e*. a^j^ msmmm iumuuhi nmmmia v Trstu« v neaeuo 15« novcmora 1925. Posamezna številka 20 cenu Letnik L JINOST Posamezne štc-rilke v Trstu in okofici po 20 c«nt — Oglasi m računajo * Strok ob ti «ne kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcer in obrtnikov oan po SO cmt osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1-20, oglasi denarnih iMuim mm po L X—. Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 3.—. Oglasi naročnina in reklamacij« s« poiiijajo izključno upravi Edmosti, v Testa, nftra sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprav« 1141 Beneiijske a obligacije Ito£ja«ka> vlada je nekaj mesecev po svetovni vojni začela reševati vojnood-Skodninsko vprašanje. Njen prvi korak r tej smeri je tvorila ustanovitev Zveznega kreditnega zavoda za obnovo Benečij v Benetkah. Država je starviia temu kakor tudi še nekaterim drugim kreditnim zavodom na razpolago državna denarna sredstva, ki so jih le-ti « obliki predujmov na vojno odškodnino začeli dajati vojmm fcšlcedovancem za obnovo njihovih porušenih domačij. Ka-j kmalu pa se je izkazala du zadostujejo ta sredstva le za najnujnejše ooferebe vojnih* oškodovancev. Vprašanje končne regulacije vojne odškodnine pa je postajalo od dneva do dneva vse bolj pereče in vse bolj zamotano. Radi tega je bilo potrebno najti drug izhod. Sedanja vlada pa nt hotela pod nobenim pogojem slediti korakom svojih predhodnic in tudi ni hotela obremenjatr državnih financ v preveliki meri. Njej se je šlo predvsem za raivnovesje državnega proračuna in v dosego tega cilja se je že v prvem letu svojega vladama odkrižala vseh «n ep o tr eb nih» izdatkov. Po dolg'h posvetovanjih se je odločila regulirati rvprasanje vojne odškodnine z izdajo plačilnega sredstva posebne vrste. Z dekre-tom-zakonom od 10. maja 1923. so bile ustanovljene vojno- odš kod nin sk e obveznice, ki jih ta zakon nazivlje beoeč^ske obligacije (obbligazioni delle Venezie). Benečijske obligacije so torej ustanovljene za izplačevanje vojne odškodnine in tvorijo del italijanskega javnega do'ga. Važrro je pa a) da vojni oškodovanci morajo sprejemati v povračilo vojne škode obligacije namesto * gotovine v njihovi norrinalrd vrednosti; b) ako so iVJajni oškodovanci prejeli predujme na vojno ccUkodnino po 13. maja 1923. leta, se jim obligacije pri končnem obračimtr vojne odškodnine ne zaračunajo po nominalni vrednostir^ki ->o imajo obligacije, amoak po resnični vrednosti obli-gerci), ki je izražena v borznem tečaju ime-nznajz^ga efekta. Za ta obračun pa je mc-r oda i en tečaj flbKgacij na rimski borzi. Prve točko je treba, razlagati na ta na-č?nf da ne bodo oni voint oškodovanci, ki 9o obnovili s;»oje domačije z lastnim denarjem, preieli od države v nobenem skidaju gotovega denarja, ampak izključno le benečijske obligacije. Drugo točko pa je treba razumeti takole: Ako j« oškod-fvanec po trnjem reku prejel kot predujem na vojne odškodnino n. pr. 9600 lir v denarju; in se je pogoc*il z državo za celokupno škedo v zne ku 20.000 lir, bo pre:e1 pri končnem obračunu, ako so notirale oH'gacije na rimski borz" pri obračunu 70 lir za 100 nomjnal nih. le 6000 občinstvo pa fh je potrebno uvesti na trg, | cij dvignil na borzaii v notranjosti krar kjer se vrši trgovina z vrednostnimi pa-, tjestva na L 69. Tečaj je med preteklim pirji. Ta trg nazžvljemo borzo. tednom popustil na L 68.50 za 100 nomi- Ko je vlada izdala vognoodškodninske nalnih. V tržatidh meredajmh finančnih obligacije, je odredila takoj vse potrebno, krofih in tudi mod hranilci ne vlada za da bi se zamogle spreminjati tt*4 v denar, | obligacij« prav vehioa zanimanje. To dej-ker drugače bi ne bile oškodovancem stvo ugotovimo takoj, ako vzamemo v ro-prarv nič koristile. V ta namen je najprej ke vsakodnevno tečajnico tržaške borze, pooblastila emisijske banke, da smejo da-i V njej zapazimo, da je tečaj obligacij ve-jati donosilcem obligacij predujme po po- ■ činoma le nomina&e® in da tržaška borza gajih, ki veljajo za k>mbardaranje veeh dr- povišuje in niža tečaj, zasledujoč pri tem žavnih papar jerv. Hlcratu jih je uvedla tudi notranje vi šanje in nižanje tečaja bene čuna italijanske borze. i skih obligacij na drugih iiaMjansfcih borzah. Na borzi pa se vsak dan srečujeta dva Zara<£ tega se ni ču<žti nad tako nizkim činitelja, katerima pravimo ponudba in ocenjevanjem obKgacij. Okrepitev tečaja povpraševanje. Tema dvema činiteljema so je pričakovati še le tedaj, ko se bo ziu*a'a podvržene tudi benečš^ke obveznice od uradna obrestna mera m ko bo ponehalo dneva dalje, ko »o stopile nr borzno dvo- gotovo nezaupanje proti nekaterim držav-ramo, Čim bolj se po njih povprašuje, tem nim papinem, ka ga goje oni krogi, ki na- Razprave resortnlh eprašanjis o bolj raste njihov tečaj. V nasprotnem si Laćaju pa padajo. Vsakdo pa ve, da se obligacije obrestujejo samo is 3^2 odstotki letno. Zato se ni čuditi, ako so obveznice že ob začetku ža&ki borzi. vadno nalagajo svoje ps-htranke v državne papirje. Obligacija pa so do sedlaj še premalo popularne, čerarvno netirajo že na rimski, milanski, tarmsiri, genovski in tr- svojega borznega življenja notirale povprečno 72 do 75 lir za 100 nominalnih. Ta tečaj je omogočal le nekaj nad 4Vk orf- In h konetr še neka*. Ko naši vojni oško-dovanci z « Edinostjo* v refei ponujajo in prodaiajjo svoje obligacije pri različnih stotno obrestovanje. Veliko povpraševanje bankah in bančicah v raesfcu, se zelo ču-in špekulacija je gnala njihicrv tečaj na ako ne dobe cmega tečaja', ki ga «E- 92V2. Ker je pa postajal denar vedno din osi* v (svojih borznih por»č5Kh dan za dražji, je moral popuščati tudi tečaj obli- dnem prinaša. In pri tem tudi hotejili ne- gacij, ki je dosegel v preteklem mesecu z L 66.80 najnižjo točko. Pod vplivom zacfcttjih ugodnih vesti o poteku pc«gaianj za reguliranje italijanskega vojnega dolga napram Ameriki v Wa^hingtonu se je tečaj benečijskih obliga- hote «obdolžujejo» «Edancsi»t ker jih je s tečajem obligacij, ki ga je prinesla, «na-farbala». Oni vojni oškodovanci, ki to ve-1 ur)ejta, naj pazljivo parečitafo meje getr»je vrstice in trrtsrjeni bodo o nasprotnem. Fr. Cotič. Fašisti Ifi avesitioci S8s»gft?a-tr»!K*gai svata - rrastofo^aste^nik sapi^selci) v i«naft« iiaiijafii^kd dalsgaciga v Wastiln^tojHi RIM, 14. Danes zfutraj ob 8.10 se je v palači Viminale pod pred«edništvom on. Muss64ini?Ja sestal ministrski svet. Prisotni so bili vsi ministri razen on. Volpija in on. Gktratija. Minirrski predsedmk Mussolini, ki vodi obenem posle zunanjega ministra, je podal daljše poročilo o italijanski zunanji politiki. Poročal je o sklenitvi italijan::ko- «Cremona Nuova* piie: Nepričakovano sklicanje zbornice pomeni ženijalno Mus-soiinijevo potezo. Tu nasiane vprašanrje, kaj bodo storiK Amentinci. Nam ie to ne- Pred obnovitvijo jaigoslovensko-madžarskih pogajanj BEOGRAD, 14. (Izv.) V razvoju krize, v kateri se nahaja ju^caslovenska vlada, ni poročati danes nič bistveneišega. Zvečer je imela vlada dolgo sejo, na kateri se je razpravljalo izklfivčno o resortnlh zadevali. Prometni minister je poročal o vprašanju brodarskega sindikata. Z ozirom na to je Bnančni minister Sto*ad»nović predlagal, da se bro<*arski sindikat iznoći državi in da se organizira na trgovski podlagi. Dal^e je na današnji seji minister za sume in rude dr. Nikvč poročal glede Stean-beasovih podjetij v Bosni ter je pri tem za-sfcopal mnenje, da ne bo moglo nadalje obstojati to podjetje, ako mu država ne priskoči na pomoč z izdatno podporo. Za organizacijo omenjenega podjetja je treba 30 milijonov dinarjev. Vlada bo o tej zadevi razpravljala v pondeljek. O vladni krizi se na tej seji ni govorico. V tem oznru zatrjuje «Vreme*, da bo jutri Paiić predložil kralju v podpis ukaz za sprejetje ostavke prosvetnega, ministra Vu-kičevića. Vprašanje rešitve krize je sedaj v rokah Pašića. V zadevi vstopa Stjepana Radića v «/laxk> »se znova zatrjuje, da ni bila v tem oairu izgovorjena še zadnja beseda. Danes popoldne sta bila sprejeta na dvoru v avdijenci minister pravde Gjurišič m irtinister za agrarno reformo Pavle Radić, ki sta poročala kraifti o raznih resort-»»k vprašanjih. V narodni skupščini pa je vladalo popoldne