KA DI2LI0TEKA L J1 it. 133 p poraiunjena (C. C. eon la posla) W Trsta, t torek. 3. Junija 1938. ■ Lato VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil! •c ponedeljka. Naročnina i ca 1 me« oalo leto L 75.—, r iaoioMtvo 30 at — Oglasa ina mm I tam proetoca lt|ovd» ia obrtne oglaae L t—, aa OMrt-L 1.80, oglaae denarnih »trodar L X—h aa prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trat (3), ulica S- Francesco d'Assui 20. Ter lefoa 11-57. Dopisi naj si potiljajo izključno uredništvu, oglasi« rekla* macija la denar pa uprevntttvu. Rokopisi se ae vraćafo. Nelraaklran« pisma se ne »prejemaj*, — Last« zaloftfca ia tisk Tiskarne »Edino«!*, Podurednifttvo ▼ G o r i c 11 ulica Giocut Carduccl it 7, L d. — Telet It 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pogodba proti volni Veliki amerižki, francoski in (angleški listi posvečajo v poslednjem času dolga obvettfce-praln-a porodila in obširne raz-kprave o poteku pogajanj za pogodbo proti vojni. Kakor znano, so se ta pogajanja začela najprej med Francijo in Združenimi državami Severne Amerike in je dal zanje povod Briandov predlog za sklenitev pogodbe o trajnem miru *ned obema državama. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Kellogg je po izmenjavi raznih not fn«3 Parizom in Washingtonom izdelal načrt za splošno pogodbo o odpravi vojne ter ga sporočil tudi Italiji, Angliji, Nemčiji in Japonski. Francija je imela glede ameriškega predloga razne |x>misleke ženevske in locarnske narave ter je izdelala drug načrt, ki se v marsičem razlikuje od ameriškega, ker pač vpošte-va vse ono delo, ki se je doslej Izvršilo z Družbo narodov in z iocai nskimi dogovori za ohranitev in utrditev miru, dočim se ameriški predlog na to ne ozira. Tudi Francija je sporočila svoj načrt vladam prej navedenih idržav. Vse prizadete vlasti so že sporočile svoja stališča in izjavile, da »e načeloma strinjajo z, načrtom za pogodbo proti vojni ter da .so pripravljene, udeležiti se zadevnih pogajanj. Preobširno |>i l>ilo navajati na tem mestu v podrobnostih francosko, angle-fiko in nemško noto, ki so zelo obsežne. Dovolj bo, če obrazložimo stališča prizadetih vlad glede nekaterih važnejših vprašanj. Francija je zahtevala predvsem priznanje pravice do zakonite, upravičene obrambe. V tem pogledu so si prizadete dr-fcave edine. Vprašanje ne pred-etavlja nobene težkoče, ker je itak že predvidevano, da imajo prizadete države spet proste rok a, kakor hitro bi ena izmed pogodbenih strank prekršila določne pogodbe. Har se UCe veljavnosti predpisov pakta Druž-oc narodov, izgleda, da obstojajo baš glede tega vprašanja še največje težkoče. Združene države, ki so sprva kazale, da starih evropskih pogodb nočejo vpoštevati pri sklepanju nove pogodbe proti vojni, bo sicer — glasom Kelloggovih Izjav — izpremenile nekoliko svoje stališče. Gre pred vsem za lo: pakt Družbo narodov predvideva slučaje, ko sme ženevska ustanova pooblastiti svoje članice, da -z vojaško silo nastopijo proti državi, včlanjeni v Družbi narodov, ko prekrši določbe ženevskega pakta. Istotako predvidevajo locarnske pogodbe vojaške sankcije za slučaj, da bi ena izmed pogodbenih strank ne hotela izpolnjevati svojih dolžnosti. Kellogg pravi, da te določbe niso v nasprotju z načrtom Za pogodbo proti vojni, ker ne predpisujejo vojne, marveč jo sauno pooblaščajo; ne smatra pa za umestno, da bf se to v j>ogod-tereono omenjalo. In vprav to je sporna točka. Francija in Angrlija zahtevata, ti a se v proti vojni pogodbi- izrecno omeni, da slučaji voja-fckfh sankcij, predvidevani v lo-camskih pogodbah, niso v nasprotju z njenim duhom. Ce se to ne izrecno naglasi, pravita Cr-mcoska in angleška vlada, se kahko zgodi, da bo kdo izmed lo-carnskih pogodbenikov skušat Izogniti se predvidevanim sankcijam, sklicujoč se na pogodbo proti vojni, ter ne bo hotel izpolnjevati vseh onih obveznosti, ki jih je sprejel z locarnsko pogodbo. Glede splošnosti pogodbe se fsi strinjajo načeloma v tem, la bo mir najbolj zajamčen, če ie pogodba raztegne na čim Večje število držav. Le Anglija je izrazila pridržek glede onih vla*d, ki niso priznane, in glede onih, ki nimajo zadostne moči, da bi mogle skrbeti za red in *Va«rnost v lastni državi. Anglija zahteva poleg tega zagotovitev svojih interesov v nekaterih deželah, kakor n. pr. v Egiptu. Rešitev vprašanj, ki smo jih navedli, je vsekakor zvezana z raznimi te\kočami, ki pa niso nepremostljive. Če bo dovolj dobre volje pri prizadetih državah in se bodo v dogledne m času sklicala pogajanja, je pričakovati, da bo pobuda za pogodbo Vroti vojni obrodila uspeh. S Praznovanji voSli istavc Kralj priaostnmd para«! v Rimu — Odlikovan)« mornariške zastava — Vojalke parada ▼ vseh vetjih italijanskih mestih RIM, 4. Na trgu dirkališča «Villa Glori» ob Tizianovi cesti se je včeraj dopoldne proslavil praznik ustave z veliko vojaško parado, kateri so prisostvovali kralj, kraljica ter princezinje Mafalda, Ivana in Marija, nadalje vsi višji državni dostojanstveniki, zastopniki zakonodajnih zborov in vlade, diploma-tični zbor in velika množica ljudi. Slavnost se je pričela s prihodom kralja malo pred 10. uro. Kralj, ki je prispel v spremstvu najvišjih častnikov, se je podal takoj na tribuno, kjer so bili že ostali člani njegove rodbine in več dostojanstvenikov. Najprej je defiliral bataljon mornarjev z zastavo in godbo. Pred kraljevsko tribuno se je bataljon u-stavil. Nj. Vel. kralj je stopil s tribune. Spremljala sta ga veliki admiral vojvoda Thaon di Revel in državni podtajnik Si-rianni. Prečitan je bil ukaz o odlikovanju mornariške zastave s savojskim vojnim križcem. Med zvoki kraljevske koračnice je privezal kralj odlikovanje na drog zastave. Nato je defilirala pred kraljem, ki je stopil medtem spet na tribuno, vsa vojska, ki je nastanjena v prestolnici. Ljudstvo pa je vzklikalo kralju, vojski in načelniku vlade, ki pa je bil včeraj v Orbetellu, kjer je sprejel letalce, ki so se povrnili s sredozemskega poleta. Po vojaški paradi se je kraljeva rodbina v avtomobilih odpeljala, pozdravljana od množice in zastopnikov oblasti. Ob 11.40 je priletelo nad Rim iz Orbetella 61 letal, ki so s tem zaključila svoj sredozemski polet. Ko so letala priletela na vilo «Savoia», so se razdelila v dve skupini, ki sta oddaljili proti zapadu odnosno vzhodu ter se nato spet združili in se povrnili v Orbetello. MILAN, 4. Vojaška parada se je povodom proslave praznika ustave vršila ob tukajšnjem parku. Komandant armadnega zbora general Cataneo je pregledal čete, ki so nato defilirale mimo zastopnikov oblasti, ki so se zbrali na dvorišču Rocchette in Castello. Načelnik mesta on. Belloni je nagovoril vojake in množico ljudi, ki- so njegove besede sprejeli z odobravanjem. TURIN, 4. Ob navzočnosti prestolonaslednika, vojvod delle Puglie, di Pistoia in di Berga-mo, zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter množice ljudi se je izvršila danes dopoldne na korzu Maksima.d'Azeglia velika vojaška parada. Defilirali so tukajšnja divizija in oddelki milice. GENOVA, 3. Povodom praznika ustave je vse mesto v zastavah. Na trgu Galeazzo Alessl se je vršila velika vojaška parada. Čete je pregledal divizijski poveljnik general Bassi-gnana. BOLOGNA, 3. Danes dopoldne ob 10. je poveljnik armadnega zbora general Callarico pregledal vojsko in oddelke fašistov-ske milice, zbrane na" trgu Viktorja Emanuela. Po vojaški paradi je defilirala pred zastopniki oblasti legija fašistovskih naraščaj nikov in balil. Pokrajinski gospodarski sveti bodo svečano vstoličeni 17. junija RIM, 4. Tekom razgovora, ka-terga je imel danes dopoldne načelnik vlade z ministrom za nacionalno gospodarstvo, je bilo določeno, da se bodo vsi pokrajinski gospodarski sveti slovesno vstoličili v nedeljo, 17. t. m. Prefekti, ki so istočasno predsedniki svetov, bodo preči-tali na otvoritvenih svečanostih poslanico načelnika vlade. FOGGIA, 4. Ob navzočnosti kralja se je danes v Foggiji slovesno odkril spomenik, ki ga je postavilo mesto v spomin svojim padlim vojakom. Kralj se je še tekom dneva povrnil v prestolnico. tem bo mir postavljen na trdnejše temelje in z njim tudi JMar gos tanje človeštva. Posadka Nobiiejeve „Italije se ie reJiia na Franc-Jožefoto zemlje? Rib&ka ladja cBraganza* prispela v Mosseiov zaliv na new-frieslandskem otoku — Letalec Lfktxow Holm prispel v Kinft's bay KING'S BAY, 4. V soboto zjutraj je dospela semkaj ribiška ladja «Braganza», ki jo je italijanska vlada kupila za rešilno ekspedicijo v prid zrakoplovu «Italia». Na ladjo se je vkrcal korvetni kapetan Baldizzone z ladje «Citt& di Milano« in skupina smučarjev pod vodstvom kapetana Sore. Zvečer je ladja odrinila proti severu z namenom, da se spravi do Mosselo-vega zaliva in tam pripravi oporišče sistematičnega raziskovanja na New-Fr ie s land u, kjer se domneva, da bi bila morala «Italia» pristati. «Braganza» je za plovbo med ledeniki povsem primerna ladja. S svojo neznatno tonelažo se prosto kreče med razpokami, poleg tega je v rokah kapetana Slendsena, ki je izvedenec v takih plovbah. Včeraj opoldne se je ladja ustavila v Rdečem zalivu, da poizve, je li že šla mimo skupina italijanskih smučarjev, ki jih je bila «Citta di Milano» izkrcala v Magdalenskem zalivu. O njih ni bilo nikakega sledu; domneva se, da so si izbrali drugo pot za dosego cilja. Opolnoči je ladja dospela v Mosseiov zaliv in izkrcala skupino smučarjev, ki je takoj pregledala okolico, a brezuspešno. Niti lovci, ki tamkaj prebivajo, niso znali o cltaliji» ničesar povedati. Spominjajo se le, da so videli «Italijo» na svojem pohodu proti severnemu tečaju in da je nekako 25. maja divjal velik snežen metež in da so pihali severni in severovzhodni vetrovi. Oddolek planincev in smučarjev si je natančno ogledali breg New-Frieslanda, od Verlegena do Hoca. Našel se ni nikak sled za zrakoplovom in njegovo posadko. OSLO, 4. Ladja «Hobby»t na kateri je vkrcan Lutzow Holm s svojim letalom, je dospela do Svalbardskega otočja in se u-stavila v Long Year Cityju, kjer bo vkrcala več vprežnih psov, ki jih je daroval ravnatelj tamkajšnjih rudnikov. Poleg tega se bosta pridružila ekspediciji tudi priganjač Traudberg in lovec Neiss, ki sta dobra poznavalca Svalbardskega otočja. «Hobby» bo nato takoj