram narodnonapredni stranki pa se navajajo sledeče točke: 1.) Narodno-napredna stranka premalo uvažuje svojo moč v c. kr. deželnem šolskem svetu, ko se sestavljajo a) terno-predlogi za imenovanje novih c. kr. okrajnih Sol. nadzornikov; b) ko se oddajajo razna boljša mesta. 2.) Narodnonapredna stranka premalo skrbi za politično izobrazbo širših narodnih slojev in 3.) narodno-napredna stranka se premalo resno peča z gmotnim izboljšanjem učiteljstva. Na prvi pogled je vsa zadeva sicer za mnoge naivneže pač vabljiva vaba; a če premotrivamo te točke 8 stališča sedanjega političnega vremena in če preisčemo izvor tem točkam, pridemo' do zaključka, da bi se tu pač mnogo, mnogo dalo izboljšati, a tu ne smemo zahtevati le od stranke same vsega tega dela, temveč poseči moramo i mi krepko v življenje, v politično borbo in dognali bomo mnogo za ljudstvo. *) Na ta članek nSloy. Nar." amo prejeli več odgovorov. Za danes priob.ujemo tega, ki ae pa ne moremo atrinjati v vseh točkah z njim, prihodnjič pridemo z drugim na dan, da čujemo ae drugi zvon! Uredn. A preidimo k posameznim točkam! Vsekakor ni zahteva, da se zanimaj narodno-napredna stranka v c. kr. dež. šol. svetu pri sestavljanju terno-predlogov pri imenovanju c. kr. okr. Sol. nadzornikov bolj kakor do sedaj — tudi po našem mnenju nikakor pretirana. Zastopnika narodno-napredne stranke bi morala obračati svojo največjo pažnjo tej točki — zakaj po našem mnenju bi moral c. kr. dežel. šol. svet sestavljati take terno-predloge le iz takih učiteljev, ki so vresnici vsestransko naobraženi, značajniinki so pokazali, da stremevresnici v vsem svojem dosedanjem življenju po popolnosti — da so stali v sprednjih vrstah učiteljskih bojevnikov. A kako se pa dandanes le premnogokrat sestavi terno-predlog za c. kr. okraj. šol. nadzornike — no, o tem bi se pa dalo pač mnogo, premnogo pisati, a upajmo, da se nam ne bo nudila prilika, ker bi potem morali pisati z žolčem. Večkrat pride v terno tak mož, ki je učiteljski javnostipopolnomaneznan bodisina pedagoškoliterarnem polju ali pa na o rganizatorsk em polju, a mož je imel srečo, da napravlja, oziroma napravi dober vtisk na razne nadzornike, da se ga potem k 1 a s i fikuje kot jako dobrega učitelja, kot izvrstnega pedagoga — a ne preišče se mu pa ne obisti ne možgan. Ko bi se ga delo pod drobnogled, bi ti nadzorniki v tem pedagogu videli moža, ki je dosegel dobre uspehe le s pomočjo palice in vednega zapiranja, razne pedagoške knjige so mu pa španake vasi. In njegova najboljša laatnost je pač ta, da ima poleg teh lastnosti še jako prožno hrbtenico. — Pri tej točki se strinjamo z onimi učitelji, ki ustvarjajo srednjo stranko. Glede točke b) pa stno mnenja, da tu odločuj le dobrakvalifikacija. A ta kvalifikacija ne sme biti nikdar le sad trenutne inspekcije, kakor se le premnogokrat dogaja; temveč tu bi bilo treba tudi to upoštevati, s kakimi rezultati pošiljajo razne šole svoje gojence k izkušnjam srednjih šol. In bile bi tu premnoge prevare! Točka 2.) se da pa tako lahko izvesti, da ni treba tu faktične pomoči ravno od narodno-napredne stranke. Vsak učitelj, ki pozna svoj pravi poklic, si bo tu pač Iahko pomagal. Ustanavlja naj po raznih krajih izobraževalna društva, kakor čitalnice, bralna drustva, javne knjižnice i. t. d. Skrbi naj, da dobiva ljudstvo v roke dosti dusevne hrane in videl bo, da je naš kmet jako ukaželjen. Rok se tu ne sme križem držati in potem javkati in stokati ter druge dolžiti, zakaj ni tako in tako. Naše geslo bodi: delo in delo! In zadnja točka! 0 tem bi se dalo pač mnogo pisati. A tu bi bil ves trud zaman! Opravljali bi le Sisifovo delo, zakaj kdor pozna sestavo sedanjega deželnega zbora, ve, da ne bomo doaegli kmalu kaj uspesnega. Dovolj jasno smo navedli vzroke v članku „5000". Dokler se konstelacija deželnega zbora ne izpremeni, je naš up zaman, in to si naj zapomnijo tudi oni, ki so hoteli imeti na vsak način na kranjskem učiteljskem shodu predsednika -Slomškove zveze" za podpredsednika. — To toeko bi bilo bolje adresovati na ono stranko v c. kr. dežel. šol. svetu, ki tako pogosto poraja one ,,ostre sapice", ki so pričele pihljati preko ušea kranjskega učiteljstva. Tem gospodom bi bilo treba temeljito pojasniti, da se bo kranjsko šolstvo le tedaj izboljšalo, ako bomo kranjski učitelji mogli posvetiti vse svoje moči edino le šoli. Pojav pa, o katerem je napisal ,,Slov. Narod" uvodnik v svoji 164. št. z dne 20. julija 1903., bo preminul ravno tako labko in mirno, kakor je oni pojav, ki se je pojavil v polpretekli dobi v ,,Slovencu" — kamor so se zatekali razni I. in II. — dalje ni prišlo — ,,napredni učitelji." Kakor ni morje vedno mirno in gladko, ravno tako završi tudi časih med učiteljstvom, a taki pojavi le zbistrijo pojme, učvrstijo značaje in očistijo politično obzorje. In neviht je treba! A