popolno politično mrtvilo. ker je "večina poslancev že oc^notovala domov. Trgovinski minister Krajać je izjavil novinarjem, da je isdelal zakonski načrt o obrtnih kreditih, ki pride v pondeljek na »dnevni red siviT ćune s fašizmom, s parlamentarno veofeio ureditvi italijanskih vo^mh dolgov napram i ^ z ljudstvom. Morda se nadejaj, da jim A meriki, o profrfital^an-^tih incidentih v bomo odpwrtiK, če se skesano povrnejo na Zagrebu in o italijanski situaciji po skle- j Montecitork*? Hm, mi ne moremo poz^drčti njeni locamski pof*,-c&i. preteklosti in »e deakva, da so vse i, a pret3og prav usodnega ministra je opTfelci^ske stranke odgovorne za namera-ministrski svet odobril zakonski načrt gle- van atentat na nzknsfr^kega predsednika-de funkcij in oblasti minJ-strskega pred- Nobena izmed opozicijski strank ni upra-sednika in osnutek zakonskega načrta, ki vičena proglašati svoja nedolžooet z oatrom se tiče sprememb in spopoindtev zakona ^ nameravan atentat. Vse so enako krive, št. 555 z dne 13. junija 1921 o državljan- znano. Menimo pa, da bodo c-ponci^cmalci še nadalje ostali na Averrtkm, če nočejo ki so'bila »vojčas prekingena, nadalje-doseči viska nesranmettSl »—™ x — — ^ —Tn J' m " - Kljub temu želimo, da se aventirrci povrnejo, kajti pvoravnati imafo nekatere ra- vala 30. L m. v Budimpešti. Vladi v Bu-danpešti je bila tudi izražena želja, da bi Madžarska zbrala vse potrebne podatke > uspešno nadaljevanje pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo •in Madžarsko. _ Konec stavke na zagrebški mriverd ZAGREB, 14. (Izv.) Dene« ob 10. dopoldne so zagrebški akademiki končali stanr-kati V avli se je zJbralo par sto visoko-šodcev in ob tej priliki je bilo obdržanih več govorov. Hkrati so akademiki nabili lepake po mestu, s katerima so izrazili . _ , \t=>e so gojile tesne odno&aje 9 framasonsko. stvu. Seja se je zaključila ob 12.30. Danes palačo. Radi te^a d pridržajemo pravico, l3^0^ zahvalo prebivalstvu za njega skn-ob 22 se bo ministrski svet zopet sestal. ^ iznesemo v parlamenta obtožbo proti patije. Odposlane so bile pozdravne brzo- Otvoritvene seje zbornice se fašistov ski opoziciji, kajti Iptafetvo mora izreči svojo ja^ke dijakom bec^grajske ^ poslanci udeležijo v črnih srajcah. Tako je poslednjo sodbo v tej zadevi univerze, baje odredilo glavno tajništvo fašistovske MILAN, 14 Danea je bila v Waeizm^ci. stranke. Ministrski predsednik bo na prvi M podpJsana pogodb« itafiisnridh lir v obligacijah. 14 000 lir v ^mčmsenprebral pismo on. Emanuela j ^^ ^^^ AmerifaL l^^ci dbU^jah, ki tvorijo protivrednost 9S00 oA^nja odpelo v kr v gotovimi, pa «sr obdrži oni zavod, ki t e predujem dovolil. Obligacije se izdajajo v serijah, katerih vsaka zavzema 1 miKiardo l»r v nommalu Znesek 500 lir v nominali tvori eno rbli- fcijo. Izdajajo pa se tudi v komadih po 1000, 2500, 10.000. 25 tisoč m 30 ti^oč. Ti komadi tvoiijo 2, 5. 20. 50 m 100 oblt-Obligacije so razdeljene hrdi na u-^r ir> ssc€.r: 1 uilomek po L 100 je označen 9 črko A. 2 po L 200 s črko B m C. Imenovani ulomki pa tvorijo skupno eno dbligacijo. Amortizacija benečrjskih obh**acij se izvrši tekom pet :n dvajsetih let potoni »vsakoletnega žreba. Za prvo serijo civeh milijonov oblrgacšj fnomšnalni znesek 1 milijarde lir) je določena amortizacijska doba v roku od 30. julija 1923. do 30. junija !94X Vse izdane serije so deležne v dobi prvih desetih let nagrad v znesku enega milijona 1ir. Žrebajnje nagrad kakor obligacij se vrši v prvih petnajstih dneh meseca maja vsakega leta. Nagrade pa pripaiejo Je jrnim obligacijam, ki še niso bile potom žreba amortizirane. Za proračunski leti 1923.-24. in 1924.-25. fe bilo letos potom žreba amortiziranih 106.400 obligacij v znesku 53,200.000 lir. Pcčeliteiv in ponovno žrebanje nagrad se prenese, ker prva serija obligacij še ni dosegla 1 milijarde lir, na prihodnje leto. Do 30. septembra t. 1. je bilo izdanih za okroglo 995 milijonov lir benečijddh obligacij prve serije, *** Naše ljudstvo je prekrstilo benečijske kne takozvaile «bone». Pod tem . pozna že slooro vsak vaški otrok. Ta naziv pa je napačen. so obligacije? Pod besedo oblaga- vfcrcafo Volpim Haltjanska ikte^ac^a je doasfla pri pogajanjih velik uspeli, ker je odstranila ne- zbornični seji prebral pismo on. Orlanda, ki oeflaga poslanski mi kor zatrjuje neki ožji prijatelj bivšega mi- j Ne^Tork, kjw as ni s trske ga predsednika, se ^ on. Oriando!^ Fmsačm mnter en« že delj časa bavil značrbo^n, da se umakne ^ litrcnega življenja. Poslednje volilne borbe se je udeležil le na prigovarjanje svojih prijateliev. . Otvoritvena seja senate se je nričela I varnost ™aaečar»anpa Amerikancetv v prolo- 15. uri. Prodsedcival je on. Ti t toni, ki je i vf^e. »tahjMridh feanc. Ta nevarnostne prisegel prestolonaslednika princa Umber- vJt«n-Ameftaun lahko ta Savojskega za člana senata. Kot pre- i z^hteva'1 Itafije predlaganje poročil a sto 1 o nasl ednikovi priči sta fungiraU pe- 1 nj enem gospodarsie« položaji, kakor se natorja Diaz in Thaon de Revel. Člani ^ to P^J^ To bi senata so priredili prestolonasledniku po ^^ ako ^ Itabra pn- izvršeni ceremonij prisrčne ovacije. Seja ^^enapreiem^ teIna odplačevanja vojne- j ga dolga napram Amenki, aH pa kadar bi pondeljek ^tevala revi&-aaje sklenjene po- je bila zaključena ob 15.30. Prihodnja javna seja bo ob 15. in ljubljanske Odpadanje od ka£o£Ške cerkve na Visa DUBROVNIK, 14. (Izv.) 2e tri dni se opaža med prefcivalstvorrn otoka Visa gibanje za prestop k pravoskevju. V pravoslavno vero se je že vpisalo 50 družin. Bege jim bodo sledile še druge. Po poplavah v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. (Izv.) Voda v po zadnjih deževjih poplavljenih pokrajinah je začela polagoma padati. Reševalna akcija je v polnem teku. Sava je pri Zagrebu padla 2a 1 m. Zagrebška občina je preskrbela danes 500 pcplavljencev s hrano. Nesreč ni beležiti. _ Osilff «jc proiisfoveaske politike na Koroškem CELOVEC, 14. Koroški deželni zbor je razpravljal danes o nujnem predlogu soetjalno-' demokratskega deželnega poslanca ZeinHzer- tfodbe. Sistem, ki ga ie Hooiver nrinoročal aeztmeKa r _ ^ . . ? r. *pnporocai, j a ka.erem naj bi se za proučitev pritožb 10 ^ nan isintlitii 1 k 1 ti 11 1 " f__1___v _ _ 1 ■ * * _ . •• * * .« Pismo iz Jugoslavijo Ljubljana, dne 13. nov. 1925. Notranje politično življenje pr Jugoslavi^ stopa z demisijo prosvetnega ministra Velje Vnkičeviča v novo fazo. Das-i se zatrjuje, da je bSa demisija podana le iz re-sortnih vzrokov, ker je prišel prosvetni minister v konflikt z rac&kalnim klubom, vendar se temu pojasnilu mnogo ne veruje. In po pravici! V prvi vnsrti treba omeniti, da je radikalni klub v načelu odobril prosvetno politiko mšnflstra Vukičevića in da so nastala nesoglasja le zaratfi manj važnih vprašanj, kakor opustitve nekaterih gimnazij, ki so knele le po par učencev. Ta nesoglasja sO imela torej sanijo lokalen značaj in bi se mogla z lahkoto rešiti, samo če bi se hotelo, zakaj zaradi kake nepotrebne gimnazije tam doli v Južni Srbi-ji gobovo bi ne odstopil noben jugoslavenski minister. Vzrok demisije je zato znatno globlji in čisto političnega značaja. Velja Vuikičevič je eden najbolj intimnih prijateljev Ljube Jovanoviča in brez vsakega dvoma je, da je pedal demisijo z znanjem in privoljenjem Ljube Jovanoviča Zato je jasno, da more imeti demisija samo ta namen, da utrdi politiko, ki jo zastopa Ljuba Jiovanovič. To pa je politika odločne iz;v?edbe sporazuma. Se jasnejše postane ozadje Vukičeviceve demisije, če jo presojamo s stališča odno-šajev med radikali in radičevci. Ti odnor šaji so v zadnjem času precej napoti in radičevci tega tiidi ne prikrivajo. V zadnji številki top5)o in da bodo izvaja K vse koosekvence, če se njih zahteve ne izvedejo. G, Pašlć m načelno proti sprejemi« ra-dičevskih zahtev. Toda na eni strani se boji dotakniti kočljivega vprašanja rekonstrukcije vlade, na drugi strani pa bi hotel pridobiti na času in da bi potem čas sam prinesel odiočttev. Z njihovega stališča razumljivih vzrokov pa radičevci ne nio-rejoi pripustiti, da bi se še dalje odlaiabo z rešitrvajo, in zato so svojo zahtevo termini-rali. Kljub temu pa najbrže vseeno še ne bi bilo prišlo do odločitve, če bi ne zagrebški ekscesi utrdili Radičevega stališča. In tako je prišlo da Vukičevićeve demisije, ki ima samo ta cilj, da pospeši razči-ščenje situacije. To razčiščenje more dovesti do zelo velikih izpremen>b v naši notranji politiki in v nevarnosti je tudi enotnost v radikalnem klubu. Zato je odšel oo znanega radikalnega pnvaka Aco Stanoje-vtča minister Krsta Miletič, ki je znan zaupnik zelo vplivnih krogov. Avtoriteta Ace Startojeviča naj omogoči izpremembe in na»j obenem utrdi politiko sporazuma, ki je tako splošno priznana kot državna nujnost, da se o potrebi njene izvedbe niti ne diskutira. Pred dnevi, ko se je govorilo o demisiji vojnega ministra, se je hotelo že prvič poskusiti pospešitev razciščenja situacije, Zu-nasfji politični dogodki (tržaški in zagrebški dogodki) so to preprečili, deloma pa sc bali merodajni tudi drugi oziri. Sedaj je prosvetni minister nastoipil mesto vojnega in «Impero», ki se na dolgo bavi s piovrat- ^ predvideva! pr*k>žitev končne j genskega prebivalstva Koroške o pravnih, stojimo pred končno rešitvijo najvažnejr kom opozicije v zbornico, priporoča aven- rcs"ve vprašanja ttaliiansk-il-i rtolsLnv -»a!