odpotovala proti King's bayu, zdi se pa, da ne bo Liitzow takoj začel z raziskovanjem, marveč bo čakal na Larsena, ki je že odpotoval iz Bergena. K ING'S BAY, 4. Ladja Hobby je prispela semkaj davi ob 5.50. MILAN, 4. Dopisnik tukajšnjega «Popolo d'Italia», Salva-tore Aponte, sporoča svojemu listu sledečo vest: «Unschlicht, ruski podkomi-sar vojske, javlja radiopostaji na ladji «Citta di Milano*, da je neka ruska radiopostaja na skrajnem severu sprejela sinoči ob 20. radiobrzojavko, ki se glasi: «Italia S. O. S. Franca Jožefa zemlja*. Ime postaje ni jasno, izgleda pa, da je to postaja na rtiču Svjatoju, severovzhodno od Arhangelska.» Isto vest javlja tudi Cesco Tomaselli, dopisnik lista «Cor-rfere deli a Sera», ki pa pristavlja, da vest še ni potrjena. Vsekakor pa je italijansko ministr-s sovjetsko vlado za overovitev stvo mornarice stopilo v stike tega poročila in za razjasnitev sledečih točk: 1.) da-li obstoja na F^ranca Jožefa zemlji radiopostaja; 2.) da-li je bila radiobrzojav-ka s Franca Jožefa zemlje sprejeta od kake zasebne ali pa državne radiopostaje; 3.) kakšen pomen imajo navdal Jne besede radiobrzojavke, o kateri trdi prejemna postaja, da so nejasne. Ureditev agrarnega vprašanja v Dalmaciji BEOGRAD, 4. Ministrski odbor je definitivno sprejel načrt zakona o ureditvi agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Po zatrdil« vladnih krogov, bo zakonski načrt že prihodnje dni predložen narodni skupščini Delo visoke zbornice Ekapoz* ministra koleni) en. Federsonija — Proračun njegovega ministrstva odobren RIM, 4. Visoka zbornica se je bavila na svoji današnji seji s proračunom ministrstva kolonij. V razpravo so posegli trije senatorji, in sicer senator Ar-tom, Baccelli in Rava. Senator Artom je poudarjal v svojem govoru, da je sedaj po popolnem pomirjenju Libije in Cirenajike potrebno, gospodarsko povzdigniti i'n izkoriščati obe koloniji. Koloniji Somalija in Eritreja sta po zaslugah njunih guvernerjev baš v najlepšem razvoju in orocvitu. Govornik je svojemu govoru dodal o-pazko, da je imel bridki kolonijalni poraz na mirovni' konferenci v Versaillesu vsaj to blagodejno posledico, da je pričela Italija posvečati veliko skrb notranji kolonizaciji ter političnemu in gospodarskemu razvoju svojih kolonij in se končno tako pripravljati na nove zmage na polju kolonijalne ekspanzije, katere ji drugi narodi ne bodo mogli dolgo več zabran je vat L Senator Baccelli je opisal v svojem kratkem govoru nekaj anekdot rz zgodovine vojaške zasedbe Libije. Stenator Rava je razpravljal o novem položaju, nastalem v Libiji radi okrepitve italijanskega prestiža in radi gospodarskih svojstev, ki jih kaže ta kolonija. H koncu je govornik priporočal vladi, naj nikakor ne nakazuje preveč obsežnih zemljišč osebam, ki razpolagajo z majhnimi kapitali, in naj bo bolj blagodarna napram onim, ki zamore j o čim prej spremeniti nakazana jim zemljišča v plodonosna polja in pašnike. Debata o proračunu je bila s tem zaključena in predsednik on. Tittoni je podelil besedo ministru kolonij on. Federzo-niju. V svojem ekspozeju je minister najprej omenil velike vojaške in gospodarske uspehe, katere je v poslednjih letih dosegla fašistovska Italija v svojih kolonijah, in novi kolonijalni duh, ki je zavel v poslednjem času med mladino, pa tudi med podjetniki, ki so pričeli posvečati vedno večjo pažnjo gospodarskemu izkoriščanju italijanskih ozemelj v Afriki. Poročal je nato senatu o političnem, gospodarskem in vojaškem položaju, ki vlada v poedinih kolonijah, o javnih delih in kreditu, o gospodarskem povzdigu kolonij in zemljiških koncesijah, ki obetajo gotov napredek in pro-cvit. «Spoštovani senatorji,» je zaključil minister svoj govor, «ta navdušena mladina, ki dozoreva z najnovejšo Italijo in ki se danes tako junaško bori za po-vzdig in razširjenje kolonij in za italijanski prestiž, bo prav gotovo znala Črpati iz naših pomirjenih kolonij življenje, delo in bogastvo. Nam pa naj pomaga Bog, pripraviti že sedaj sredstva in poti za neizogibni preporod rimljanske Afrike.» Ministrov govor je sprejela zbornica z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Po odobritvi poedinih poglavij proračuna in mnogih zakonskih osnutkov, je predsednik ob 18.30 zaključil sejo. Na svoji jutrišnji seji bo razpravljala visoka zbornica o proračunu ministrstva zunanjih zadev in bo načelnik vlade ter zunanji minister on. Mussolini podal že napovedani ekspoze o italijanski zunanji politiki. Načelnik olađe v Orbetello pregledal letala, ki so dovršila polet okrog zapadnoga dela Sredozemskega morja RIM, 4. Včeraj zjutraj ob 7.30 je odpotoval načelnik vlade s hidroplanom proti Ostiji, da pozdravi letalce, ki so se udeležili obleta Sredozemskega morja. Ministrski predsednik je pristal na letališču v Orbetellu ob 8 20 in takoj nato pregledal vojaštvo, razvrščeno na letališču. Po pozdravu, so bili predstavljeni načelniku vlade inozemski vojaški izvedenci, ki so se udeležili poleta, in novinarji, katerim je on. Mussolini izrazil svoje zadoščenje nad poročili. Potem ko je pregledal še vseh 61 letal, se je on. Mussolini vkrcal vnovič na letalo, ki ga je poneslo nazaj v Rim. Letalo načelnika vlade, ie spremljala do Rima vsa e- skadrilja, ki se je udeležila sredozemskega poleta. Plafte mornarjev se do konca t L m bodo znižale RIM, 4. Pod vodstvom prometnega ministra in ob navzočnosti državnega podtajnika on. Bottaia so se sestali danes dopoldne zastopniki mornariških organizacij in avtonomnega fa-šistovskega društva pomorskih prevoznih podjetij. Razpravljali so o mezdnem vprašanju in so sklenili, da bodo mornarji dobivali dosedanje plače Še do 31. decembra 1928. Poslednji KomentsrJI rimskih listov k odgovoru dr. Marinkovića na italijansko noto RIM, 4. Izrned današnjih rimskih listov se vračata k nedavnim dogodkom v Jugoslaviji, ki so se, kakor izgleda, glasom odgovora jugoslovenskega zunanjega ministra zaključili, samo še opoldanski «Tevere» in večerna « Tribuna«. «Tri'buna» izraža v svojem u-vodnem članku pod naslovom: «Povratek k realnejši dobi» mnenje, da bo nastopila naposled v Jugoslaviji doba večje politične dalekovidnosti in da jugoslovenska zunanja politika ne bo več pod vodstvom inozemskih vplivov. Kot zatrjuje list, ni namreč nikakega razloga, ki bi oviral normalne odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.Spor, ki se hoče za vsako ceno vzdržati z Italijo in ki je edinole v škodo Jugoslaviji, ni nič drugega kot posledica stare predvojne diplomacije. Fašistovska Italija, se zaključuje uvodnik ((Tribune«, ne čuti prav nikake potrebe, imeti nemirno državo kot svojo sosedo. To ni v njenih računih. Radi tega naj se čini prej odstranijo napake proračuna. V Jugoslaviji naj bodo prepričani o tem, kar je bilo jasno, ko se je sklenila prijateljska pogodba, katero je hotel on. Mussolini: da so samo direktni odnošaji brez posredovanja, brez vairuštva in brez prigovarjanja tretjih naravni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Članek lista «Tevere» nalikuje članku, ki ga je objavil v soboto «Lavoro d'Italia» in o katerem smo predvčerajšnjim poročali. {Ioni bitfegc Izvrfevalntga odbora komunistične stranke obsojeni pred posebnim tribuna lom RIM, 4. Nocoj ob 21.30 se je zaključila kazenska razprava proti izvrševalnemu odboru komunistične stranke. Obsojeni so bili: Humbert Terrarini na 22 let, 9 mesecev in 5 dni ječe, na 11.000 lir globe, na dosmrtno izključitev iz javnih uradov in na 3 leta posebnega nadzorstva; Ivan Nicola, Viktor Fracchia, Henrik Ferrari, Bonaventura Gidoni, Jakob Stefanini, Zam-boni in Baptist Tettamanti, vsak na 15 let, 4 mesece in 5 dni ječe, 6000 lir globe, dosmrtno izključitev iz javnih uradov in 3 leta posebnega, nadzorstva; Ala-din Bobolotti na 18 let, 4 mesece in 5 dni ječe, 11.000 lir globe, na dosmrtno izključitev iz javnih uradov in 3 leta posebnega nadzorstva; Igino Borin, Dominik Marchiara, Ecij Riboldi, vsak na 15 let, 4 mesece in 5 dni ječe, 6000 globe/ idosmrtno izključitev iz javnih uradov in 3 leta posebnega nadzorstva;Ivan Gramsci Roveda in M auro Scoc-cimaro, vsak na 20 let, 4 mesece in 5 dni ječe, na 6000 lir globe in na dosmrtno izključitev iz javnih uradov ter na 3 leta posebnega nadzorstva; Roso vino Ferragni na 16 let, 4 mesece in 11 dni ječe, 11.000 lir globe, dosmrtno izključitev iz javnih u-radov m 3 leta posebnega nadzorstva; Ana Pusterlo na 19 let, 8 mesecev in 20 dni ječe, 4000 lir globe, na dosmrtno izključitev iz javnih uradov in 3 leta posebnega nadzorstva; Virgilij Fabbrucci na 5 let, 10 mesecev In 11 dni ječe, 1000 lir globe, dosmrtno izključitev iz javnih uradov in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Obtoženci Alojzij Alfani, Andrej Michelotti, Elija Scali in Ernest Capuzzo pa so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov. Otvoritev 50. zasedanja sveta Družbe narodov 2ENEVA, 4. Danes se je otvorilo 50. zasedanje sveta Družbe narodov. V poslednjih dneh so krožile po mestu govorice, da se zasedanja ne bodo udeležili ne Stresemann niti Briand in Chamberlain. Glede prvih dveh so bile govorice utemeljene, ker jih veže, kot znano, bc-lezpn na Pariz odnosno Berlin; glede Chamberlaina pa so se izkazale kot netočne. Angleški zunanji minister je prisostvoval današnji seji sveta Družbe narodov. Nemčijo sta zastopala Schubert, Francijo pa Pavel Boncourt. Mssska vojna &a Kitajcu) iskiju^ena? Severni nacionalisti zapustili Peking — Atentat na umikajočega se generala dangtsolina PARIZ, 4. Čangtsolin jo zapustil včeraj zjutraj ob 1.20 Peking. V poslovilni brzojavki pravi, da preneha z vojskovanjem, ker povzroča vojna narodu preveliko škodo. Upa, da se po njegovem odhodu ne bo ve C vzpostavil boljševiški režim, katerega je on odpravil, in zaključuje svojo brzojavko z besedami: «Jaz se proglašam za nedolžnega, s čisto vestjo prečnosti velike množice ©bi a štev in občinstva sta se včeraj »rečno splovili v tržiš k i ladjedelnici ladji *Juvenal» in «Lucre-lia», ki bosta služili dvema inozemskima družbama za prevajanje petroleja. Nalezljive bolezni v našem metu V tednu cd 27. maja do 2. junija t. 1. je bilo v našem mestu naznanjenih: sedem slučajev davice; trije slučaji fkrlatice; sedem slučajev le^rjeve mrzlice; en slučaj