Odprto pismo Gospodu Franu Smodeju, senatorju v B e o g r a d u. Gospod senator! Po poročilih kolegov, ki so bili prisotni na sestanku učitcljskcga kluba JRZ v Beogradu, ste Vi, gospod senator, beograjskim učiteljem orisali menc in sekcijo JUU za dravsko banovino tako, kot da smo mi izvršili denunciacije proti svojim lastnim tovarišem nasprotnega svetovnega nazora in kot da smo mi povzročili preganjanje teh kolegov. Iz tega razloga ste pozvali to grupo beograjskih učiteljev, naj se druži s to drugo grupo slovenskega učiteljstva. Prepričan sem, gospod senator, da Vi, niti kot duhovnik niti kot senator — ki ga varuje imuniteta, niste namenoma hoteli iznašati neresnice. Vaše trditve, gospod senator, pobijajo dejstva, da so ljudje iz prvih vrst Vaših informatorjev že clrugič pred sodiščem dali pismenc izjave, da niti o meni osebno, niti o sekciji ,1UU za dravsko banovino ne morejo trditi, da smo mi povzročili preganjanja učiteljstva. A v pogledu trditve o denunciacijah bi se lahko poslužili njihovih izjav, ki pričajo o naši absolutni toleranci in tovariški lojalnosti napram njim. Gospod senator! Vi veste, da smo v treh tiskovnih procesih dali tem informatorjem priliko, da dokažejo trditve slične Vašim, ki se često uporabljajo proti nam brez kakršnega koli dokaza. Gospod senator! Vi se lahko prepričate, da obstoja še iz časa režima JNS po mcni podpisana zahteva reparaclje po splsku od JNS preganjanega učiteljstva in da je tudi od strani sekcije in centralne upravc JUU isti spisek z istimi zahtevami in mojim podpisom bil poslan kot prvi akt sedanjemu gospodu ministru notranjih del. Tam, kjer govorijo dejstva, ni treba da Vas prepričujem. Braniti hočem samo svojo čast in poštenje proti neresnici in proti vsakemu, ki mi jih jemlje. Edino bogastvo, ki ga imamo in ki ga ne damo nikomur vzeti, je: čist karakter, pcštenje in čast. V Beogradu, 23. maja 1937. Ivan Dimnik, predscdnik Jugoslovenskega učit. udruženja.