_____u .. —— —s—u 1 šetfa nrrtramenolitičnetfA vnraAania. J^^T^ ^sojeni kapital, ki ga ^ rrebni ef€kti aU-vrednostm SSFl J^Ltei P°vedano tvori obli- paph-ja, na katerem stojb zapesar* naziv «obŠgad5a ^•ota kapitala, obrestna one gotova tincem, naj se ne vrnejo v zbornico. Faši- *** let* k*l?3* ^ ^ ta leU določila zem ne želi njihovega povratka. Še v^eč! n^)hna ^^^ Ta **em »i clajal Ame-On ga brezpogojno odklanja. Opozicija bi Pravico Plovnega vmešavanja v lahko kaj dosegla tv zbornici, ko ni bil fa- hnaace.^See odličen prostozidar. Obenem *o bile v Barceloni izvršene hišne preiskave pri voditeliu katalonskega g ban a. njem položaju a ven tincem trije izhodi na razpravljal kongres. Najtežji korak je razpolago: Ali vztrajajo še nadalje na i kljub temu že storjen. Pa izjavah nekega Aventinu, ali odložijo poslanske mandate,' uglednega ameriškega poslanca pa je rati-ali pa se povrnejo v zbornico ter javno Akacija sporazuma strani ameriške zbor- je takog vplivala priznajo svojo napako, Pnva pot bi poslab-j11^ zagotovljena, šala rmhov položaj, dru$a< pot je še bel j j Posledica spo neprimerna; tretja pot pa bi nudila radi- na tečaj lire, ki kalno rešitev aventinskega problema. Kon- larjev. 1 — — r---—, ' ----------—~—s 11 — * ««» jursion Krogin tinu, bi se povrnrh v zbornico, kjer M izjja- prevladuje nazaranje, da je Ita^ sedaj na vili vladi in ljudstvu: <^Novo življenje se ameriškem denarnem trga odprta pot za prične*. In morda bi jim verjeli. ----* *--- 1 1 Novi Painlevejcvi fiaaačn predlog. | Pel'Aa vlada nraIa PARIZ, 14. Na popoldanski seji finančnega VARŠAVA, 14- Predsedn:k poljske republi-odbora zobrnice se ie proučevalo po vladi pre- sprejel demisijo Grabskijeve vlade. Kazlaga;oč vzroke demisije poljske vlade is ari! minrctnki rm/lu'/)r>Ar 1- t:___- _ - ■ - Z^ZvcL Uoieno novo besedilo ter i« bil »prej«* noTij.J«1^Jg^^^.P««^ rl . ustanove, ki je ot>itgacqo izdala Obli-' , _ , . , , , ,., . , ... izavil ministrski predsednik m finančni g*c*je pa izdajajo velika podjetja, javne od' Č ' ** * modahtcto placlla Za Grabski, da se je prifio do te^T "'^»ve priznane korporacije in tudi dr- rc^xii narodni davek. Ker Loucher n: član odbora in ker pa vendarle hoče staviti celo vrsto ^ ki potrebujejo v ta ali oni namen « 13l1 V71e^ene so P® »e vedno na gotovo 'Tj? kapitalistov, ki imajo denanja v tzohilju in tuc« poznajo dotične ustanove, ki so jih dale v obtok. V svrho raz-9U-jen)a obtoka obligacij tudi med ostalo m'nije prifilo do tega sklepa redni narodni davek. Ker Loucher ni član od- radi potrebe ustanovitve vlade, ki naj sloni na sporazumi vseh odgovornih elementov naroda. Bodočnost države — pravi Gcabeki — sloni na veliki parUmntani večni in na prenehanju političnih ia parlaaaaaftaniih boi« v Nar. sfaupičma jm s ngn nmio večino odklonila obe spomenici tjarhki stranke, v katerih se je predlagala razpustitev zbornice. posredovalnih predlogov, se ie seja odgodila Dočim očitajo listi desnice vladi, da je prt predelavi finančnega projekta poslušala socijaliste, izraža levičarski tisk vesel;« o sporazumu med narodom in finančno komisijo. Francija bo obnovila pogajanja z Ameriko NEW-YORK, 14. Kakor poroča «Eve-ntng Post» se pripravlja Francija na nova pogajanja z Združenimi državami za konsolidacijo vojnih dolgov. Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici šega notranjepolitičnega vprašanja. Teoretično-sta mogoči dve rešitvi, da se obnovi stara politika * nacionalnega bloka» ali pa da se ta popolnoma onemogoči. Praktično pa je samo poslednje mogoče. Jugoslavija ne more zaigrati reputacije, ki si jo je priborila s sklenitvijo soorazuma. Njena vojska noče in ne more tvegati, da bi se sedanja enodušnost v vojski ogrožala. In ni politika, ki bi si upal prevzeti odgou vornost, da se zaradi ■strankarskih ozttov z razbitjem sporazuma zavre konsolidacija države. Zato je jasno, da bo po-sledica demisije ministra V ukiče vi ća samo v korist politike sporazuma. Oficijelne vesti, ki prihajajo iz Beograda sicer o vsem tem nuclče, ker se iz znanih vzrokov noče o tem razpravljati Toda moje informacije so točne in pravilno bo presojal beograjske dogodke samo tisti, ki jih bo presojal s stališča uveljavljanja politike sporazuma, ki jugoslovenski aksiom. V javnost boj, ki je javno otvorjen z demisijo prosvetnega ministra, rte sega, ker se vodi e po kuloarjih skupščine in v ka-binetih politikov. Poleg tega ima javnost tudi čisto druge skrbi m tudi drugo hrano. Tako so preje skrbeli za zanimanje tržaški dogodki, ki so pretresli vso državo, sedaj pa povodnji, ki so tudi po vsej državi. P« o tem bo obveščala itak «Edinost» dnevna in ni treba, da 9 svopani poročili zakasnim. Jugoslavija je presrtala prejšnji teden zunanjepolitično krizo, sedaj pa preživlja notranjepolitično. Trdno sem uverjen, da smem končati današnje pismo z zatrdilom, da bo ta slednja kriza dobro in koostno rešena. R. S. n. «EDINOST» V Trsta, dne 15. novembra 1925. DNEVNE VESTI Zaplembe Kakor smo sporoči U včeraj sa We za-plecjese ta teden JSdšnost* {petkova Ste-aoZka}, detaaraka. Riječ* m i;<03T» Vide vsi članka «Državna politrka in narodna vclja» ter ^Brezuspešna podtikanja« slovenskega Ireia «Edmost» od 13. novembra 1925, št. 266; upoštevajoč, da se s kritiziranjem ministrov drug-Ti držav, češ da niso izdatno ščitili italijanskih državljanov drugega plemena, vznemirjajo duhovi ob nevarnosti za javni red; upoštevajoč, da se s trditvijo, da je list glaisšlo za obrambo samo enega dela italijanskih državljanov, zopet povzroča vznemirjenje duhov z enako nevarnostjo za javni red; videvsi kr. odlok-zakon od 15. julija 1923, št. 3288 odreja; Slovenski list «Edmc»t» od 13. novembra 1925, št. 266. je zaplenjen. Izvršitev pričujoče odredbe je naložena kr kvesturi v Trstu. B. «ISTARSKA RIJEC> Zaplemba glasila naših Istranov se utemeljuje v tozadevnem odloku na sledeči način: «Hrvatski tednik «fetarska Riječ» od 12. novembra 1925, št. 46 vsebuje v člankih aRapallo^ in «Demonstracije in požigi tuje lastnine. — Opustošenje uredništva in tiskarne „Edincst" v Trstu« tendenciozne vesti, ki lahko vznemirjajo dtrhone ob nevarnosti za javni red.;> C. «NCVICE» Zaplenubo «Novic» utemeljuje prefektura $ sledečim razlogom: ♦ Slovenski tednik «Novice» od 12. novembra 1925. št. 47 vsebuje v članku «Postajamo neobčutljivi« tendencijozne vesti, ki lahko vznemirjajo duhove ob nevarnosti za javni red.»