paratifu-a in 57 slučajev ošpic. Iz tržaškega življenja Tragične posledice neprevidne vožnje z avtomobilom. - Mi ada ženska mrtva, njen spremljevalec nevarno poškedevan Na cesti med Sv. Križem in Prošekom se je v nedeljo zvečer dogodila huda nesreča ki je imela tragične posledice; zahtevala je fioveško žrtev in malo je manjkalo. da se ni zaključila z izgubo dveh Življenj. Okoli 20.15 je vozil po tej cesti v smeri proti Tistu avtomobil, v katerem sla sedeli dve osebi, in sicer 40-letni Karel Ferrarese, stanujoč v ul. Parini št. 8, in 33-let-na uradnica Marija Ortali, stanujoča v ul. G. Caprin št- 17, oba nameščena pri tržaški paroplovni družbi Tripcovicli. Vračala sta se z izleta v Trst. V bližini Prošeka je avto. ki je drvel z izredno naglico, hotel prehiteli neki drugi avto, ki ga jo vodil uradnik Pavel Deles in v katerem je sedel trgovec Milan Jankovič, stanujoč v ul. Romagna št. 18. Ko je Deles začul za seboj trobiienje in brenčanje motorja, je zavil na kraj ceste in tako pustil prosto pot drugemu avtomobilu, ki je prifrčal mimo kot pušica. V naslednjem trenutku se je že zgodila nesreča. Komaj je Ferraresejev avtomobil prevozil še kakih 20 metrov, je zadel ob kup gramoza kraj ceste, odskočil ter so prevrnil. Pri tem sta Ferrarese in Ortalinijeva odletela s ovojih sedežev na cesto ter obležala nezavestna. Dramatičnemu prizoru sta prisostvovala tudi dva vojaka, ki sla šla tam mimo in sta skupno z Delesem in Jaiikovtčem urno priskočila na pomoč ponesrečencema. Ravno tedaj je privozil v nasprotni smeri tretji avtomobil, s katerim je bila ženska, ki je bila hudo ranjena na glavi, nemudoma prepeljana v mestno bolnišnico, kamor sta Jankovič in Deles kmalu nato prepeljala s svojim avtomobilom tudi Ferrarese j a- Tamošnji zdravnik je takoj spoznal, da je za Ortali jevo vsaka pomoč zaman; reva je bil že mrtva: imela je počeno lobanjo in številne druge poškodbe. Ferrarese je imel hudo rano na glavi, pretresene možgane m zlomljeno desno roko. Po prvi pomoči je bil sprejet v kirurgični oddelek: ozdravil bo — če no nastopijo Lako komplikacijo — v mesecu dni. Oblast je uvedla preiskavo o nesreči, ki je v marsičem še nejasna. Da se je nesreča pripetila ladi prenagle vožnje, o tem pač ni nobenega dvoma; ni pa še ugotovljeno kdo je pravzaprav odgovoren /anjo. Zdi se namreč, da je ponesrečeni avto vodila Ortali-jeva, kar bi se dalo sklepati po okolščini, da so našli pi? njej več pobotnic za globe, plačane radi prenagle vožnje-. Ferrarese je poročen in njegova žena je šele ob pozni uri zvedela za nesrečo. Električni lok ga je nbfi V kamnolomu Faccanoni nad Vrdelo se je včeraj zjutraj pripetila smrtna nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil življenje. O-koli 8. ure, kmalu potem, ko jo prišel na delo, je 26-letni elektrotehnik Salvalor Savio, stanujoč v ulici Madonna del Mare št. 7, stopil v kabino, v kateri so postavljeni transformatorji za električni tok, ki goni razne stroje v kamnolomu; hotel se je prepričati, ali so vse priprave v redu- V ta namen je stopil na majhen oder, tako da se je z glavo približal stropu, na katerem so pritrjene napeljave za električni tok v napetosti 25.000 voitov. Pri pregledovanju raznih napi a v se je mladenič najbrž preveč približal tem napeljavam, k-ijti nenadoma je nastala velika eiektrična iskra in švignila vanj. Siromak se je vrnil z odra kakor o-1 strele zadet in obležal nezavesten. Deiavci, ki so od zunaj zapazili blisk, so takoj zaslutili, da se je zgodila nesreča; prihiteli so v kabino in sKušali na kak način Domagati nesrečnemu mladeniču. Na lice mesta jc bil takoj poklican zdravnik rešilne postaje, ki pa je na prvi pogled spoznal, da j© prišel zaman; Savio je bil že mrtev. Močan električni tok mu je šel skozi teio in ga na mestu usmrtil- Siiomak je bil osmojen po desni roki in rami, iz česar bi ie dalo hklepali, da so je dotaknil kake ne zelira ie priprave in tako povzročil smrtonosni kratki stik. Po oblastvenem izvidu je bilo trupio ponosi ečenca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Tržaška porota Roparski napol m pestojo v PrestrooHB pred porotniki Včeraj te }»' piičela obravnava proti Petru Zel e- tu, Silvestru Smerdu-ju in Ivanu Kogej-u, obtoženi, da so -e 3. aprila 1926- udeležili roparskega napada na upravni urad postaje Prestranek - Ma-tenjavas in orcpaii blagajno. Čitatelji se gotovo se spominjajo tega zločina- Bilo je zvečer, ko se j© na postaji imela menjati finančna straža. V uradu so bili uradniki tvrdke Gondrand. Vstopil je maskiran neznanec in zaklical: «Roke kvišku!« Za njim je vstopil drugi in naperil dva samokresa na na-vzočne. Oba sta izstrelila po en strel v zid. Tretji došlec je šel k •blagajni in jo izpraznil. Bilo je v njej približno 270 tisoč lir. Potem so izginili vsi trije. Na klice na pomoč so prihiteli finančni stražniki in miličniki in začeli zasledovati roparje, ki sc ob Pivki otvorili ogenj na zasledovalce. V boju sta padla miličnik Dal Fiume in finančni stražnik Tempesta, težko ranjeni so bili železničar Atilij Pizzutti in finančna stražnika Humbert Tazzini in Martin Bar-letta. Od banditov sta pustila v boju svoje življenje Ladislav Molk in Alojzij Vil i. ar. Preiskave so obtežile obtožence, ki so v kletki. Toda obtoženi so tudi Jakob Gerželj, Herman Šolar in Kaimuiid Samsa, ki jih ni na obravnavi. Zato se obravnava razcepi- Proti posledr,ietou se ibo po tej vršila druga dtoravnava v kontumaciji. Prvi je zaslišan Peter Zele. « Poznal sem Vilharja že več let», pravi Zele, «in sem bil z njim vedno v trgovskih stikih. Nekdaj sem mu posodil 300 lir in takrat mi je Vilhar predstavil Šolarja. Pozneje sem prosil Vilharja, naj mi vrne tistih 300 L in tedaj me je on vprašal, ali vem, kako stoji urad na postaji, ali je mnogo prometa, kakšen urnik ima itd. Povedal mi je, da je Šolar član «Orjune» in da je nekdaj z nekim Gerželjem vrgel bombo v palačo, ki se gradi na mestu kjer je nekoč stal hotel «Balixan» v Trstu. Vilhar mi je povedal. da namerava napasti postajo v Prestranku in jaz sem mu odsvetoval. Nagovarjal me je, naj se vpišem v «Orjuno», a jaz tega nisem hotel storiti, ker so nisem hotel baviti s politiko. Ko je videl, da me ne pregovori, mi je zagro-zii s samokresom, češ da moram molčati, ker bi sicer imel opraviti tudi z enim, ki je še bolj nevaren — / Ladisiavom Molkom.» Predsednik: «Vi ste vedeli, kdo je Mo»k?» Obtoženec: «Vedel sem. da je ubil dia karabinerja v Istri, toda bal sem se groženj. Na dan zločina sem bil pri procesiji, ko sem nacnkrai videl tekati miličnike in karahinerje. Ilaz^mel sem. da so Vilhar in tovariši izvršili, kar so nameravali- Še! sem domov, a sem bil aretiran še istega dne.» Raimund Samsa je bil aretiran v Jugoslaviji, a tamošnje oblasti ga niso hotele ' predati italijanskim, zato ho sojen v kontuma- ciji. V trenutku aretacije Je imel pri sebi 2L000 lir in je takoj prisna!, da jih Ima od napada na postaji v Prestranku. Predsednik čita zapisnike o izjavah Želeja v preiskavi, nakaf se obravnava prenese na popoldne. Popoldanska razprava Smer d u opiše, kaj je delal ves dan v soboto pred zločinom. O zločinu ne ve ničesar in večinoma odgovarja le na vprašanja. Odv. Robba: «Ko ste bili izprašani dne 12-, vam je li komisar lejal kaj o pelegrini in kolesu ?» Obtož,: «Ne, sam sem mu govoril o tem.» Pred«-: «Je li komisar vedel kaj o pogovoru z Vilharjem v gostilni Bur ger?» Obt.: «Ne vem. ali je kaj vedel — na vsak način sem mu pa jaz dejai vse.a Poillucci: «Potrdi obtoženec, da je dejal komisarju, da mora Zele vedeti kaj o napadu?» Ofct.: «Da, dejal sem mu, da mora vedeti Zelo vse. Zele mi je sam dejal, da pričakuje osebe iz Jugoslavijo in iz Trsta.» Preds.: «ZeIe je bil aretiran toda to stvar je marešjalo zvedel šole od Smrduja. Zele: «Jaz sem dejal Smrduju kar mi pravite, toda to šele po pogovoru z marešjalom, ki mi je de-is.1, da je izvedel šele od Smrduja.« Odv. Poillucci: «Kdaj je Zele bil tepen?» Zele: "Malo prej, ko sem podpisal zapisnik. Šele potem so mi obljubili prostost in dovoljenje za obrat gostilne « Preds.: «Zakaj niste takoj povedati to preiskovalnemu sodniku ?» Zele: «Pisal sem v juniju ali juliju državnemu pravdništvu, da popravim, kar sem izpovedal, toda ta ni prišel.» Preds.: «0pišite nam gostilno Burger, Smrdu!» Srnrdu: «Navadna podeželska gostilna. Z veliko sobo in sobo za tujce.« Odv. Robba: «Je obtoženec pogosto zahajal v to gostilno?« Smrdu: «Vsak dan.» Odv. Robba: Je li Smrdu kdaj posodil bicikelj in pelegrino komu drugemu?« Smrdu: «Kdor je hotel, ju je lahko imel- Priče so Čelan in Ring.« Petminutni odmor. Po odmoru čita predsednik zapisnik prvega zaslišanja Smrduja. V zapisniku opiše Smrdu vse, kar je dan pred zločinom delal. Po dolgotrajnem čitanju prosi Smrdu za besedo: potrdi Še enkrat, da on sam ni o zločinu marešjalu ničesar dejal. Začne se zasliševanje civilne stranke. Stopi pred predsednika tajnik tržaške fašist o vske zveze inž. Cobolli. Pred zaslišanjem pove predsednik, da so bile žrtve napada odlikovane s srebrno svetinjo. Inž. Cobolli obrazloži, zakaj je prišel na obravnavo kot civilna stranka. Zastopa družini obeli žrtev. Njegov odvetnik je odv. dr. Kamilo Poillucci. Preds.: «Ali veste, da ima «Or-juna» tudi na tej strani meje ljudi in da dela tudi čez mejo?« Priča: «Na vsak način. Zveze so direktne — vsekakor jih je vedno manj.« Inž. Cobolli: «Prepričan sem, da se gre tu za političen zločin!« Odv. Poillucci: «V zapisnik!« Odv. Robba: «Kako misli to priča?« Priča: « Člani te banditske družbe so bili v direktnih zvezah z «Orjuno».» Odv. Robba «Delamo tu proces slav i zrnu?« Preds.: «Ne! Gre le za to, ali je imela v tem zločinu «Orjuna» prste vmes!« Odv- Roibba: Zele je bil občin-ki tajnik v Slavini. Odstopil je sam.« Preds.: Da — primoran, kajti vcde.lo se je, da je Zele protiita-lijauski element. Kaj misli priča o zločinu?« Priča: «Brigantski zločin s političnim smernicami. Je povsod tako. Tudi napad na vlak v Istri.« Odv. Robba: «Ni res! Naj se prinese seri akte o tej obravnavi.