_ fcfA m is WM\ Slovesa Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je poslalo naši politični organizacij: pismo, v katerem obsoja zadnje **mslasenjc uredništva in tiskarne «Ecfeiosi», in to tem bolj, ker je bil napad naperjen proti ustanovam miroljubnega jugos! renske ga življa v Italiji, Vse naše ljudstvo v Italiji bo sprejelo to pcclaiaico od bratske narodne manjšine v Avstriji z globoka hvaiežuo-:tio. Prepričani smo, da tclmačisnio čustva stanov nase narodne manjšine, ako s tega mesta izrazimo našim koroškim brat cm poleg hvaležnosti tudi naše iskrene simpatije. I&feftarlomentfiriio unija In mufilšiRsMo i!praš??nl8 Te dni sem prejel zadnjo številko Inter-parlamentarnega ve stoika (Bulletin inter-parlamentaire) s poročilom o 23. interparlamentarni konferenci, ki se je vršila od 1. do 13. oktobra tega leta v Washin£tonu m petem v Otlawi. Kot član italijanske skupine Interparlamentarne unije bi se bil i jaz mogel, in kot član manjšinskega odbora bi se bil pravzaprav tudi moral udeležiti konference. Priglasil sem se sicer, a na koncu vendar odpovedal. Še bolj nujne natege so me zadržale doma. Priznati pa moram, da me je ob čitaniju poročila še naknadno s k crnina lo po Ameriki, in zelo žal mi je, da nl>em mogel sodelovati na konferenci. Razpravljalo se je o raznih važnih vprašanjih. Sprejete resolucije se tičejo kesdi-frkacije mednarodnega prava, proglasitve pravic m obveznosti držav, zahrai^tve napadalnih vojn, odprave ali vsaj ublažitve carinskih in drug-ih gospodarstvenih pre-graj med državami, manjšinskega vprašanja, omejitve oboroževanja, krize parlamentarnega režima in bcija proti pogubnim drogam. Žal ne morem radi omejenosti prostora objaviti niti besedila vseh resolucij, nikar posneti vsega ostalega poročila. Zadostuje naj par točk, ki so značilne za potek konference, poleg tistega dela poročila, ki se tiče manjšinskega vprašanja. Glasom poročila so se razprave odlikovale po velikem številu vpisanih govornikov in vedno bolj rastoči zajemljivcsti. Obsežni dnevni red se ni mogel izčrpati. Tudi se je morala pravica besede za posamezne govornike omejiti, mnogokrat na samih pet minut, razprave pa parkrat zaključiti, ne da bi bili vsi vpisani gotvomi-ki niti prišli do besede. Ta točka poročila mi nudi priložnost, da opozorim na očitanje, s katerim je v našem jeziku pisani list, kti postavlja svoje ime na laž le po svoji veHki žici** in veMki neumno, ti, hotel še cmanjšavati gotovo ne preveliki pomen ■mojega nastopa na lanski interparlamentarni konferenci v Bernu. Ko mi ni mogel očitati drugega, se je spotikal ob to, da sem se prezgodaj oglasil k besedi, na mestu da bi bil čakal do zadnjega, da bi Lahko zavrnil tistega govormka, ki je v resnici govoril po meni in skušal mene zavrniti. Moj zlobni aH nevedni, ali pa ne- vedni is zlobni kritik je preziral, da je na taksnih konferencah mogoče govoriti samo enkrat v razpravi o posamezeem predmeta cftaeveega seda in da je radi prekratko odmerjenega časa le prvim govornikom mogoče priti do daljšega izvajanja. Ne glede na to seveda., da spiesh ne bi bil Za im& poljedelska zadrug Jdljske Krajine Dne 11. t. m. se je vršil v prostorih kmetijskega oddetiea Delavskih zadrug sestanek, na kateaem se je raspravljalo o ustanovitvi močne organizacije, ki bi bila kos kmetijskim pndblemom naše dežele. Pri tej akciji sodelujeta tudi Ita&janska 2iv-eza kmetijskih zadrug v Piacenszi in pnsel do tega, dajn ko^a zavračal, «:^:Državni ^vo€ j stanka, ki ga je skKcal poseben priprav- ci k besedi samo zato, da mer, zavrne. ^ ^ „detež&pof. Samog^a Poraslo nagteža, a >e dnevi*red kon-; ^ ^ ^ ^ ^^ ^^ lerenoe b0 pač pre?obsežen. Povrhu je tudi generalna razprava o poročilu generalnega tajaska Interparlamentarne un> e družne kredite, cav. Cosokr in dr. Martaai za potovalno kmetijsko šedo m Trstu, doktor Saechi za potovalno šok* v Puli, g o- zadobila nepričakovano vekk obseg. V te,. Ro^olfo Brvsmer za navrše | ^ ^ ^ ^^ ^ ^^^ žiteo polje, ker ne gre za -klepke o dcioceirr ^^^ prof ^ ^ Moran^ za resoluiciii. Tafco so se govoniki do teknili nafrazlične^h predmetov. OkolnctsA, da se je konferenca vrši ki v glavnem mestu ve- kmetsjtsks odsek Lkdavskah zadrug, defc-tor Agneletto za Zadružno »vezo v Trstu, dr. Nobile za kmetijsko zadrugo v Kopru, hke ameriške republike, je seveda povzbu- Ca^:ro M majsko zadrugo v Izoli, dila mnogo govornikov' da so se rr ™rrmj ^^^ ^ konsorcij v Roviriju, gc- svorfi rojalcov zahvahk ljudstvu m vl«fi Lj Amoroso za kmetijsko zadrugo v Po-Zedtnjemh cfrzav za potk^o prejeto cd re6u ^ ^ j^^o ^^ njih bodisi med vojno, bo»i po n}i, m cfca -so naglasali potrebo sodelovanja amerišfce celine pri rešitvi -velikih svetovnih problemov. Tudi manjšinskega vprašanja 9e je mnogo govornikov lotilo že v debati o poročilu generalnega tajnika. Nekateri so pri tem pomo*vfli napade s prejšnjih konferenc proti mirovnim pogodi>am in Družbi narodov. Nasprotno pa je biio v tej generalni debati zelo mak) konkretnih predlogov za daljnji razvoj in za usmeritev de1* Interparlamentarne unije. Generalna debata je trajala skozi štiri seje do 5, cktobra zvečer. Podala je po obsegu in po vsebini zvesto slilcoi zapletenosti mednarodnih problemov. Tisti del poročila, ki se posebej tiče manjšinskega vprašanja, meram pridržati za prihodnHč, tembolj ker bi mu rad dodal nekaj svojih opomb. _ Dr. Joatp Wiliaa. mm kim e mm s Vedno več dLjak»iv se zateka k prošnjo, da bi jim po saižaoah cc-fi.au midMi hrano, ker so cene živil in stanova»j v metstih do&egle tako višUio, 'da l>o Mttsant ubožnam dijakom skoro nemogoče se posvetiti studiranju v srednjih šolah. Dijaška kuhinja v Gorici pa že izvršuje svoje ve-levažno socijalno neilego s tem, da nudi Številnim uboćram dijakom hrano p»o m«c-go znižanih cenah. Breme, ki leži v sled tega na njeaiah ramah, je težko in ga le nekeliko lajšajo denarni darovi nekatetab nekoliko premožnejših slojev našega naroda. Vemo, da so ti dara vi še premalo-številni, da bi zagotovili dolgotrajen obstoj Dijaške kuhinje, zave^ftrno se pa tudi, da je skoraj nemogoče od našega gospodarsko izsesanega in davčna obremenjenega naroda zahievati tolikih denarnih žrtev, kot jih je žrtvoval pred vojno. Zato se obračamo do našega ljudstva s proinjo, da nam pa saj v naravnih darovih priskočijo na pomoč. Naš kmet, naš trgovec, vsakdo izmed nas lažje utrpHki nove organizacije. Udeležniki 90 izrazili izrecno željo, da bi se nova zveza zadrug utsta- rsc-vtila- pred koncem leta., tako vaška republika® primerja program bcijSeviške revolucife z nega-vim sedantim ude;stvovanjem. Boljševizem Je ščice itd.), kot da bi mioral eferovati v denarju, katerega sedaj tako občuino po- manjkuje. Predvsem upasno, da nam bosta pri tem delu, pri nabiranju darov po deželi, pomagali prečastita duhovščina in pa naše uči-teljstvo. Povsod druge-d, v prosvetnih dni-štvih, širenju Itnjig. časopisja itd- so jim vezane roke. Vsaj v tem čisto Soveko- Kubmem socijalaem deh> gredo l^iko brez P<>^esk komumsbfee politike ^ so . * , . 1 -___•_ scicne stranke v drugih državah še večno zve- ružiJ ste obHki novembrske Rusije iz leta 1917. V Evropi ne donaša sovjetski Rusiji v obče nikdo več škode, nego evropske sekcije komunistične internacijonale in pa nekateri nje preveč mehanično misleči državni uradniki, ki še danes ne znajo fazlikovati med interesom države in fantastičnimi teorijami Žinovjevove internaci-jonale. Tudi Iegijonarski organ »Narodni Osvcbozeni» vidi v sovjetski revoluciji naroden prevrat. Vpralsnje pa je, kak namen je imel ta prevrat in kaj je dosegel dose-daj. Ruska revolucija je bila rezultanta raznih komponent, od katerih je bil najširši komunistični. Komunistični vaditelji so hoteli veliko preveč m fantastični romanticizem je zavladal v n-ihovem mišljenju v večii meri nego pa zmi- ■ • j ' u ise- za resničnost. Od prvotne vere je komu- stva samega zavisi, da bo Di>a>ka kuhmja nizmu ko]M ncka. o9t^0 ^ 1eU v ^ in s čudov tim odrekanjem odstopajo komunisti od marsieega, kar so caravnost navdušeno zasto- skrbi na roko in podprejo z nabiranjem pridelkov eno čisto navadno socijalno ustanovo. Državne oblasti v tem oz?rnne deiačo sitnosti, ker je delovanje kuhinje v soglasju z dosedaajo državno potitiko v naž?h krajih« ki dovoljuje posebne olajšave našemu dijaštvu glede oprostitve taks in podeljevanju štipendij slovanskemu (fejiastvu. Posebno učiteljski stan, ki se odlikuje z mnogo članskimi družinami, je dobil za studiranje stvoje dece že pred vojno krepko oporo v dijaških men-zah, po vejni, sedaj, so ravnotako na ste-žaj odprta vrata1 Dijaške kuhale za njihove otroke. Od sodelovanja in pomoči učitetj prospevala in pKJstala seveda tudi neke tfrste socijalna ustanova za učiteljski stan. Kot sprejemamo in smo sprejeli dosedaj radevolje vse dijake priporočene od pre-častite duhovščine, tako tudi upamo, da nam bo duhovski stan stal na strani in podpiral ter podpomagal našo nabiralno akcijo. Smo trdno prepričani, da bo ta naš poziv našel odziva v sleherni goriški vasi, pri vseh naših posestnikih, mlekarskih zadrugah, konsumnih društvih itd, da tako pomagamo najpotrebnejšim izmed nas. Sprejme se vsak, pa Še tako majhen dar, tudi taki darovi, o katerih se misli, da bi jih Dijaška kuhinja ne mogla porabiti za svoje jfctrebe; kajti vnovčili se bodo pri goriških trgovcih in skupiček porabil za razne potrebe Dij. kuhinje. Darovi naj se pošiljajo ali pa pripeljejo na Dijaško kuhinjo v Gorico, Via S- Gio-vanni 7, I. ali pa naj se, v boij oddaljenih krajih zberejo na enem mestu, na kar se bo poskrbelo za dovoz v Gorico. Odbor Dij. kuhinje v Gorici. SLUŽBE V SLOV. OBČINAH Solkan — I. Razpisana je služba občinskega tajnika za 8.500 lir poleg aktiivi-tetne doki ade 1600 lir in draginj ske do-klade II. Služba pisarja: plača 4.300, 700 Er aktrvitetne doklade, draginjske doklade. Rok natečaja poteče 20. novembra. pali, ter se prilagođuje;o realni sredrni. Kaj pogosto delajo, kar bi v interes* države storila vsaka druga stranka. Bili »o za revolucijo, sedaj pa so postali nosilci*evolucije v Rusiji. Iz urada Pol it JflnsT « Trsta Ivan KJjun . Madjče: O vlogi za vašo vojno pokojnino ni sledu. Nalli pa smo prošnjo za Jakoba Kljuna. Javite nam natančnejše podatke. Ivan Dolenc - Divača: Listine smo viožiH. Za Vas je že izdelan pokojninski projekt, seveda mu sledi še pot skozi dolgo vrsto uradov, odborov in plačilnih uradov. Alojzija MElamč - Vofšoca: Kakor Vam je bilo že sporočeno pobom županstva, niso nikdar dospele listine, o kiate-nih trdi županstvo, da jih je poslalo v priporočenem ovo u na IcDmpeientni urad. Morajo se potemtakem smaLrati za izgubljene. Dokumente morate preskrbeti čimprej; najbolje, da jih pošljete nam, da iih vložimo na kompetenhsem mestu. Jo&pca Petaros - Bdj-rr- Vašega akta ni najti. Sporočite nam podroboojše podatke. Josip Mejak - Dolina: Podpora, ki ste jo prejemal, je bilap rav vojaška pod- pora, plačana od lokaliulh oblastev. Me izhaja, da bi bil kedaj vložil prošnjo za vojno ^ pokojnino. Dokažete, pa bo otvorjaoa pozicija. Anton 2£berna -Brestovicac Na ministrstva ni najti nobene Vase vloge. Potemtakem je prvi Vaš akt oni, dostavljen potom natega urada dne 1. oktobra t. L ^^ T.^e^fo da ni definirana pozicij« Vaše Alaiaa pripadnosti. Če ie nadeva Vašetfa drtavleanstva medtem že rešena, pošljite tozadevno spričevalo potom tržaške prefekture, sklicujoč se na pozicijksko itevilko 63323 in prejšnjo prefekt urno ftte vilko 13/B 1332/35 z dne III. 1906. Marija v*L Kljun - MfeHrc V kratkem Vam bo dostavljen nnnšstraki odlok. Če bo negativen. rekurirajte v roku devetdesetih delegacijo v Puk) še 31. Dl. 1925. Ivan Gmadn - Križi Našli smo akte iva na Guština pok. Liberata št. 10h&482 in Ivana Gušt'na poik. H. 1018976. Obema ie prošnfa odbita. Jusi Viđali - Trst: Vaš rekurz smo vložili pri tajništvu računskega dvom dne 5. t. m. K^rei Poearič - Koper: Spisi, ki se nanašajo »a Vašo upokor-tev, So bili dne 20. okt. t. 1. predani računskemu dvoru; smo požurili. Upokojenci kobilarea iz Lipice b Pre-stranka: K vpra§nju pokefnine >e imel naš urad obštmeišo k-crespondenoo s predpostav-l;enim ftinkciiooarjam vojnega ministrstva. Žalibog, da se nahaja zadeva aa mrtvi točki, ker — kljub ponovnim »ah te vam — še vedno man ka — prevajalec. Toi~ej je treba čakati, da se najde prevajalec in temeljit poznavalec avstrijske zakonodaje. Takega človeka pa danes na vo-nem ministrstvu m. Potemtakem morajo likvidirati nakzzila ali Doko'n,;ne brez kakega asimilacijskega odloka. Namerava se aplicirati 82. člen enotnega besedila zakona 24. XII. 1924., št. 2M4 ffjradni list od 2 I. 1$25); medtem vse — počiva. Dovolili smo si z naše strani izraziti par misli in nasvetov, kako priti do skorafš&jc rešitve, posebno smo vztrajali, da naj bi finančno ministrstvo plačaJo intere&irancem predujme na račun n*b (pokojn'ne. Upajmo, da bodo ubrali aafkrajšo pot. VOJNOOOSKMN^^KA PC«U®OVANiA J«ptap FraaoeAkiii - ^iakražuia: Vaša vojna škoda bo v naj-krajšem času ispdečana; oahaja se v likvidaciji od 19. oktebra t. 1. Ivan BaoMass - Gorica: V Vaših aktih manjka še potrdilo o uporabi vojne škode (certi-ftcafco di reimpiegol). Svetujemo Vam, da greste v Gorico na finančni tehnični urad in zaprosite, da s/tavbo pregledajo ter o tem izdajo svoje mnenje. Istotako se obrnite na on-dotno na»blirn^o orožniško postajo, da sestavijo enak zapisnik. Anten Pertot - NabreUma, 279: Posrečilo se nam je spraviti vojno odškodninsko prošero v tek in lahko pričakujete v kraikem izplačilo. Ivfiea Lebaa - Vsiarje, 7: Končno je vendar likvidacija Vaše vojne škode pred durmi. P&sp»šili smo še vrnitev akta od Hnančnega termičnega urada v Trstu. Pričakuj-te bre2 skrbi v bodočih dneh izplačilo. Ivaa Tavčar - IvanjiaJr&d, 13: Vsled našega posredovanja so za Vas že izdane obligacije s plačilnim nalogom 11. t. m, za ves znesek, ki Vam ga sporočimo pismenkn poVom. Vročen e obligacij se bo pa še za nekaj dci zakasnilo, ker so nam na finančni intendanci javili, da mirna kr. zakladna delegacija obl gacif na razpolago in jih pričakuje šele iz Rima, Torej, par dni potrpi enja! Miha Le ban - Volarje, 28: Vaša vojna škoda j je izplačana. Pričakujte naše pismo, kjer Vam j bomo javili, pod kakimi pogoje in kaj napra. vite. OPOZORILO! V»i drugi, Id so nam iz/oćili, naj posredujejo zanje pri fchancei intendanci, naj blagovolijo počakati, ker pride vse na vrsto. Ne imslHe, da je to lahek posel! Osrednje tajništvo. _ Promoviran ;e bil v petek na univerzi v Bologn: g. Janko PlesniČar iz Trsta za gradbenega inženirja. Častitamo- TKŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU vabi vse člane, ki še niso poravnali letne članarine sa L 1925 v znesku 2 Lir, da v?la-čse$o isto č""!*-*'**-^ v centrala ciica Torre fcian-ca ši. 19, Onih, kateri ne paravanfo letne č3a-nar"/ie, ne bomo smatrali več kot svoje čteu«. Obenem naznanjamo, da »pretentamo nove člane vsak can od 10. 12. ure v istili prootorih. Druitvon« v •sil _ «ČS5alnica». Jutri v pondeljek ob 8.30 bra-na skušnja za -Ugrabljene Sabinke». Zaposleni so vii. — M. D. «Tabor» v Sežani ima danes v nedelo ob 2. ari popoldan sestanek celokupnega članstva. Prosi se, da se tega sestanka vsi člani gotovo udeleže, ker je na dnevnem redu zelo važno vprašan/e. — Ta nik. — M. D. P. Opčine javlja, da se vrši danes ob 14 v Kettejevi dvorani IV. redni občni zbor. Ker je društvo v zadnj-h mesecih malo delovalo, ;e obvezna prisotnost vseh članov in članic. Računam na udeležbo zastopnikov mladinskih društev. Ker je ta občni zbor veHke važnosti, prosim za obilno udeležbo. — Itomisar. _ Slovenska, dcfcHčka Marijina Družba v Rojanu priredi danes popoldne ob 5. uri v svojem domu veselico: «Roka božja igrokaz v petih deanih, burko enodejanko: -Gospodična Hitrica in njena sestra Metka* ter tombolo. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. _ Srednješolsko Udrnžen;e. Juiri v pondeljek ob 20 se a v DKD. Prosim točnost. — Predsednik. _ D. K. N. Tonunaseo. Danes ob 8-30 uri se vrši seja v nov h prostorih. Ker je aa dnevnem redu važna točka, je potrebna navzočnost in točnost vseh odbornikov. Isrtotam se vrši ob 10 uri sestanek s predavanjem. — Predsednik. pri Sv. Jakobu izvanreden zbor S. U. a sled«' čim dnevnim redom: 1) Odobritev poslovnika 21 Slučajnost*. Seja; O S V in verfflkacijski odbor, ki bo izvoljen danes, imata v terek H. t. m. skupno sejo v mho vidiraar^i in podpisovanja iejjrti-. maeri za prvenstvene *ekme- Kraj ac i*v a pri predsedništvu občnega zbora. O. S VT Sarcz aodnškov: 4 Iau s ccL-^. o«;. .i Stare A„ Stare R., Skrtniaj- V., Skrin;ar » Martir-ČJČ Viktor, Bezek R., Vatover. D., Jo^aa E. Gastin S, Maraš D., Novak S-, Bekar Trebeč K. — Načelnik. — Na igrišču Z. D. «Adria» nastopi danes ob 13. uri rezerva proti rezervi »Pro Si r^ vola» v sledeči sestavi: Rupena II., Kosic, Kreše vLč, Morel, Pang*rc, Vrtovec I., Kerševan, Smerdel M., Vrtovec II., 5tok, Rupena I. Rezerva Šuligcj, Pečar iti Širca. Proti I. četi «*Pro Servola«, ki nastopi točno ob 15. uri. igrajo: Nadama, Počkaj. Meni^hetti, Kocjančič, Frančiškovič, Vrbec, Blaž, Vatovec, Saša®.. KošuLa D, Mahne. Rezerva Stotfa In Zer^al. Vsi igralci morajo biti pol ure pred tekmo na igrišču, *ia se tekme lahko prične o točno ob napovedan.; uri — M. D. *Grad» — S. D. ^Adria- — Frocelc. Na igrišču p^-i Briščiikih se sreča dane« i-tLi' «Grada» v revanšni tekmi s I. Četo «Adrije» — Prosek, Tekma obeta biti nadvse zanimiva, ker bodo Gradaši skusa i poravnati prejšnji poraz 2 : 1. Začetek ob 14 30. V slučaju slabega vremena tekma odpade — Danes se vrš- na igrišču v Rocoh: napovedana tekma med četama ««Obzor»- Zarjam. Začetek točno ob 15. Tekma, katera bo brez-dvomno zanimiva m napeta, bo gotovo privabila na igrišče mnogo naš"h športnikov in drugega občinstva. Pred tekmo točno ob 13 uri nastopi četa M D. «Rocol~ z rezervami -Zar-ye». is il«fllaRla — Čudežaa ra^Hev. 44-letni zidar Martin Afcele, stanujoč v uHci Pozzo št. 2, je vče-; raj takorekoč gledal smrti v oči. Ko \o okoli 10. tire v dručbi drugih zidarje\ popravljal streho cerkve v Rojami. mvt je nenadoma poslalo slabo in v omotici io zdrknil navzdol po sfernem pobočju strehe. Zdelo se je, da bo mož v naslednjem tie-notku treščil z vrtc-^lave višine na kamua-ti tlak. toda zgodil se je čudež. Čisto na robu strehe se je Abele ustalil in obležal, v stresnem žlebu, oc&oder so ga tovariši' rešili na varne. Na lice meeta poklicani zdravnik rešilne pc«taje je dal prepeljati srečnega zkLar^a, ki je bil sicer še slab, a m imel nobene poškodbe, na dom, Prc-ces proti CoHarichu zaključen CGMh «t»tije& m zelo peslrens jfes^rriHi ježe Njegovi pc-afejsi iaaat«rc*na malo kaznovani. 14 obtažencev oproščenih. Kazenska obravnava proti Collarichii m govim pa;dašem, ki je vzbu;ala t&kc veliko zanimanje med prebivalstvom skoro v.se Jakijske Kra>ine, se je včeraj končno zaklučila. Kocki je padla; ixl'očena in zapečatena jc usoda krvoločnega strakovalca Tstre, morilca, ki ni poznal usni:ljen;a, ki je imel — kakor je sjm trdil — kamenito srce. Doletela ga ;e kazen, kakršno je pač v polni meri zaslužil. Že dolgo Časa pred uro, ob kateri se je imela razglasiti razsodba, se je zbrala pred sodni -skini pos'opjem velika množica občinstva: sodna dvorana je bila seveda zasedena do slehernega količka. Ko je ob 16 uri vstopil P>;«a-sednik, ie zavladala v dvorani globoka tišin.:; obtoženci so sedeli skoro nepremično na klopeh v kletki, a poteze na njihovih izmučen h obrazih so razodevale, da pr:čaku;e o z mrzlično nestrpnostjo trenotek, ko bodo zvedeli, kakšna usoda »m je namen ena. RAZSODBA Ko so bile izpolnjene še nekatere uj-adi e formalnosti je predsedn-ik končno preč:tal sk-dečo razsodbo: IVAN COLLARICH je na podlag pravoreka porotnikov, ki so po&rdSi krivde pri 16 zločinih od katerih so 4 kažnjivi z dosmrtno ječo ostali pa skupno s 115 leti ječe. obsojen na dcsmruio fečo, poostreno z 11-letnim zaporom v ločena celici. ALOJZIJ BATTISnG, jjlede katerega so porotniki zacikaK krivdo pri poslanem vmoia, oioJnikov Baloa.si ia Deiise, a poir-dS; ostala vprašaj je obeo;en na 11 let m 3 mesece ječe, na 24*0 Kr glcbe, iz\ flbe javnih pravic za dobo kazai ter 3 k ta posebnega po-tic^skega nadzorstva. MARIJAN B1SCN IN EVGEN CZERNY. glede katerih so porotnika zanikali krivdo pri umoru oziroma poskušenen&a umoru gostiln/-čarke Del Mante, a potrdili krivdo ro^ars^c^c napada z oberoženo roko, sta obso era na 10 let ječe, poostrene s šest jno tc debe z zaporom t loče« celici ter na 3 leta pofiebne^a polici-ske ga nadzorstva. HERMAN Sf^-^oS^TŽTMr roparskega "f ^^^ ^TpStaiM« prizn.B VmL _ aa 5 let jeoe, od kntenb ste kr. indulta (amnestije) dve lell ^teli, tcT na 2 leti posebnega policijskega nadzorstva. IVAN NEFFAT je oproščen obtožbe «zdm-ieraiva v zločinske aamene«, a ob&ojen r»*H tatvine v Škodo dr. L.icau-^a na 4 le4a 5 secev in 10 dai ječe, poostrene z 9-meseC^a" uporom v ločeni celici. MARIJAN DE ROSSi ie obsojen a« ? 2 meseca ia 26 dni Ječe ter n« Javnih prscic; od te kazai ste mu - na podlagi kr. mduHa. FRAN JUSOCH je obaojea^^^JT 1 leto 1 mesec m 10 Am »eoe, ta |o je ze octoe-d-si v preiskovalnem iMpoc*. SANTO SIMONI je oboo«* radk pobiranja Colkricba na 1 leto, 7 mcsecevJb 13 Aw a fe to kazen že pre®tai v preta®ova!s»em Pom SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročalo Seja dne 12. novembra 1925-Nogometne prvenstvene tekmerSepnfeeio 22. t^noTKoledar, igrišča, nro m sodnike objavi T. V. N. v četrtkovi številki. _ Opozarjamo * Sf z daaašorim dnem je brezpogojno, do preklica zaključeno vsako adtažavanf« aorih članov za fcatemTbodl panogo. , Občni zber. Danes ob 8.30 le nii t DKD Vri oatali obtožencu ta ie li so cpio- V Trsi« 15, novembra 1925. -EDINOST* in. Meni. Med ietr.; so: Ivcaka Jormasm, Collfcri- cbevs ljubica, zietar Norlnboli res-.a sveU)Tna gledišča, aA so na* e&ana vjled svo^e — Iz Kanala. Prensestiterv. V petek, 13. t. m je zapustil naš trg g. Urbančič Miha, sodni uradnik pri tukajšnji kr. preturi. Rodom iz Kobarida, je služboval čez 20 let v Kanalu, kjer si je pridobil obilo prijateljev. Bil je pr^e'len družabnik, dober in pošten. Ljudstvu je šel vedno drage volje na roko in z njegovo premestitvijo v Červinjan bodo vsi domaćini občutili veliko z-gabo. Bil je zadnji uradu ik-Slo venec pri naši ©odniji. Zadnja leta ie imel precej nevšečnosti v uradu in to ga je precej po trlo. — Elekir. kič v Kanalu. Tvrdka Bruna er iz Podgore je prevzela napeljavo električnega toka za naš trg. Ze icio bo skoraj, odkar so napeljali žice po trgu m nastavili droge, a f Jlancie'ne odvisnosti na gotov dohodek, so hočeš - nočeš, prisiljena, da uravnajo svoj prog-am nekako po širšem javnem mnenju, po želi publike in to seveda, da zasnorejo trdno zas:gurati svoj obstanek ter psravi svoq namen, ko po mne-niu vseh — prekratko. Nismo prijatelji predolgih sporedov brez konca, toda tudi prekratkih ne. — Kot uvodno točko je zapel g. Dr. Btr&a arijo za tenor iz opere «Boheme». Imeli smo prvikrat priliko slišati tega izborhega pevca in _feči moramo, da sr je pridobil na mah srca vseh po&iušalcev. Diviti smo se morali njegovemu čistemu in izvežbanemu tenorju, tako da sme si ga želeli poslušati le še in še. Ko smo ga videli nastopiti de v na to sledeči drami «Voikašin» v pevsKem zboru, kateri nastopa kjgP svatovska družba v veliki pevski sliki pHU 75nCiei£ ------------- I ^metiška svatba,, kjer poje m igra vlogo sta ~ R-d; obi&mih z^.kPsnilev od strani občin- j resme, lahko trdimo, da je nad vse častno re-s'va se ie odlomio dramsko društvo, da bo j šu «vojo nalogo tobko v pevskem kolikor lgral-r-=č-4k nrads.avpoi ure poz-ne'e, kot običa;no I skem oziru. Z niim bi mogio naše prosvetno laoDve^aVo Prosi se si ©bčnstvo, da b^ago- j dek> mnogo pridobiti, radi česar upamo, da bo voU io vzeti na znane. Vsekakor pa se opo-j ostal zvest začetemu čelu. Omenjeno dramo za-ia ega in ge so bile mestoma prav dobre, posebno Kata. novembra v venh oćdtlkih in ob 80J priliki se cpuSšamo v ¥eiikop<©i©sn© Ini 10 Rtfla odjsmiice«, «la ne t!r««Min« samo sa tem, keke bi lih sndovoijiH, o le« pdstofsssjc ie ve« cSa&eUati; s popolne resnostjo, na^ve^Jo Izbaro, najnUjimi cenami Itako se bomo našim tudi sahvaiiii. D&mleffi® našim nakupili tekom milina Sncw — p« bodisi tu«M v rsilHInfr addeiklk — blaga sa natemanj L 50, krasne t« najresfSnejSc iveJtooatse predmete. Vs^nost našffe derov rasle sporedne z vrednestio na-blage. Predmeti so rncstavtloni v posebnem oddelku v prvem nac£slropiia, kjor si Jih vsakdo ~ rosstavOonbni predmeti so nahajajo tudi arovi ve _ _ ^^ m f*t©S!i nadkrU|u|eio vrednost nakupljenoga lila§a bi katero dobi oni, ki mu bo sreča mila. - Vabimo vteb, prisostvujejo Isretltvi darov, da mm tako prepričajo o tej izredni priliki. -■»ir j 1 f.ij trg: m r t 2 ^ r*" ^ '.... ^- 'irt- .v - - -i Poslane*) ČEVLJARSKI pomočnik, dobro izučen se išče. Naslov pri upravnižtvu. 1885 HLEV, sk'adišče prostorno, se da takoj v na-j jem. Molino a vento 70. 158ć BASICA, avtorizirana sprejema noseče j ri slovensko. Slavec vi« G^uha 29. Podpisani Josip Sancin, Ček, iz Skednja preklicitjem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel dne 11. novembra 1925 napraai , , 0 gospodu Ivanu Franza iz Skednja, ker so PRIBNO žensko za kniečka dela, iscem. Scor-popolnoiiLa neosnovane, m se mu zahva- coia-Cordaroh st. 2/2. 