« Nastopi Fazzini Humbert, eden izmed finančnih stražnikov, ki je tudi zasledoval napadalce. Bil je odlikovan z bronasto svetinjo. « Zločin se je dogodil « pravi, «v trenutku, ko so je morala preme^ mati straža-. Začel je zasledovati zločince Šele po zločinu. V daljavi 400—500 metrov od postaje so se ban d: ti postavili v bran. Eden iz-roftl zločincev je kmalu padel, drugi so bežali, se obračali in streljali. Ob Pivki je padel stražnik Barletta. V razdalji 3—4 metre od priče se je za skalo vsako-toliko pokazala glava enega izmed napadalcev. Padel je stražnik Tempesta in kmalu za tem je padel Dal Fiume, tajnik prestran-skega. fašja.« Finančni stražnik Martin Barletta je bil tudi odlikovan s srebrno svetinjo. Ta se ne spominja ničesar — bil je ranjen že v začetku boja. Bizzutti Attilij, miličnik pete legije, je bil tudi odlikovan. Bil je težko ranjen v ramo. Opiše zasledovanje- Po tračnicah je zagledal več mladeničev, ki so bežali. Ob Pivki se je začel pravi boj. Priči je zmanjkalo streliva, ko se je nahajal kake 3—4 metre oddaljen od Vilharja. Molk je bil že mrtev. Priča je bil ranjen od Vilharja, ki je tudi padel mrtev. Karmel Vanelone je finanč. stražnik in je bil odlikovan z bronasto svetinjo. Ta je imel nastopiti složim ob šestih, ko je zasliSal strele. Priča je ustrelil Vilharja, ni pa videl drugih napadalcev. Obravnava se nadaljuje danes ob 9. zjutraj. Vesti z Goriškega Goriške mestne ve« t i Bii m a aa Tolminskem Letos se bo vršila na Tolminskem birma v sledečih dneh: Dne 14. julija v Volčah; 15. jul. v Tolminu; lt>- julija pri Sv. Luciji; 17. julija v Podmelcu in Tri-Luši; 18. julija na šentviški Gori; 19. julija na Ponikvah; 23. julija na Grahovem; 24. julija v Podbr-du; 25. julija v Stržišču. Dnevi, v kaie&ife se bo vsili a birma na Krasa Na Krasu bo prevzvišeni goriški nadškof delil zakrament sv. birme v sledečih dneh: 2. septembra v Ri-hemberku; 3. sept. v Šmarjah; 4-sept. v Branici in Gaberju; 5. sept. v Štjaku; ti. sept. v Kobjeglavi in Štanjelu; 8. sept. v Komnu; 9. sept. v Gorjanskem in Velikem dolu; 10- sept. v Pliskovici in Gabrovici; 11. sept. v Škrbini; 12. sept. v Temnici in VojšČiei. Častniška šola v Torinu. Tukajšnje vojaško poveljstvo nas obvešča, da se sprejme več dijakov, ki so študirali inžeuerijo, v kraljevo častniško šolo v Turinu. Prošnje za vstop v* imenovano šolo se lahko predlože pristojni oblasti do 31. julija t. 1. Iz pokrajinskega odbora za ekonomijo Imenoval se je Lucijan Gaspa-rini, predsednik kmetijskega in gozdarskega odseka pri odboru za ekonomijo kot zastopnik odbora pri pokrajinski komisiji za svilo-rejo, ki se bo v kratkem Času ustanovila. Pospeši se prizadevanje ustanoviti za tukajšnjo pokrajino avtomobilski klub s sedežem v Gorici. Dokončalo se je štetje obrtnih in trgovskih tvrdk in se je ves materijal poslal osrednjemu zavodu za statistiko v Rimu. Na klonil se je prispevek telefonič*ii družbi za Benečije v znesku L 1500 za vpeljavo nepretrganega telefoničiiega urnika (prispevek za 1. 19i&) in L 500 odboru za postavitev spominske koče v spomin junakom, padlim na Krnu. Nezgoda. Nesreča je hotela, da si je v parku goriške gimnazije izpaJinil pri padcu trinajstletni dijak Srečko Bi&ail ievi laket. Prepeljali so ga v bonišnico, kjer so izjavili zdravniki, da ozdravi približno v Štirih tednih. Mesečni povzetek civilnega stanja ▼ Gorici V mesecu maju je bilo v goriškem mestu 19 porok, 63 rojstev, 66 jih je pa umrlo; umrle so torej tri osebe več kakor so se rodile. V aprilu je bilo 23 porok, 63 se jih je ro lilo (med temi so bili trije mrtvorojen), 61 jih je pa umrlo, kar da prebitek ene osebe nad rojstvi. Z dragega nadstropja je padel, pa so mu ni nii zgodilo Na Piazzutti je padel včeraj zjutraj z drugega nadstropja neke hiše j4-letni otrok Marij Mcžina. Kljub temu, da je visočina precej velika, se otroku k sreči ni zgodilo nič hudega. Opraskal se jo samo nekoliko po obrazu, nogah in zadaj na temenu- Igral se je namreč na balkonu, katerega ograja ni preveč priporočljiva za varnost otrok. Nenadoma pa se je obrnil ter pri tem strbunknil raz balkon. Padel je na srečo na zemljo ter radi tega ni zadobil hujših ran. Še strašijo — kontrabanlarji V prvih povojnih letih je tihotapstvo v naši deželi zelo cvetelo. Pogostokrat smo čitali, da so danes tu, jutri <.opet tam aretirali večje število tihotapcev, ali pa da so se morali stražniki z njimi celo z orožjem v roki sprijeti v kruti borbi' Fo/neje so taki slučaji postali vedno redkejši. Zvedeli pa smo, da se je pred nekaj dnevi ponovil v Ravneh nad Tolminom tak oborožen spopad med tremi finančnimi stražami in med skupino tihotapcev. Že vet Časa. so stražarji tam gori vedeli, da se tam mimo prenaša tihotapsko blago, blago, zlasti kava in tobak. Nadzorovali so skrivno poti in gorske prehode, opazili sledove moških Čevljev v snegu in razmočeni prsti, tihotapcev pa niso dobili. — Pretekle noči.pa so na poti iz Ravni proti meji »tražili trije finančni stražniki pod poveljstvom Vida Capodicija. Proti jutru je še fcilo. ko zaslišijo nad seboj hojo. Hitro se pookrijejo v zasede in Čakajo. Po gri.iovju se priplazijo trije moški s potnimi vrečami na hrbtu. Tedaj pianejo stražarji nanje. Tihotapci so takoj, ko so o-pazili nevarnost, začeli bežati nazaj proti meji. Stražarji so tekli ca njimi, jim klicali, naj se ustavijo, pa i:lso hoteli ubogati: zalo so začeli stražniki streljati. Dobili pa so odgovor od onih ravnotako s streli lz samokresa- Preganjanje se je nadaljevalo do meje. — Vzlic vsemu trudu je tihotapcem uspelo pobegniti. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA GORIŠKE POKBAJINE (Seja dne 31. maja 1928.) A- Zadeve ki so se odebrile: Biljaaa (Kožbana, Medana, Dolenje): Zdravniški konsorcij. Iz-prememba člena 14. pravil dogovora. Sv. Lucija: Nakup zemljišča za občinski vodovod v Idriji ob Bači. Črniče: Družinski davek za bivšo občino Vrtovin za leti 1927. in 1928. Idrija: Prevzetje stroškov za nakup zemljišča za postavitev paviljona zoper jetiko in odstop zemljišča pokrajinski upravi. Livek, Komen, Gorjanske, Skrl-Ije, Bais, Bndanje, škrbina, Slap, Gabrovica, Banjšice: Proračun za »eto 1928. firnivrh: Pravilnik za občinsko osobje. Bovec: Davek na stroje za ekspresno kavo- I drsko: Javna ura. Lokavec: Obrtni in trgovinski davek za 1. 1928. drnivrh: Dobrodelno udruženje, proračun 1928. Idrija: Oddaja hranilne knjižnice bivše Mestne hranilnice št. 2491 z vlogo v znesku 08.142 L. ČraJee: Dodatek li komplementarnemu davku za 1. 1928. za bivšo občino Gojače. Kojsko: Davek na dohodke iz obrti, trgovine in patentov- Gorica: Dobrodelno udruženje. Sprejem volila v znesku L 20.000 iz oporoke Odona Lenasija. Šeznpas: Pravilnik za občinsko policijo. Vipava: Občinski vodovod. Kcjsko: Odplačevanje dolga pri videmski upravi za bivšo občino Števerjan. Črnit;3: DodaJek h komplementarnemu davku za leta 192t>., 1927. in 1928. za bivšo občino Kamnje, kakor tudi za bivšo občino Vrtovin. Kanal: Prispevek za obrtno šolo. šempns: Dodatek h komplementarnemu davku za leto 1928. Bndanje: Zavarovanje šolskega poslopja zopet požar. Trnovo pri Kobaridu: Nagrada cerkovnika na ureditev javne ure. Pokrajinska uprava: Ustanovitev sobe za sprejem nezakonskih izpostavljenih otrok. Brestovica, Srpenica, Oepovan: Sprejem bivših vojaških cest v lastno upravo. črničo: Nakup pisalnega stroja. Pokrajinska uprava: Nakup pohištva za stanovanje N. E. prefekta. Dovolitev predujmov. Kofsko: Poravnava dolga pri videmski pokrajini. 6mi£e: Pravilnik za poljske čuvaje. Kal: Dobrodelno udruženje Proračun za 1- 1928.-1930. Kanal: Posojilo, najeto pri hranilnici Monte di Pieta. Določitev novih pogojev. Gabrije, Volče: Družinski davek za 1. 1928. Vodovodni konsorcij vipavske doline: Pogodba za oddajo vode upravi državnih železnic. R. Zadeva, ki se je odložila: Planina: Proračun za 1. 1928. CERKNO Še nekaj podrobnosti o nesrečnem našem Tnšarju Truplo pokojnega Vaelava Tu-šarja se je našlo kakih pet kilometrov od Cologne Ferrarese na bregu reke Pada. Našla sta ga bila ■Iva ribiča- Tušar ni imel pri sebi iiikakih dokumentov, izginila mu je bila zlata ura z verižico, prav tako tudi listnica. Na nogah ni jmei več čevljev. Od brega je bilo truplo pripeljano v kapelico Cologne Ferrarese. Da spoznata v utop.'.iemu morebiti svojega prijatelja, ki se je bil odpravil pred tedrem dni od doma neznano kam. sta odhitela gg. Gabrijel Tavš in ^<»s.p Kragelj v Cologno, kjer Ma se v mrtvašnici prepričala da je t'lopljenec v resnici po-grežan^ Va_.av Tušar. Sodna preiskava ni mogia dognati vzroka oiurči, a ri sc nadaljuje. Oba odposlanca sta pripravila vse potrebno, d* se prepelje truplo ne večnega v rojstni kraj. Da se je to tako gladko izvršilo, so mnogo pripomogli k temu tako sodnik iz Coppara, njegov kancelist, nadalje zdravnik y Coiogni, tamošnji brigadir. a tudi prefektura je pomagale. Pred odhodom se je vršil pogreb iz mrtvašnice na postajo, in tega pogreba se je udeležila poleg župnika, zastopnikov oblasti velika množica domačega občinstva. Ob eni >uri dne 31. maja se jc odpeljalo truplo na tako skrivnostni način daleč od svojega " ljubljenega Ceikna umrlega Vaelava, da bo snival večin sen na domačem pokopališču. KANAL Težka nesreča z motocikl Jem Ko sta se vračala tržaška izletnika Carlo Antonio di Giani in Domenico Dobrigna proti Trstu, sta nenadoma ob ovinku med Ajbo in Ročinjem trčila v avto, ki je prihajal težko obložen iz Gorice. Zgoraj Imenovana mladeniča sta bila vržena pri tem trčenju z vso silo z motorja na cesto, kjer sta obležala brez zavesti. Namesto, da bi se bil lastnik avtomobila usfa* vil in pomagal nesrečnežema, jO zbežal. Nekaj minut pozneje se peljaf mimo mesta nesref" majofl Felice Delilno iz Gorice (vojaška pekarna), ustavil je svoj avtomo* bil, vzel oba nezavestna motoci* klista v svoje vozilo ter spravi^ oba z vso človekoljubnostjo dar hotela g. Gorjupa v Kanalu, kjeilj jima je nudila prvo pomoč domač«! sekcija Zelenega križa. Nato je bila o nesreči obveščena central«) v Gorici, ki je pripeljala s svojinai; avtom oba v goriško bolnišnico*) Sodi se, da je stanje obeh ranjen* cev zelo težko. OPATJESELO Mlad je začel. Tukajšnji karabinerji so zaprli mladega Rudolfa C.ernica z Vrh« sv. Mihaela. Osumljen je tatvine na škodo Elize Devetak in Franceta Devetak. V obeh slučajih j« šlo za tatvino denarja. IZ VOL6ANSKJE OKOLICE Kakor po drugih krajih dežela^ tako je tudi pri nas mnogo pos nikih v gostilno, stari in mladi* ln še celo nedorasla mladina sa> zastruplja z alkoholom, namesto da bi vzela v roke knjigo ali časo* pis, da bi se kaj naučila. Ljudr stvo ne pozna strašnih posledici strupenega alkohola, dasi ima vsak dan žrtve tega zastrupije-» valca pred očmi. Ljudje so l>ogve zakaj prepričani, da nam alkoliol daje novih moči in nas za delo oživi To pa nikakor ni res. Po; le-dice alkoholizma so strašne, posebno za nedoraslo mladino. Mladenič. ki postane suženj alkohola, izgubi veselje za pametna in koristna dela; to se žalibog tinti pri nas žo opaža. Alkohol jemlje čjoveku pamet, omami mu u j ti, tako da je žalostno poslušati besede pijanca, ki jo ves zastrupljen z alkoholom. Značilno je, da -e Širi pijanstvo vedno bolj meti najnižjimi sloji. Ako pogledamo že stare korenino, jim že na obrazu vidimo, da niso v svojih mladih letih tako redno obiskovali gostiln, kakor se dandanes dogaja, ko i^ee celo mladina veselja in zadovoljstva samo po smrdečih beznicah-Ali bi ne bilo bolj hvalevredno^ da bi bolj opustili alkohol in 1>» bolj resno in trey.no živeli? Še enega hudega sovražnika i-mamo ki največ denarja požre od obubožanega kmečkega ljudstva, in to je tobak. Tudi tega škodljivca človeškega zdravja se opri jemlje ljudstvo vedno bolj. Tobak ni samo črv, ki telesno \tr podjeda zdravje, ampak jo žo marsikaterega spravil žo na beraška palico. Kaju mm <:•-• OtJiai j«, pri hiši, tobaka je treba dobiti pa na upanje. Kaj sledi zadolževanju, to vsak dobro ve. Posebna sedaj, ko je težko priti do denarja, ga je treba trositi le za takšne stvari, ki so za življenje nujno potrebne, ne pa da spuščamo težko prisluženi denar v zrak. Saj že pregovor pravi, da «komur živ*» ljenje je mar, piti, kaditi nikar.* Imejmo vedno pred očmi besede našega pesnika Stritarja, ki pravli «...pitje in kajenje, krajša ti življenje!» Z nikotinom in alkoholom okuženi rod mora izginiti, na njegova mesto naj stopi korenjaški rod. ki si je zapisal na svoj prapor: ProO z vsem, kar zastruplja na^e zdravje! Gospodarstvo Kmetijsko gospodarstoo NASVETI ŽIVINOREJCEM (Nadaljevanje. — Glej «Ei ezdvomno bi si iz tega goveda vzgojili dobre krave, le pravilno postopanje manjka. Z dobro krmo, neprestanim odbiranjem plemenskih živali, s pravilno vzrejo mlade živine itd. bi dosegli lepe uspehe. Nič drugega ni treba, kot le razumne volje. Pameten gospodar mi je nedavno pokazal zelo lepo tako govedo v svojem hlevu in je pristavil, da je redi neprestano že 25 let. Zadnje čase plemeni govedo s švicarskimi enobarvnimi biki, ker so po lastnostih so-rodni._ (Pride še). Kemija o boja z naravo Do srede devetnajstega stoletja so izhajala vsa barvila, s ka-terimi so se barvale obleke in flru^e tkanine, iz živalstva in posebno iz rastlinstva. Morda najstarejše, na vsak način pa najodličnejše barvilo je t>il škr-lat, namenjen edino le vladarjem in njihovemu bližnjemu epremstvu. Škrlat so odkrili Feničani in izdelovali so ga še do rimskega cesarstva po večini v Tyrusu, »eniškem mestu ob azijski obali. Odtod je poklical kralj Salomon nekoč delavce, ker je hotel udomačiti to obrt v Palestini. Dobival se je škrlat iz nekaterih školjk Sredozemskega morja, katere so lovili z vabami in jih nato zmečkali, da bo dobili barvilo, ki ga je žival napravljala v neki žlezi. Poleg škarlata je prišlo praktično samo še eno barvilo iz živalstva; toda to barvilo je bilo tudi rdeče in prihaja od koše-niljke, nekake uši, ki je domača v Meksiki in ki so jo gojili prav radi njenega rdečega barvila že Acteki. Leta 1526. je pri-filo to barvilo prvič v Evropo, u-domačilo se je v najkrajšem ča-gu in tako so nastala razna vz-gojevališča takih uši v Zapadni Indiji, na Malagi, Španiji, Alžir-Ju, Javi in Tenerifi. Uš se je vrgla ali v vrelo vodo ali se je pa ugonobila v peči. Na ta način se je dobivalo barvilo od nje. Vse druge važne barve so se dobivale iz rastlinstva; med njimi je bila glede važnosti na prvem mestu rastlina indigo. Indigo se je prideloval v Srednji Ameriki, na Javi in pred vsem v Indiji na velikih sadilnicah in v osemdesetih do devetdesetih letih so ga pridelali na ?cto približno za tri sto šestdeset milijonov lir. Nemčija na pr. je ođ teh rabila v lettr 1890. aama nad 1 milijon kg. Posebno važen je bfl tudi broč. Rdeče barvilo se nahaja v koreninah te rastline. Po žetvi so se korenine posušile, zdrobile v prah in prišle kot prah na trg. Pridelovala se je ta rastlina na Francoskem, Holandskem, Južni Rusiji in Mali Aziji, drugod se je gojila rastlina le v malem obsegu. Leta 1868. je znašala svetovna produkcija broča kakih sedemdeset milijonov kilogramov v vrednosti dve sto sedemdesetih do tri sto milijonov lir. Končno naj omenimo Še barvan les, ki daje barvilo. Edino le še barvan les se med vsemi drugimi naravnimi barvami dandanes uporablja, da se napravi j ajo iz njega barvila, toda še to le v omejenem obsegu tako na Francoskem kakor v Nemčiji. Do- tega malega ostanka so vsa druga naravna barvila po sto in stoletni vladi danes že izginila s trga. Vse to je pa posledica odkritja onih barvil, ki se dobivajo iz premogove smole in ki se tudi imenujejo smolnata ali anilinska barvila. Leta 1856. se je odkrilo v Londonu in sicer v kemični delavnici znamenitega nemškega kemika Hoffman-na prvo smolnato barvilo; drugo tako barvilo, fuksin, so odkrili Francozi in Anglija kakor tudi Francija sta si ustvarili na tej podlagi svojo industrijo smolnatih barv. Nemci so se Še obotavljali. Komaj pozno v šestdesetih letih so se sezidale prve tovarne, ki so utemeljile svetovni sloves nemške kemičnoborv-ne industrije. Na stotine takih barv se je polagoma odkrilo v Nemčiji. Leta 1868. se je odkril alizarin, barvilo broča. Laže in lagodne-je se je dal alizarin uporabljati kakor pa naravno barvilo broča. Radi tega. so prenehali nasadi in Nemčija, ki je prej uvažala največ broekega barvila med vsemi drugimi državami, je postala črez noč zalagatelj alizari-na za ves svet. Umetni indigo je odkril A-dolf pl. Beyer približno leta 1880., a to barvilo je prišlo po dolgoletnih, poskusili komaj leta 1897. na trg m medtem ko je Nemčija Še 1. 1896. uvozila za 14 milijonov indiga, ga je izvozila leta 1912. že za štiri in štirideset milijonov mark. Nasadi indiga so propadli, velikanske izgube je doživel tedaj posebno angleški kapital, ki je bil naložen v te nasade. V času naravnih barvil se je barvalo le z nekaterimi barvami, dandanes lahko _ dobimo vsak najmanjši odtenek vsake barve poceni in najboljše kakovosti. Se dandanes se zabeležu-jejo vsak dan novi uspehi. Kar smo poskušali opisati le s kratkimi besedami, kako so namreč izpodrinila smolnata barvila naravna barvila, je pa lt eno dejanje nad vse zanimvega igrokaza, ki se vrši pred našimi očmi. Naslov temu igrokazu je: Izpodrinjevanje naravnih proizvodov s proizvodi kemične industrije. Ti zadnji izpodrinjajo in izpodrivajo prve: umetna barvila naravne barve, umetne dišave naravne, umetna gnojila hlevski gnoj, zračni soliter pa čilskega. Kdo ve, kaj bomo še v tej stroki doživeli? Pomislimo samo na sintetični (umetni) bencin in na sintetični (umetni) kavčuk, ki se pravkar Že naznanjata. Naročajte „Nai Glas" Brana Kot zdravilo Hrana služi zdravemu telesu v glavnem za ohranitev njegovega obstoja in sa nadomestilo njegovih tvarinskih izgub. Tuđi n bolezni stoji ta naloga v ospredju. Njena fevr&rtev ni tako lahka prav v tem gtataju, kajti pri večini bolezni se izgutve izdatno povečajo, medtem ko je im dragi strani želja po hrani t. j. tek večkrat zmanjšan. Izgube so torej večje kakor želja po nadomestitvi istih. Radi tega pomen ja ie velik dobiček, če se posreči, vsaj kolikor toliko zadovoljivo rešiti prej omenjeno nalogo. Staro zdravniško prislovieo «Kdor sna bolnike pravilno hraniti, jih naprej ozdravi*, je treba razumeti v navedenem smislu. Toda ta stavek ima tudi še obsežnejši pomen. Večkrat »moremo z načinom, kakovostjo, pravilno izbero in količino hrane neposredno zdravilno vplivati na bolezen. Hranilne snovi lahko postanejo zdravilne in mi si na ta način nabavljamo sredstev za ozdravljenje mesto ne več lekarni marveč na trga. Brez dragega je zadeva jasna tam, kjer je nastala bolezen edino le radi napačne prehranitve. Kdor si je z preizdatno hrano nabral preveč masti, izgubi po izberi pičle hrane, ki vsebuje le malo hranilnih snovi, kmalu odvečno mast. Kdor je postal z uživanjem hrane, ki ni imela mnogo železa, malokr-ven, doi>i zopet kri in barvo, ako daje prednost železo vsebujočim jedem. V zadnjem času se je dala cela vrsta motenj v tem oziru pravilno oceniti z ugotovitvijo, da jih je povzročilo trajno pomanjkanje nekaterih velevažnih snovi, tako zvanih vitaminov v hrani; s pravilno prehranitvijo so se ta motenja ozdravila. Tako se pojavljajo pri ljudeh, ki se po veČini hranijo s konservami, krvavitve v koži in notranjih organih, ki pa takoj prenehajo z zauživanjem svežega sadja, presnega mleka in temu podobnega.* Pri ljudeh, ki uživajo v glavnem oluščen riž, kar se posebno dogaja v vzhodni Aziji (Japonska, Kitajska), opazujemo težka živčna motenja, ki prenehajo, ako se dodajo hrani riževi otrobi ali pa sveže droži. Razna očesna obolenja kakor tudi kostne omebčave se popravijo, če že ne popolnoma o-zdravijo po za uživanju masla, rumenjaka, ribjega olja, sploh takih maščob, ki imajo mnogo vitaminov. Posebno v vojnem času so se pojavljale kot posledica napačne prehranitve razne bolezni, ki smo jih preboleli, ko smo priStt do pravilno sestavljene brane. Prav tako jasna je nadalje zdravilu* vrednost primerne hrane, ko gr» z& obolenje hranilnih organov aH hranil torej želodca in čreves. Cigar Selodec proizvaja le preveč kisliae, se počuti še najbolje pri jedeh, ki ne navajajo k tvoritvi želodčna kisline. Vnet, ranjen oslabel želodec ali črevo najde v ne-dražljivi, mehki, lahkoprefcevnl hrani najugodnejše pogoje na o-zdravljenje. Nasprotno pa spodbuja groba, težko prebavna hrana, len, nedelaven, na sploh pa zdrav želodec k delovanju. Nezmerno ki-penje v črevesu mora ustaviti hrana ki vsebuje kolikor možno malo kipljivih snovi; nenavadno gnitJ® pa taka hrana, ki ima malo gnilji-vih tvarin. Kot zdravilo se je izkazala pri mnogih obistnih boleznih hrana, ki je zek> malo slana. To je pa v takile zvezi: zdrav človek zaužije mnogo več soli» kot jo prav za prav potrebuje; preostanek se urno izloči v ledvicah ali obistih. Pri mnogih (Dalje na IV. strani) POSLANO*! ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljuje gg. zdravnikom, in sicer prof. dr. Marin iju (Gorso Vittorio Em. št. 8), dr. Simoni-ti-jn in dr. Marušiču iz mestne bolnišnice pri Rdeči hiši da so mu v nevarni bolezni rešili življenje. CRNICE, 26. maja 1928. Ivan dtnlgof. •) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. PODLISTEK LV. J. KRI2ANOVSKA: (97) Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V, Povlekel jo je k sebi, jo nežno poljubil in šel tv svojo sobo. Ko je Milica ostala sama, se je začela nemirno izprehajati po sobi. Bila jo razburjena In jezna in zopet se je spomnila Bostlslavovlli besed. Onozemec, katerega ste si izbrali za gospoda, je navajen videti v ženi poslušno suinjo svojih muh,» — je rekel tedaj njen prijatelj is detin-Stva, in njegove preroške besede so se dobesedno izpolnile. Bila je vajena prostosti in da so ji i*-jjolnili najmanjšo Željo, zato se je zdaj v njoj ibudUa oholost in upornost. Milicar se Je vrgla na divan In se zamislila. >olgo časa jo premišljevala in končno ji Je aa-k »voljen nasmešek razjasnil obličje. Našla Je sred-irt to, s katerim dokaže domišljavemu Nemcu, da nikakor ne namerava pokoriti njegovemu T i\azu in bo odreči svojih okusov in navad. Naslednjega dne se je podala v mesto, da izvede svoj načrt. Poizvedel a je za naslov judovskega hišnega oskrbnika, ki mu je velela, naj poizveduje, če je Malce jeva hiša na prodaj. Pismeno poročilo o tem, naj ji pošlje naravnost v Krenico. Ni ji biio treba dolgo čakati na odgovor. Jud Ji je poročal, da bi dediči zaradi delitve zapuščine radi prodali hišo, zato ji je predlagal svoje posredovanje. In tako je Milica črez dva dni postala posestnica nove hiše za trideset tisoč mark in isti oskrbnik, Lejba Majzer, je prevzel tudi preuredbo in obnovo hiše po navodilih mlade gospodinje. Berenklau, ki ni nič slutil o ženinih pripravah, je nameraval skleniti najemninsko pogodbo »s stanovanje, ki ga je on izbral, in le odsotnost hišnega gospodarja je zavlekla podpis pogodbe. Grof je moral po službenih opravkih k obolelemu Vizenbruku in odpravil se je k njegovemu stanovanju. Ko je šel mimo Malcejeve hiše, je s začudenjem zagledal, da so okna in vrata na ste-šaj odprta; videl je delavce, ki so belili stropove, barvali podoknice in popravljali štukaturo. Hiša Je bfla torej oddana v najem in ta okolnost je grofa razveselila. Slučaj ga Je rešil tega spornega jabolka. Milica ho primorana zadovoljiti se s stanovanjem. kisa te on izbral, ker ni moicoče seč pomeni za čevlje \ I. t-* ZAHVALA. Vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast našemu nepozabnemu bratu, svaku, stricu clavu izrekamo najtoplejšo zahvalo, posebno pa gg. Gabrijelu Tavšu m Josipu Kraglju, obema iz Cerknega, ki sta preskrbela na licu mesta v Cologni Ferrarese vse potrebno za prevoz dragega nam pokojnika v rojstni kraj, preč. duhovščini, zastopnikom oblasti, požarni brambi, pevcem, darovalcem vencev, sploh vsem, ki so nam stali v tem težkem trenutku ob strani in ki so se v tako ogromnem številu udeležili zadnje poti pokojnega Vaclava. CERKNO, 4. junija 1928. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Globoko gi ajeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga in očeta gospoda IVANA KERŽE-TA izražamo svojo največjo hvaležnost vsem onim blagim osebam, ki so bodisi podarile cvetlice bodisi spremile pokojnika k večnemu počitku ali na katerikoli način izkazale zadnjo časi blagemu pokojnika. Bog poplačaj vsem! TRST, dne 4. junija 1928. ^ Rodbina KERŽE. ZALCGA papirja. Uvoz in ixvoz a a vsa kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5» Tre t 252 SLUŽKINJA, zmožna gospodinjstva na kmetiji, se sprejme. Orlek št. 16. 610 stenice. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih. Kuhin;ski Ščurki, mo. Iji, podgane, mravlje itd. Razkuževalni zavod, Via Rossetti 2. 467 ZLATARNA Albert Povh Trat, V K* Maiilm 4* kupuje krone po 146 Popravlja In prodaja zlstentno. Malte „Edinost" službo iščem kot oiganist in pevo-vodja na deželi. Naslov pri tržaškem u-pravništvu. 621 trombon, tenor, đ šHrimi ključi, v dobrem stanju, se proda za L 400, Gropaiz, Cologna. Strada Nuova 15. 622 BABICA, avtorizirana, sprejema uusece. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 RRIBA ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU- UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODR/ttLlH. mOMJA SE 9 RUOeČIH ZAVITKIH PO 50 CENT. - - K—St— I rt —MM u«o4 .Alta Madoana delta SalaK* Ca« Baff. Oodlna « TrlcsJ«. Ot—a* aaatoputt » »atotnli »a llattjo to koloma: Adglfo Cgctal. Trtgita Via S. NlcoM i itglitroTui zadruga s ontaj. poroitvom »raduje v lastni hiši Ola Torre blanca 19,1. Telefon Stv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge no knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promel in jih obrestuje pO Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH P1AZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja (e avnfca v Trslu. Pazite na naslov! najeti Malcejeve hiše. Zanimalo ga je zvedeli za ime novega gospodarja, zato je stopil k nekemu slikarju in ga vprašal, kdo je najel hišo. Mršav, debelonosi Jud, ki je vodil delo, je pristopil, se poklonil in rekel: — Hiša je prodana, gospod, in popravljamo jo po željah nove gospodinje, gTofice pl. Bcren-klavove. Grof je obnemel; presenečenje in jeza sta ga davili Ta očitna nepokornost žene, ki je kupila hiSo, dasi je vedela, da mu ne ugaja, in to na tako zahrbten način in s posredovanjem Judov, vse to je presegalo meje dopustnosti. Milica ga je spravila v smešen položaj, ker je vse to napravila brez njegove vednosti. Razkačen se je grof vrnil, sedel v svoj kole-selj iĐ odhitel domov, če bi mu bila Žena prišla v tem hipu pred oči, bi se ji bilo slabo godilo; toda med enourno vožnjo se je toliko pomiril, da se je mogel zatajiti. Ko je priSel domov, je Milica po njegovem mrzlem poklonu hi jeznem pogledu Uganila, da je mož zvedel za njeno dejanje. Ni se zmenila za to, da je mož pri svojem povratku ni poljubil, in šla je v jedilnico ter začela jesti docela dobre volje; včasih ji je na obličju zatrepetal tako lokav nasmešek, da se je soroi čutil skoraj brez moči. Spoznal je, da je ona poosebljena ele^enca, ki je vajena obilnosti in razmetavanju denarja, vedel je, da se neudobno počuti v ozkih razmerah; toda morala bi drugače ravnati, ne bi ga bila smela osmešiti s tem, da je kupila hišo, ne da bi to njemu povedala; take neumnosti ji je moral preprečiti enkrat za vselej. Grof je ukazal nesti kavo v ženin buduar, in komaj je sluga postavil podnos na mizo ter odSel iz sobe, je grof zaprl vrata. «Aha, zdaj se pripravlja prizor,» — je pomislila Milica, toda bila je odločena na odpor, zato je šla v spalnico po Časopis in sedla h kaminu. To ženino ravnanje je še bolj razjezilo Krofa. Stopil je za ženo in jo vprašal s strogim glasom: — Kako si se predrznila kupiti hišo brez moje vednosti? Saj sem ti vendar pojasnil, zakaj ne maram stanovati v tisti hiši; no samo, da si pokazala cčitno nepokornost napram meni, ampak si me pustila v nevednosti, tako da bi bil utegnil podpisati drugo najemninsko pogodbo. Pojasni mi, prosim te, svoje ravnanje. V njegovem glasu je zvenela zatajevana jeza; Milica ni dvignila oči s časopisa in je rekla ravnodušno: rv. sEDINOST* V Trstu, dne 5. junija 1928. bolnikih za ledvičnimi boleznimi je pa zmožnost tega izločevanja o-slabela, sol ostane v telesu in z njo primerna količina vode, ker ostaja kuhinjska sol v telesu vedno le razredčena; na ta način se nabira voda in posledica temu je vodenica. Ako pa odtegnemo hrani sol. prisilimo tolo, da uporablja nakopičeno sol, da jo izloča, istočasno z njo pa tudi zaostalo vodo. Tako ozdravi neslana ali maloslana hrana ledovično vodenico. Tudi pri boleznih presnove kakor pri sladkorni bolezni ali pri pravem protinu je primerna hrana važen zdravilni činitelj. Bolnik za sladkorno boleznijo ne more predelati sladkorja, oni, ki ga muči protin, pa Sčalnične kisline. Ako damo prvemu hrano, ki vsebuje kolikor možno malo takih snovi, ki tvorijo sladkor, drugemu pa tako z neznatnimi več povzročujočimi snovmi, zabranimo v prvem slučaju nakopičenje sladkorja, v drugem slučaju pa nakopičenje seča 7 krvi. Posel,no zanimiva so nekatera lovej.^a stremljenja, bojevati se s >oscbno prehranitvijo zoper večkrat /do trdovratne bolezni', ki jih povzročajo male živi. Najbližja inisel, doseči uspehe z uvedbo ka-limorečih sredstev v telo, se izkaže navadno kot zelo težko izvedljiva. Kaj pa, ako bi se mi ne lotili neposredno bakterij, marveč bi iz-premenili telo, v katerem prefciva-io one škodljive bakterije, s hrano dako, da bi telo ne nudilo več nobenih tal za razvoj oziroma za na-daljni obstoj prej omenjenih bakterij? Bakterije bi morale poginiti kakor izginejo n. pr. močvirne rastline, kakor hitro odpeljemo iz dotičnega ozemlja vodo in ga na ta način izpušimo- V resnici so se že napravili pri jetiki pri težko o-zdravljivih ranah in pri kožnih izpuščajih takovrstni poskusi, pri katerih so se dosegli tudi mnogi spodbujajoči uspehi. Pri nekaterih zdravljenjih igrajo posamezna živila odlično ulo-go; tako poznamo zdravljenje z mlekom, z grozdjem, s krompirjem in dr. Tega pa ne smemo tako razumeti kakor da bi omenjena živila vsebovala posebne zdravilne snovi. Da temu ni tako, dokazuje dejstvo, da zamoremo doseči recimo pri zdravljenju z mlekom prav nasprotne uspehe. Kdor pri drugače zadostni hrani zauživa dnevno Se večje količine mleka, se s tom debeli; Kdor pa ob enem litru mleka nič ali pa lo malo hrane zauživa, se zdravi tako rekoč s stradanjem. Oboje je pa v danih slučajih zdravilno. Isto je tudi pri zdravljenju z zauživanjem grozdja, pri čemer prihaja upoštev poleg vsega drugega še blagodejni učinek na črova. Ne samo omejitev najvažnejših hranilnih snovi torej delno stradanje je zdravilno, tudi odtegnitev pijače zamore prav tako zdravilno u-plivati. Imamo tudi posamezna živila z Edravilnimi snovmi zoper določene bolezni. Tako je zauživanje sirovega korejia učinkovito sredstvo zoper irihine (žive niti), sirovega kislega zelja zoper navadne gliste, in bučna zrna pa