15, , Ijujem, da je opustil tožbo. V TRSTU, dae 13. norvembra 1925. (766) Josip Sancin, Ček. KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata t>, p >e srečo, preteklost in bodočnost živbenja 15&1 Govo tA pa n egovega sina — odvetnika- N. v. m p. _Imenoviiiije. Kadintendanca lepih uraetno- sti za Juiijsko Benečijo ie imenovala odličnega slovenskega slikaaia g. Vena Pilon za na ___ __________ . nico 79-letnega Kap na cest!, V petek popoldne je pripe- Aniona Breščaka s Placute, katerega je zadela kap > ulici Leopardi. _ kmetijski pouk. Goriško pod ravnateljstvo furlanske kaietij-sko-potovalne šole pripravlja za mlade goriške zemtedelce strokoven teča' ki se bo vršii v prostorih kmetijske šole na tržaški cesti. Tečaj bo obsegal 80 teoretičnih predavanj o kmetijstvu, ki s« Dodo vršila y večernih urah. V ta tečaj ee lahko vpišejo ■iladi, 14—17 l«t rtari zamledelci, toda tudi •tarči« 8e ga lahko udeležijo kot slušatelji Vsi ki žele obiskovati tečaj, se lahko vipiiejo Uradnnni «xa.mi im tudi ob nedeljat pred-pcidne v kmetijski Šoli na triaiki cesti. Vpi-povan>a zakiiučijo dna 22. t. m. Višje navedeni razglas kmetijske potovalne Šele v Gorici smo prinesli zaftegade^ tudi v mašem listu ker se bodo mogoče tedi med slovenskim kmečkim naraščajem iz mesta in okolice našli ^aželjni mladeniči, ki bi radi obiskovala ta *ečat. Ker p& j, u teča>a /vsekakor potrebno dovršeno z&aa,« ttaHjan-skega fezika, je od njega izUjočena ogromna večina uk a željne kmečke ndadme iz mesta m akolice, ki tmori tudi skupin boLčala, a ne ruši-j podirala ter jim jemala še ono malo veselja, ki ga imajo za svoje v sedanjih razmerah včasih že itak akrajno nehvaležno delo. Neobhodno potrebna kritika bodi izrečena na pravem mestu, v pravi obliki m ob pravem času. Pri tem pa naj «e uvažujejo splošne razmere posameznih javnih delavcev, četudi dile-•tantov. Merilo za presojanje dela profesionalcev in diletantov bodi brez dvoma različno-Vsi niso in ne morejo biti umetniki. Če bi se oni naši večni kritika v bodoče držali tega načina presojanja, bi zaali naši stvari še kai koristiti, še bolte bi pa bilo, da bi raie sami priskočili dejanski na pomoč, saj jim sposobnost' in zmožnosti ne man ka. Vsak ni sicer za vsako delo, toda torišče je veliko in dela ie za vse še preveč. Vsak neka« in ogromno delo bi bilo dovršeno z lahkoto Torej, dragi sapeč-niki, mani besed in nasvetov in vsaji nekaj — dela! Hic Rhodus.........! TRGOVSKI POTNIK. 28 let star, z večletno e prakso v manufakturni stroki, išče primer- j l nega mesta. Ponudbe pod ^Trgovski potnik > na upravništvo. 1590 £ ¥ -^'To^dni'1^ toT. aTbo" »di j ^jbi^ if c^Š"'ViTuvift^S Donda 10 dni. I ekom nadaifii.-h 1U dni i a aro viozl, o , nesebično m požrtvovalno orosvetno delo po- vi,«,^... ifvno prizadeti reknrz na trgovsko-obrtno zbo^co|&aEieznik<>v -t iUammerer. iOW radi nepravilne odmere zbornične pristojbine. ^ podirala ter fk — Siu,k z 1L nadstropja. Včeraj malo pred poldnevom. je skočila približno 60-letna Ivana Catarussa iz Tolmezza iz okna drugega nad-sitropja na tržaško cesto, na kateri se nahaja njeno stanovati e. Da ji bo zaželjena smrt manj strašna, si ,e starka pred svojim skokom zavezala oči s črnim robcem. V resnici pa cela stvar r.i izpadla tako strašno, kot si je ona predstavljala, zakaj stara kandldatinja smrti s! je pri svo em skoku izvinila samo levo roko ter zadobila razne lažje poškodbe Dosedaj še ni znano, zakaj je Catarussc hertela pospešiti svojo smrt Nalbrže jo je gnala k njenemu obupnemu koraku za katerega se je prej opogumila z žga-rrem. črna beda. Goriški zeleni križ io je pre-pel al v mesino bolnico, kjer bo kmalu ozdravela, ako ni zadobila pri padcu tudi notranjih 41 B^CllČSf^^l najboljše sredstvo za zimsko škroplje nje sadno drevje, jeklene ščeti, cepllni vosek, lepilo proli pe-ikru, žag ce, cepi! ne nože, škarje, krivce itd Vsa iezila . o izdelek sveiovuoznane tovarne Kundc (Dresden). „mozmm" aust UŠSD Gorica, Via Favttti S (76t») 1515 ^ iHš^-a^SC 3 l ;n lumi Is umetnost L Košar: ,Poeti jugoma vi del Rinascimcnto' — GosfKid jMrevajalec je že leta 1910 izdal zbirko prevodov iz slovstva Jugoslove-nov (izvzemŠJ Bolgare) z naslovom Canti Ju-goslavi, ki je izšla v Italiji pri založništvu CappelH. Ta kniiahca je šia precej neopazno mimo slovanskega in itakjanskega sveta. To je raaomljivo. Bil je to prvi poskus in prevod je poskrbel Slovan. Torej je izs?a več iz potrebe nas samih, da bi seznanili itaHjanski svet z našimi proizvodi. To je seveda zgrešeno. Komur je kaj mari za našo umetnost, naj »e pobriga zanjo. Da bi ,0 mi drugim vsiljevali, nima smisla. Kar je dobrega, se je tak že prelilo v svet in se bo ie. Vendar pa nočem s tem reći, da je gospod Kašar napravil «labo delo, ker je kot Slovan prevedel neka naših pesmi njsjfovo stremljenj« je hvale vredno. Valno pa je vprašanje, ali je goepod Iv. Kušar do-rastel nalogi, ki si jo jc nadel. To bomo vedeli v na^ ednjih vrsticah. Najprej bi omenil neka^ besed o italijanski pre- ODVETN1SKA pisarna išče vajenca od 14 do, 16 let starega. Naslov pove upravništvo, -591 TKA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ^ tftfl PjEgjgg Pa PMSSTRMIft 4, pritližie ! Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po E BABICA, diplomirana sprejema aoseče. Via Madonnina 10/fl. 1592 41 ^ ** /2 15 XK> 16 letno dekle za hšna dela išče mala družina. Via Boccaccio 14, pritlifc,e. 1593 VOGERSKA KMETIJSKA ZADRUGA odpre drugi teden v To.m:nu 59. (stara kapianija) s^o o vinsko klet. Vino (na drobno in debelo) je prvovrsten, domač pridelek s solčnih goric vogrskšh kmetovalcev-zadruinikov, ki vabijo na obilen obisk domačine in okoličane, da se saoii prepričajo o dobroti pridelka. 1593 i L Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. F Davek na obresti plačuje zavod sam. z Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. [i Sprejema tudi vlogi 10 tekači mm v Dinarjih ter ilb o&rtsttjg nclB9odse]& I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, I ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. § Uradne ure od $-1 In od 372-57* pop. Poštno-hren. račun It 11/1327. Telefon 16-04. III IBl 04. I aoJ podlistek etefao večino kmečke-,,__, —______ fa naraSčafa v gorOkem okraju. Zato 50 in^oSni literaturi sploh. »stanejo vm hvalevredm napori goriške po-j Kolikor poznam prevodov iz slovanskih aruia.ee fuzianake ksaeftijsko-poiovahu: iole za' slovatev, tem ugotovil, da so ado po*rini, jovzd^0 kmečkega foapodarstva v goriškem j včasih nemarni, akxa;fani, slabL To dokazuje, atraju »koraj popolnoma brezuspešni, dokler i da se Italiiaai do »eda; niso dovofc zanimali "bodo vriila predavanja tudi v onem fe- 'za. velikansko bogastvo, ki ga nudi slovanska glk.il, katerega govori ogromna večina goriške-{ —■■.—.,- ga kmečkega prebivalstva. Dalje na IV. s rani E. PHLILIPS OPPENHEIM: to im n/b um ftn Preval France Magajna. «Tore; mi ne nameravate povedati vsebine tiste brzofervke?» «Ne sporo in am »e, da bi kakteo pr«jel,» je od v mil Jooelyn mrzlo. Ako «e bom mudil še naprej z vami, bo« go&vo zamodH lajntrak.* Zapustila sta ga 6 kratko poslovilno besedo, na katero ai odgovoril Joceljn, v ttemnozele-nem, svilenem o^rinain, m gobo in raz- ličnimi srebroo^Žavimi steklenicami v rokah, je odšel v kopalnico. Kapitan ia blagajnik sta se sprehajala po krovu. «Kakš&o mnenjr ste si ustvarili « tem čk>-veku, Dat?« j* vpaaial kapatan. BlagoinBc. je zakaibal. «Ako me ipcaiatc, gospod«* je rekel, ram priznati, da fe po mnirni amenju pc^el gospod Crawskay za napačni konce palice.* ltpotfttfe Tisto jntro je priila Katuaoa na krov nekoliko vznemirjena. Začelo se ji je svitati spozna^ n]e. da ie njena služba kai gospoda Phillipsa samo navidezna. Dovoi/eoo ,i ie hi-o sedete pri boln-ku, kadar je zdravnik odšel na sprehod ali obedovat v salon, v ostalem pa ni nihče zahteval od nje vršenja običajnih dolžnosti. Prisiljena ie bila primari, da se v tej kabini vrši nekaj skrivnostnega in da sta v to skrivnost zavita bolnik sam in njegov večnoču^čd in molčei zdravnik. Kmalu je začutila, da se je Crawshay, kr se je sprehajal po krovu, ustavil — ob njenem sioki, na katerem je ležala zleknpena. Pozabavila £a je brez navdešenja. »Ali izvajate kako pravilo za svoje zdrav-ljexie?j» je vprašala. Ne povsem,» je odvrnil. «Ali anem aesti aa j trenutkov?