odvajajo traku-ljo. Toda no samo v rastlinski, tudi v živalski hrani se lahko nahajajo posebno zdravilne snovi- Na to so prišli, ko so proučevali bolezni o-nih telesnih žlez. ki morajo odda-iati krvi življensko važne snovi. K takim žlezam spada med drugimi tudi žleza ščitulja, pri kateri se je najprej prišlo do tozadevnih ugotovitev. Pri nekaterih obolenjih te žleze se pojavi težko shujšanje, ki se pa takoj popravi, kakor hitro zaužije bolnik kako živalsko žlezo ščituljo. Do podobnih ugotovitev se je prišlo tudi pri drugih žlezah. Seveda se organ kakor žleza ščitulja navadno ne uporablja kot živilo. Pač pa se to dogaja pri drugi telesni žlezi, namreč pri jetrih. Živalska jetra so zelo priljubljena jed. V novejšem Času so je dognalo da dovede dnevno uživanje jeter do presenetljivih uspehov pri zelo nevarni krvni bolezni, pri kateri se je bila tvoritev krvi popolnoma u-stavila. Potem takem vsebujejo jetra snov, ki premanjkuje bolniku in ki je za obnovitev krvi velikega pomena. Na ta način je pa postala ia jed zdravilo. Po dr-ju Conradu. Uganka Etrurije Iz tisoč kamenitih krst se dviga neizvesten svet. Svet, odkrit vsaj na zunaj po primerjavi njegovih raziskovalev, ugotovljen v svojih prvotnih, izposojenih in sprejetih elementih, bi moral biti vsekakor bolj dostopen razumevanju. Kar nam je ohranjeno od podobarstva Etruskov, se da uroditi po posameznih dobah in spoznati v zvezi s prejšnjimi ali istočasnimi kulturami. To je pa tudi vse. Umetnik in vešča k se lahko zadivi gledaje krepko z oblikami izraženo izročilo ne da bi ga nerešene uganke izvora še nadalje motile. Toda znanstvenik si želi točnega raziskovanja, potrditev njegovega mnenja se hoče poglobiti v zgodnji postanek neizvestnega naroda, da se oboroži z dokazi. Z jasnimi, točnimi, gotovimi dokazi. Prvi mednarodni kongres etru-skologov, ki se je vršil te dneve v Florenci, ni priuesel poleg predavanj in razglabljanj najznamenitejših učenjakov v tej stroki nič posebno novega. «Etruska sfinga« stoji še vedno veličastno in nemo na svojem podstavku, obdana od špekulacij, ki kažejo vse neprijetni značaj mistične bistrovidnosti in fantastičnega -bahadtva. Gre za razlago etruskega jezika, onih skrivnostnih črk, ki so lahko čitljive, ki se dado brez posebnega truda razbrati, ki se pa trdovratno u-pirajo največjim naporom, stremečim po njihovi razlagi in njihovem pomenu. Pisavo znamo čitati, ne vemo pa, kaj naj povedo prebrano besede. S primerjavami »o se že dosegli nekateri uspehi, toda nerazjašnjenim črkam niso še mogli vdahniti življenja. Vsekakor so spravili pri kopanju etruskih grobov v dolini Trebba v zadnjih letih številen materijal na dan, tako da je rešitev te jezikovno uganke le še vprašanje časa. Italijanski etruskolog Trombetti je napovedal na kongresu z veliko slovesnostjo možnost skorajšnjega razkritja in je na primerjevalen način razložil pomen nekaterih besed, dostavil pa, da vkljub Številnim napisom, ki jih imamo v etru-skem jeziku in ki jih je nad 9000, ne dovede čisto površno primerjanje do nobenega zadovoljivega u-spelia. Radi tega je uporabil ta znani italijanski učenjak pri svojem zadnjem spisu, ki izide v najkrajšem času kot knjiga, tako zvano etimološko metodo to se pravi, pre-iskal je etruski jezik v njegovih posebnih oblikah in ga postavil nasproti podobnim narečjem in sicer predhelenskim, indogerman-skim in kavkaškim. S tem pa prihajamo zopet do vseh domnevanj, ki se nanašajo na pokol en je etruškega naroda, do domnevanj, ki imajo prav toliko zagovornikov kolikor nasprotnikov. Nekateri učenjaki sklepajo iz očitnih mongolskih obraznih potez ohranjenih etruških kipov na njihov ogrsko-finski izvor in postavljajo prvotno domovino Etruskov vzhodno od Himalaje. Drugi videvajo v podobnosti etruških mest s kaldejskimi mesti Babilon-cev in Asircev veliko sorodnost s semitskim plemenim, zopet drugi iščejo izvora tega izumrlega naro-roda visoko gori na severu. Na vsak način je pa to gotovo in splošno priznano: Etruski niso bili praprebivalci Italije. Prišli so na apeninski poluotok že s svojo kulturo, ki je bila dosegla že precej visoko stopnjo, uvedli so kot tuji kulturonosci v Italiji dotle neznano «meščansko življenje« in so i-meli velike stike z egejskim svetom. Predaleč bi nas zapeljalo, ako bi razpravljali o treh dobah etruškega kulturnega nad v ladja v Italiji od osmega do tretjega stoletja pred Kr. Rojstvom. Zadnje najdbe, o katerih se je govorilo na kongresu, so se po večini izkopale v dolini Trebbi, kjer se domneva, da je stalo v največji bližini staro glavno mesto etruškega naroda torej središče etruske kulture. V letih od 1922. dalje se je raziskalo kakih 1000 grobov, dobilo se je več ko 10.000 žar, ki so po večini vse atiškega izvora in k! pričajo o živahnem trgovskem prometu Etrurije z Atenami. Toda važnejši od teh žar, kipov in posod so dragoceni kameniti sarkofagi (krste), ki so opremljeni na pokrovih s krasnimi figurami in vdolbenimi, dobro Čitljivimi, a vkljub temu nerazumljivimi črkami. Se-li posreči v doglednem času, razbrati ta skrivnostni, tajinstveni jezik in razumeti njegov pomen? V Italiji se je v zadnjih letih zelo poveličalo zanimanje za predrim-sko kulturno dobo. Izkopanine v najrazličnejših delih današnje To-skane so že v popolnem teku; od dneva do dneva prihajajo poročila o novih najdbah; gradivo narašča in oddelki za etruske tvarine po muzejih se napolnjujejo. In se daj; ko se je vršil celo mednarodni kongres etruskologov in so se napovedala Se druga podobna Zborovanja, ne bo mogla več «etruška sfinga» vztrajati v svojem skrivnostnem molku. Ona bo morala govoriti, kar lahko zahteva * vso pravico «učeni svet» in ibo tako sledila egiptovski sfingi, ki se je tudi končno udala in odkrila vso tajno faronske dobe. Mtfna kot trgovsko inesto Feniški mesti z razvito obrtjo in obsežno trgovino, Sidon in Tyrus, sta bili razpadli, toda fe-niška kolonizacija in feniška trgovina sta dobili novo središče v libijskem mestu Kartagini (Karhedonnovo mesto). Najpre-možnejši in najinteligentnejši prebivalci prej naštetih starih mest so se bili priselili v po-družno mesto, prinesli s seboj svojo od Babiloncev sprejeto kulturo in medtem, ko so se bili zadovoljili Feničani prej 9 tem, da so ustanavljali povsod le trgovske upravilnice, so sedaj za-vojevali večje ozemlje. Vkljub •temu so ostali Kartajrinci pred vsem trgovci in so skušali dobiti dobičkonosno pomorsko trgovino popolnoma v svoje roke. Tuje brodnike, ki so pluli v Sardinijo in druge kraje, so kar kratko malo pometali v morje, samo da so se na ta na«6in od-križali nevarnih tekmecev. Tri siiovite vojne je moral dobojevati Rim, da je untčil mesto Kartasino, ki se je bavila s svetovno politiko, ko je bil Rim ie neznatno latinsko podeželsko mestece. Zelo zgodaj so se bile pojaTile kartaginske ladje ne samo na Sredozemskem, marveč tudi na Severnem morju in na Atlantskem oceanu. Trgovali so e starim asaronskim blagom* t. j. • tyr&kim£krlatom in tjrrikimi piščalkami, s sužnji iz Afrike in Korzike, z vinom in oljem iz Sicilije in Južne Italije. Njihov svet jim je dajal dragulje in zlato, slonovo kost in Živalske kože, njihovo mesto tkanine, Arabija jim je dobavljala kadilo, Egipt platno, Malta pletenine, otoki Sredozemskega morja galun, Elba tudi železo, vosek in med. Iz Grčije so odnašali vino in lonče vino, iz Cipra baker, iz Španije srebro, iz Anglije cin. Verjetno je, da so Kartaginci obiskovali tudi obalo Vzhodnega morja, kjer so izmenjavali jantar. Njihovo .trgovsko ozemlje se je raztezalo od Sierre Leone in Cornvvallisa do malabarske obali. Ogromna bogastva so kopičili Kartaginci v svojem mestu, ki bi zaslužilo, da bi se imenovalo: London starega veka. Polybij izjavlja, da je bila Kartagina najbogatejše mesto na svetu. Kartaginci so se tudi bojevali, imeli so celo velike boje, toda nikdar jim ni šlo za nadvlad je, vedno so gledali le, kjer bi kaj zaslužili. Njihovi dohodki so se dali primerjati le z onimi, ki jih je imel perzijski kralj. Kar se ti-če bogastva in udobnosti, se Rim nikakor ni smel imenovati poleg Kartagine. Značilno je bilo dejstvo, kako posmehljivo so govorili po prvi punski vojni v Rim poslani kartaginski odposlanci pri svojem povratku o starinskih in preprostih šegah pri Rimljanih. Vse sena-torske družine v Rimu so imele, tako so pripovedovali odposlanci, srebrno namizno posodo v enem samem izvodu in to namizno posodo so odposlanci videvali povsod, kamor koli so bili povabljeni na obed. Ta dragocena posoda je tako romala od /Iružine do družine. Nobeno čudo ni bilo, če se je v antičnem Londonu živelo bolje kakor pa v glavnom mestu tedaj še skozi in skozi; agrarne rimske države, čeprav je imela Kartagina ogromnih stroškov s svojo armado najetih vojakov in s svojo mornarico. Meščani niso plačevali nobenih neposrednih davkov. Poneverbe so se v državni upravi večkrat dogajale, toda davek, ki so ga morali j»la-, čevati premaganci, in dohodki na carini so popolnoma krili vse izdatke. Ko se je končala tal in dvajset let trajajoča prva pun-ska vojna, so Kartaginci brez nobenih težkoč krili tako tekoče izdatke kakor tudi prvo plačilo Rimu v znesku 340.000 tolarjev in štirinajst le po sklenjenem miru je premagala Kartagina ponudila, da plača hkra-tu Še ostalih šest in trideset o-brokov. Kartaginci so imeli že skoraj moderno finančna ^upra-vo z vnanjimi državnimi posojili in s posebnim plačilnim sredstvom, v katerem lahko vidimo predhodnika našega 'papirnatega denarja. Rim, ki tedaj še ni poznal veleposesti, je bila. kmečka država, ki je črpala vse svoje ogromne sile iz svoje obdelane zemlje. Vladajoči razred so sestavljali veletrgovci in plantažni posestniki. Srednjega stanu ni bilo, večina meščanov ni imela nobene posesti. Posestniki plantaž so bili po veliki večini tudi veletrgovci, ki so nalagali svoje glavnice v veleposestva. Te vele-posestvo so jim obdelovali ukle-njeni sužnji. Mnogi teh veleposestnikov je imelo do dvajset tisoč takih človeških živinčet. Večkrat je prišlo do opozicije in do nemirov proti vladajoči gospodi, toda meščani niso poznali discipline in zato so Mil popolnoma brezmočni. Stari London, t. j. London starega veka je padel, ker je vedno mislil le na kupčije in na zaslužek, ker je imel državo za kupčijsko podjetje in ker je pri tem pozabil, da je železo vedno močnejše od zlata. Vsevolod OaiUn: Attalea Princeps Iz ru&čine prevedel Ivan Vouk. V nekem velikem mestu je bil bptaniški vrt in v tem vrtu ogromen cvetličnjak is železa in stekla. Bel je zelo lep: vitki, saviti stebri so držali vse poslopje; nanje so se opirali vzorno izdelani loki, ki so bUi med seboj prepleteni z mrežo Železnih okvirjev, v katere so bile vstavljene Sipe. Posebno lep je bil cvetličnjak, ko je soLn.ce zahajalo in ga obžarilo z rdečim sijem. Tedaj je bil ves v ognju, rdeči odsevi so se poigravali in prelivali kakor v ogromnem, fino brušenem dragem kamnu. Skozi debele prozorne šipe si videl zaprte rastline. Vkljub veličini evetličnjaka so bile na tesnem. Korenike so se jim prepletale in jemale druga drugi vlago in hrano. Drevesne veje so se križale % ogromnimi listi palm, jih upogiba-le in lomile, a same bo se upogi-bale in lomile ob železnih okvirjih. Vrtnarji so neprestano obrezovali veje in podvezo vali listje, da ne bi mogli rasti, kamor bi se jim sljubilo, toda to je malo pomagalo. Rastline so hlepele po širokih prostorih, domovinski zemlji in prostosti. Bile so iz toplih dežel, nežna, razkošna bitja so se spominjala domovine in hrepenela po njej. Ce je steklena streha še tako prozorna, jasno nebo to ni. Pozimi so šipe včasih zamrznile; tedaj je postalo v cvetličnjaku docela temno- Veter je žvižgal, se zaletal v okvirje in jih stresal. Streho je pokril nametani sneg. Rastline so stale tam, poslušale vitje vetra, toplega, vlažnega, ki jim je dajal življenja in zdravja. In zaželele so si zopet občutiti njegovo pihljanje, zaželele so si, da bi jim zazibal veje in se poigral z njihovim listjem. Toda v cvetličnjaku je bil zrak miren: kvečjemu da je včasih zimski vihar ulomil šipo, in tedaj je hladen tok, poln roja, zavel pod oboki. Kamor je udaril ta tok, tam so listi hjedeli, trepetali od mraza in ve-neli. Toda šipo so takoj nadomestili. Botaniški vrt je upravljal odličen, učen ravnatelj, ki ni trpel nikake-ga nereda, dasi je bil večji del svojega časa zaposlen pri drobnogledu v posebni stekleni utici, ki je bila nameščena v glavnem cvetličnjaku. Med rastlinami je bila neka palma, najvišja in najlepša izmed vseh. Ravnatelj, ki je sedel v utici, jo je imenoval po latinsko: Attalea. Toda to ime ni bilo njeno domovinsko ime: to ime so iznašli botaniki. Domovinskega imena botaniki niso poznali, in ni bilo zapisano s Črnilom na beli deščici, pribiti na deblu palme. Nekoč je prišel v botaniški vrt popotnik iz tiste gorke dežele, kjer je palma zrastla; ko jo je zagledal, se je nasmehnil, ker ga je spomnila domovine- — Al — je rekel, — poznam to drevo, — In imenoval ga je z njegovim domovinskim imenom. — Oprostite, — je zaklical iz svoje utice ravnatelj, ki je v tistem trenotku rezal z nožem neko stebelce, — vi se motite. Takega drevesa, kakor ste ga vi imenovali, ni. To je Attalea princeps, doma iz Brazilije. — O da, — je rekel Braziljanec, — jaz vam verujem, da jo botaniki nazivi j ete Attalea toda ona ima tudi svoje domovinsko, pristno ime. — Pristno ime je tisto, ki ga ji je dala veda, — je suho odgovoril botanik in zaprl vrata svoje utice, da bi ga ne motili ljudje, ki ne razumejo niti toliko, da Če nekaj trdi človek vede, je treba molčati in poslušati. Braziljanec pa je dolgo stal tam in gledal drevo in pri srcu mu je postajalo vedno otožne je. Spomnil se je svoje domovine, njenega soln-ca in neba, njenih bujnih gozdov s čudovit ii živ-,;mi in pticami, njenih puščav ii. adovitih južnih noči. In spomnil se je, da ni bil nikjer srečen razen v svoji rodni deželi, in vendar je obšel ves svet. Dotaknil se je z roko palme, kakor da se poslavlja od nje, ter šel iz vrta, a naslednjega dne se je vkrcal J»a parnik, ki je potoval v njegovo domovino. Palma pa je ostala. Zdaj ji je postalo še huje, dasi ji je bilo tudi pred tem dogodkom silno hudo. Bila je popolnoma sama. Pet sež-njev visoko se je dvigala nad vrhovi vseh drugih rastlin, a te rastline je niso marale, bile so ji nevoščljive in jo smatrale za ošabno. Njena visokost ji je bila samo v gorje. Vse druge rastline so (bile skupaj, ona pa je bila sama Bolje kakor vse ostale se je spominjala rodnega neba, več kakor vse je hrepenela po njem, zakaj bila je najbliže onemu, ki ji je nadome-stovalo nebo: ostudni stekleni strehi. Skozi njo je videla včasih nćko sinjino: bilo je to nebo, dasi tuje; in bledo, toda vendar pristno sinje nebo. In ko so se rastline pogovarjale med seboj, je Attalea vselej molčala, žalovala in mislila o tem, kako lepo bi bilo stati celo pod tem bledičnim nebom. — Povejte mi, prosim vas ali nas bodo kmalu zalivali? — je vprašala sagova palma, ki je silno ljubila vlago. — Tako mi je danes, kakor bi morala usahniti. — Čudim se vašim besedam, soseda, — je rekel trebušasti kaktus. — Ali vam ni dovolj ogromne množine vode, ki vam jo vlivajo vsak dan? Mene poglejte: meni dajejo prav malo vlage, pa sem vendar svež in sočen. — Ne nismo vajene pretiranega štedenja, — odgovorila sagova palma, — me ne moremo rasti na takih suhih, ničvrednih tleh, kakor katerisibodi kaktus. Me nismo vajene živeti kakorsibodL Razen tega vam še to povem, da vas nI nihče vprašal po vašem mnenju. Po teh besedah se je sagova palma užaljeno našobila in utihnila. — Kar se mene tiče, — je rekel cimetovec, sem skoraj zadovoljen s svojim položajem. Res da je tU nekoliko dolgočasno, toda vsaj se mi ni treba bati, da bi me kdo o-drl. —• Vseh niso odirali, — je rekla drevesasta praorot. — Seveda. mnogim bo sdi tudi ta ječa raj po bednem življenju, ki so ga imeli v prostosti. Cimotovec je tedaj pozabil, da so ga odirali, užalil se je in se začel prepirati. Nekatere rastline so bile na njegovi strani, druge na praprotovi in začelo se je splošno zmerjanje. Ce bi se mogli zganiti s svojih mest, bi se gotovo »tepli. — Zakaj se prepirate? — je rekla Attalea. — Ali si s tem kaj pomagate? Svojo nesrečo še povečujete z jezo in rasdraženos t j o. Pustite svoje prepire In pomislite rajši na stvar. Poslušajte! Rastite više in šire, raztegnite veje ter jih uprite v okvirje in stekla: naš cvetličnjak se vsuje na koščke in tako pridemo na prosto. Ce se kaka posamezna vejica upre ob šipo, jo gotovo odre-žejo, toda kaj naj napravijo stotinam silnih in drznih stebel? Skupno delajmo in zmaga bo naša. Spočetka ni nihče ugovarjal palmi; vsi so molčali in niso vedeli, kaj bi rekli. Končno se je sagova palma odloČila. — To so same gluposti, — je izjavila. — Gluposti! gluposti! — so pritrdila drevesa in vsi so začeli dokazovati Attaleji, da je njen predlog strašno neumen. — NeuresniČ-ljive sanjel — so vpili, — neumnost! bedastoča! Okvirji so trdni in mi jih nikdar ne zlomimo, pa tudi če bi jih zlomili, kaj potem? Pridejo ljudje z noži in sekirami, odrobijo veje, popravijo okvirje in pa pojde po starem. Samo to bi dosegli, da bi nas na debelo obrezali... — No, kakor hočete! — je odgovorila Attalea. — Zdaj vem, kaj mi je napraviti. Pustila vas ibom na miru: živite, kakor hočete, zmerjajte se in prepirajte se za kapljico vode in ostanite večno pod stekleno kapo- Jaz si že sama pot najdem. Jaz hočem videti nebo in solnce, pa ne skozi to rešetko in te šipe, — in videla ga bom! In palma je ponosno gledala z zelenim vršičkom na gozd tovarišev, ki se je razprostiral pod njo. Nihče se ji ni upal ugovarjati; samo sagova palma je tiho rekla sosedni cikadeji: — Videli bomo, da, videli bomo, kako ti odsečejo debelo glavo, da se ne boš tako visoko nosila, o-Šabnica! Drugi so molčali, dasi so bili tudi jezni na Attalejo zaradi njenih ošabnih besed. Samo neka mala travica se ni jezila na palmo in se ni čutila užaljene, po njenih besedah. Bila je to najrevnejša in najbolj prezirana travica med vsemi rastlinami v cvetličnjaku: krhka, bleda, plazeča se, z uvelimi debelimi listi. Ni imela nobene posebnosti in v cvetličnjaku so jo rabili samo za to, da so ž njo pokrivali golo zemljo. Obvijala je vznožje velike palme, jo poslušala in zdelo se ji je, da ima Attalea prav. Ona ni poznala južne prirode, vendar pa je ljubila zrak in prostost. Tudi zanjo je bil cvetličnjak ječa. «Ce jaz, ničeva, vela travica, tako tr* pim brez svojega sivega neba, kar ko more šele to prelepo in mogoč* no drevo občutiti suženjstvo!» Tako je mislila, se nežno ovijala pal* me in jo božala. «Zakaj nisem ve« liko drevo? Jaz bi slušala svet. Skupaj bi rastli in skupaj bi šli v prostost. Tedaj bi tudi drugI videli, da ima Attalea prav-* Toda ona ni bila veliko drevo, ampak samo majhna vela travica. Ona ni mogla drugega, kakor da se je še nežneje ovila okrog Atta-lejinega debla, ji zašepetala svojo ljubezen in željo, da bi ji poskus uspel: — Seveda, pri nas ni tako toplo, nebo ni tako čisto, deževja niso tako obilna kakor v vaSi dežolit vendar pa je tudi pri nas nebo in solnce in veier- Pri nas ni tako bujnih rastlin, kakor ste vi in vaše tovariŠice, toda tudi pri nas ra-sto prav lepa drevesa: smreke jelke in breze. Jaz sem majhna travica in nikdar se ne povzpnem do prostosti, toda vi ste tako veliki in silni! Vaše steblo je trdno in ne bo vam treba dolgo rasti, do steklene strehe. Vi jo prebijete in pridete v božjo luč. Tedaj mi boste povedali. Če je zunaj še vedno tako lepo, kakor je bilo nekdaj. Tudi s tem bom zadovoljna. — Cemu ne bi šla z menoj na prosto, mala travica? Moje deblo je krepko: upri so vanj in plezaj po meni. Tebe nositi jo zame malenkost. (Konec prih.) Darovi Mesto cvetja na grob pok botra Ivana Keržeu* larujeta G. in M. za Sol. društvo L 20. Mesto cvetja na pok. Ivana Keržeta daruje za Šolsko društvo obitelj Knezic L 100. Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala!____ Širite „EDINOST" Proti TRAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo že več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z OO-TOVIM IN TAKOJŠNJIM UClNKOM TENIFUGO VIOLAMI ki ga izdeluje kemlk-lekarnar O. VIOLANI v MIlanu Dr. ZODOZ0BAVN1K ■vv v vv vv v * T tTlT vv vv vv v TRSI VIA S. LAZZARO 23,11. Trst, Campo S. Giacomo 1 NADALJUJEJO Z VELIKANSKO odrezkov bombaževine, volnenine, svilenine in raznih ostankov drugih potrebščin po neverjetnih cenah vsled izpraznitve prostorov. Porabite priliko dokler traja zaloga.