* cSeveda! Mislim, da nihče na sed$ sedaj ▼ tistem siolu.» Sedel je k njeni strani, odvil ov/ateico z vrata ča si odpel snksuo. Mrlo se ji je odi prvega hrpa, ko ie zadfhls njegov glas, da je n)egov način nhnaitun?« nokoltttct apnmcajciL Vsekakor ni bfla pnprav^eoa sa akorc ostna odločnost njegovega vprašana. ^Gospodična Bevarleyt» je rekel, «ali ma Uhko se rece, v. Banka namerava v krubkem povišati srvoj kapital še za 10 milijonov rubljev. To je menda v z^ezi z otvo- rkvijti njene že naznanjene podružnice v Genovi. Bilanca banke za zunanjo trgovino je od 29.8 milijotnov rubljev v začetku aprila 1924. poskočila do 1, novembra t. I. na 137.4 nrilijonav rubljev. F. C-č. 62 plačuje M3JZLJ PCUH, Plazza GMdl Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na navslo! DEVIZE: Trst, 14. nov Amaterdam od 9^0.— do 101 >.-Bt-l^jja od 111 50 do 113.50; Perir 100.— do 100 fiO London od 1 tO 90 do 12^.20 ; Kevr York otl 24.(50 do 24.75; Bpiaija oi 346.— do 356.— ; Švica od 47.1.- do . ; Atene od 33^0 do 35.—; Burli i od i88. do 598.— ; Bakare^t od 11.— do 11.7 s Pra^a od 7 do 73.75: O^raka od 0.0346 do 0. ) IM; Dunaj od —.845 do —.3j5; Zagreb od 43 5«! do 44.—. Benečijske obvosnico 68.75. VALUTE: Trst; 14 novembra. Avstrijske krone od 0.0340 do 0.0355; dinarji od 43.— do 43.76; dolarji od 24.50 do 34 70; novet po 30 frankov od 94.— do 98 - ; ftiut Ste« ling od 119 75 do 120.15, Zobozdravniik! Pravimo Vam samo to: Predno kupite ( etfejis si nofteilo IzUero pri STli^EH me 15 in 17 Via Geppa 15 la 17 Naia zevaroiralnka „UNION" K ncjveSa svetovna zavarovslslCD Delniški kapital Fr. 20 Miijonov, zmv. kapitali v veljavi čaz 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. mam Veiika skiadliča - POHIŠT dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na K« tfro&ao R. CAMPONOVO Tel. 793 - Vlale XX Setiembre 33 TRST t>48 LUSGI GLiže^itUe? umetirški preporod narodno prebujene pa bo!exaini še ežavjie:^i nego xiosedaj Bi'e po i ično g.bnaje. ' \*o letos m^d^e skoro vse rastline Troaov Ga> eva alec si e izbral sledeče peam-j#»vic teli boleani _e rolno vsepovsod po ra- JAKOB BEVC urama in zlatavna Trsi, Campo S. 5 ljudskih ___kupaj« v vsaki mnoetci po najviSj^h ceaali ; pkičuje vižje kot v« drugi. " ! AttZSZG&^OSSfk Z«fc»SC lainovrstah nr in zlaeniae. (650 g sv« s d m lAiiMiSrn Kdor rabi % Puhištvo, šhralna stroja „Singsr" • ■ 4 3 * • prevaialec si e zbral sledeče po«ai-: .fi »v.c teh bolemj e rclro vsepovsod po ra-ke- Prešerna Gregorčiča in Ketteja. Če sr -o! stL'nakih ostank h Boj bo tei*k Pričet b bilo i c:-ic jr uevatt Prešerna k dobi po 1. 1843., naboje z bojem. prodno ras l ire spomlad: m-H- še Gregorčiča, vendai ac j začnejo poganati Pregovor pravi: - K^or hitro | ^ bila 'da — dvakrat da!« Če bi er ne bil resni rda še Gregorčiča. boiro Keiteia stavili v tste dobo, ko je---- — -------—- v ~ . romaDt:ka pri nas na vrhuncu To ni sicer čeri ta pregovor e tuka, gotovo na mestu lako važtto za vredaost kniige. zavest; pa KmeL-e - $ospodan-, preakrb te se ze sedaj utefne ;tal; anskeva bralca v napačne misli o s tem ceucaim lA-avlom za vase rasfilrne našem slo s vu ti a aaroč^a lahko raprav.te v-ak čas "Gospod Košar si e izbral naše tri na-boL še in v vsaki maožini pri Tržaški kmetski druž-lirike. Spisal e tudi k vsakemu Dowben živ-: b v^a rorre biajica št. 19 Vsa potrebna na-tr ¥7 k prevoaora. l\pod preva alcc za- J kteti^stva dobite od strokovnaka mženir.a e aiere ?eiočn^3t in nerodnosti. Tako istotarn. stWji na pr. na stran: 62., da je Prešeren umrl j Km«H*ska ©»aSna predavaaia. v L ubl ani Gospod Kušar omenja (str. 61.}, j Tržažka kmotiiska družba v Trstu naznanja, ida je .Jtilila (Primčeva povabila v zasmeih;^ ^ prirejala brezplačno poučna predavana; Prešerna na svokj poroko, katere se je poamkjv katerikoli gospodarsk stroki — v svoemj v žaliti obleki uae'ežll. To je sicer rom^.atično, | delokrogu — tržaška pokrajina in Istra —, kjer j kakor je romantična novela Karatnfi sa bodo to'zahtevali vpisani člani, aikova tjroba», ki jo e raf«sal Šcnoa, io}<-llin premalo fin Kdo ne ve, da so zlasti I*ali;ani zelo dovzetni za lepo zunano obliko, saj so; včasih celo pretirani formalisti. Če hočemo torej, da bodo naši sodeželani segali po naših prevodih, poskrbimo tudi za okusno in lepo zunanjo obliko. Lepa knjiga naj se priporoča tudi po zunanji ob'iki. (Konec prih.) Ivan Vouk. _ Koncert AJine Cerv|. V petek zvečer se na:n je predstavila v dvorani tukašntega Cir-colo Artistico sopranistinja gos,pa Alina Cervi. Kadar se po'avl a kaj novega na polju umetnosti, obhaa človeka vedno neka vrsfea nedz-razljive rezerviraoiosti, ako si nepripravljen na novost potom posebne bobnaioče reklame. Toda topot smo bili prijetno iznenađeni. Gospa .Cervi razpolaga z zvonkim, čistim in v vseh legah izravnanim glasom, ki se mu poznata lep naravni dar in dobra šola. N^en glas ja sposoben za vse ni:anse in ve po potrebi toda dovolj krepak. Ona ga obvladuje v vsakem oziru, tako da *e je pri prednašan^u par grama mogla z globoko dušo posvetiti posameznim pesmicam. Edino, kar bi bilo smatrati kot ^nujhen a odpravljiv nedostatek je premehka izgovarjava rvekateri|: ▼ SežJBii: trgovina Go^vičak; v Trnovem;pekarska zadruga, katere razpolaga tudizbo -to zalogo plato* znane tvrdke Cervursfcs in toaska kmetijska družba v trstu jftifOB PEumm velika zaloga vina, žganja in likerjev ustaaavljen« leta 1878 Trst, Via S. T. XldlM t, talefon 2-S6 Vedno v salogl in po cetiah izven vsake konkurence : pristen istrski troplnovec, kraški brinjevec, kranjski slivovec. Lastni izdelki ■ Jtimeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refošk, Lacrims Crlsti in druga. Sp«clalltatai Jajčji konjak in Crems maršala ter raznovrstni likerji in airupi, kakor tudi PRISTNI MAL1NOVEC itd. (67 i) Hranilne vloge na knpice in tekoči račun obrestuj e naj ugodnej e Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti,dobremu poroštvu drobne gospodarske vesti iz RUSIJE -MKnSka ind**rf*a. Sorjett m po revokir dn naciionalfaarali vne make mline m ph stavili pod upravo Centrale a^n^sbra-ctje za mlinske ktde&e («Glavmuka>J. ftd ojeno upravo je stalo začetkoma 80W mA*-nov. Po kiaivTguraoiii «nove go^>odaz*gke pc4itike> {\*U 1921) so prešli miwf y upravo ap«mzacijskefa komi«ax^ata, lu jih je oddal večinoma v na^em zadraimm organizauciiam ter bivSsm lastnikom. Sedaj so v sovjetski Rastji našteli 7910 itAtuov, ki proizvajajo 6.8 milvjonciv poA>v moke dnevno. V zasetaih rokah nad 5000 mlino* z dnevno proizvodnjo 3 niHponor podov. Zadročne organizacije tir pravdo 1050 mlinov, katerih dnevna produkcija moke znaša 1 milijon puder*. Pod dr/Tvno upravo «fco£ še 1900 mlinoiv, ki dajejo dnevno 2800 mil^ano-v pudov moke. illo_, Osnovni delniški kapital celokupne ru-Ljub- &ke TTtlLr^aL:^ gidnatrije znaša okroi? 400 mi- MIROD1LNICA MARIO FERLIN Sv. Marija KafdaieM rfsroja 2 Kvta. tt 774 Pedidski In Eama II ffcftl Mm M sw) prodaja na debeio in drobno. 63 Barve, laH. čopi«, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra gaMca ttd. — Postrežba na dom. Bogata izbefs sMksrskth vzorcev (štampov) Velika lzbcra ccBthtib potrebščin Zalog- mašila .MIRBONA* za čevlje i£!iiilii83iFiili TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-3J luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah. (3j7 UUBUANSK fi llavtia li nmffinijv fUIMN' Telefoas 5—18, 23—08 ] PODRUŽNICA V TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI DITNA BANKA 3 Baroi« ia mm Binariti 6B.CM.DM- Tetofoat 5—IS, 22— 93 . Obrestne vloge na vloznih knjižicah po~4% na tekočih račnnih po 4 %% flj vezane vloge po dogovor«. - Prejema DINARJE na tekoč, račnn ,« jih obre-stnje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Z JngosMlo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor Hmprifilaflnelšajra Blagajna je odprta od 97,-12'/, to od 14'/,-16 Podružnice: Metković, Nori Sad, Ptnj, ::::::: Sarajevo, Split