Narodna i Študijska Knjižnica via G-eppa TRIESTE
besedilo zakona o slovenski šoli
OE L O
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. L
Obnovljena izdaja - Leto XIU. - štev. 7 (559)
TRST - 26. MAJA 1961
Posamezna številka 30 lir
RESOLUCIJA VODSTVA K.P.I. o pravicah slovenske manjšine
Slovenski manjšini v Italiji mora biti zagotovljen nemoten razvoj, kajti le tako se bo krepila kot narodna skupnost
KPI smatra za svojo častno dolžnost to, da je šola pristnega proletarskega internacionalizma
Borba za narodnostne pravice manjšin Se v Italiji vključuje kot temeljno vpra-^nje v splošno delovanje za demokratičen 't socialističen razvoj države. Na temenu tega načela je KPI v 40 letih svojega Življenja in bojevanja v vseh pogojih iz-K ^jala dosledno politiko za slovensko Manjšino in je konkretno delovala za hotnost ljudskih množic ter enotnost •fied Italijani in Slovani v Julijski krajini, v borbi proti fašizmu in proti njegovemu zasužnjevalnemu režimu, proti Samotnemu raznarodovanju in uničevanju slovenske skupnosti.
V tej štiridesetletni borbi so izšli iz vrst ^Pl svetli liki internacionalističnih voditeljev, junaških borcev in mučenikov za T, Svobodo, Italijani in Slovenci, kot so bili °že Srebrnič, Luigi Frausin, Pinko l^ažič, Zeffirino Pisoni in Božidar
'nrič.
KPI črpa danes, v novih pogojih linijo 'n akcijske smernice borbe za narodnostne kavice Slovencev v Italiji, v svoji junaški tradiciji borbe, v svoji marksistično-eninistični doktrini in v svojem političnem programu, v okviru borbe za popolno nacija vi tev republiške ustave.
KPI se torej bori za uresničitev ustavnih načel o enakosti državljanov in etničnih manjšin na splošno, kakor tudi za ^štovanje mednarodnih obveznosti, kot jo ‘'a mirovna pogodba in — kolikor se še m Posebej tiče slovenske manjšine na Tržaškem ozemlju — spomenica o soglasju oktobra 1954 in njena II. priloga (po-sehni statut).
To-
Ko-
V3
'omen dežele Urlanija-Julijska krajina
Poseben pomen, tudi z vidika rešitve potnega problema slovenske manjšine, ! Prebiva v Trstu in na sosednih obmej-!''h področjih, dobiva borba za čimprej-sPjo ustanovitev dežele Furlanija-Julij-ka krajina s posebnim statutom, ki je kodvidena v členu 116 republiške ustave, ožela more in mora biti odločilno sredic za uresničitev splošnih določil ustave listine o enakosti etnične manjšine, a to temeljno zahtevo demokracije se planja osnutek statuta, ki ga je predloga KPI v parlamentu.
.. ^ okviru borbe za demokracijo in za larodnostne pravice slovenske manjšine Ustavlja KPI svojim članom, ljudskim Jožicam in slovenskemu prebivalstvu, ‘ Prebivp v deželi Furlanija-Julijska kra-Pa, naslednje specifične cilje:
I zagotovitev popolne enakopravnosti Italijanov In Slovencev na vseh področjih gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja;
^ zagotovitev enakopravnosti slovenskemu jeziku v krajih, kjer prebivalo tudi Slovenci ; ukinitev vseh fašističnih zakonskih določil, ki zahtevajo uporabo samo italijanskega jezika v u-radih, ustanovah in na javnih m»-stih; Slovencem mora biti zajamčena pravica do uporabe lastnega jezika v državnih in krajevnih uradih ter na sodiščih. Zato morajo biti nameščeni v teh uradih funkcionarji in Uradniki z znanjem slovenskega jezi-
ka. Zagotovitev dvojezičnih dokumentov, listin in javnih objav;
3.	čimprejšnja uzakonitev šole s slovenskim učnim jezikom, na temelju enakosti z italijansko šolo, zagotovitev njenega vsestranskega razvoja in odprava sleherne diskriminacije: ustanovitev stolice za slovenski jezik in literaturo na tržaški univerzi ; rešitev vprašanje enakovrednosti diplom in akademski naslovov pridobljenih na italijanskih in jugoslovanskih univerzah;
4.	raznarodovanju slovenskih krajev in Slovencev se mora napraviti konec, za kar je potrebno doseči ustrezne zakonske odredbe, ki naj omogočijo Slovencem, ki žele vrnitev prvotne oblike priimkov, ki so bili nasilno «poitalijančeni» za časa fašizma in za vrnitev prvotnih imen krajem, ki so povečini ali kompaktno slovenski ter zagotovitev dvojezičnih napisov;
5.	prepoved karkršne koli oblike netenja šovinistične mržnje, bodisi s strani posameznikov ali zduženj. V okviru borbe za demokratičen razvoj šole je treba zahtevati, naj bo v šolske programe vključena objektivna razlaga zgodovine fašizma in vsega kar je ta storil za uničenje slovenske manjšine. Na ta način naj šola prispeva k zbliževanju med narodi in k mirnemu sožitju med Italijani in Slovenci,
6.	zahtevati je treba, naj italijanska država, tako z vzdrževanjem slovenske šole kot z gmotno podporo kulturnim ustanovam slovenske manjšine, prispeva k razvoju slovenske kulture. Zahtevati je treba tudi, naj programi radijske postaje Trst A, ki oddaja v slovenskem jeziku, ustrezajo stvarnim potrebam in pričakovanjem slovenske manjšine v svoji celoti in naj se na ta način omogoči najširše sodelovanje manjšine z radiom, ki ne sme biti v službi pristranskih interesov.
Borba za narodnostne pravice slovenske manjšine mora težiti na tem, da odstrani vsako oviro, ki se postavlja na pot razvoju manjšine same na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, s perspektivami, ki ne smejo omejevati njenega razvoja v zaprtem krogu temveč s perspektivo svobodne uveljavitve narodne skupnosti v okviru italijanske demokratične države. Zato je potrebno zavrniti politiko KD in se boriti proti njej, ker ta hoče «ovirati» slovensko manjšino, s ciljem, da bi izginila kot narodna skupnost v več ali manj bližnji prihodnosti.
O enotni borbi demokratičnih sil
KPI poudarja potrebo po skupnem delovanju vseh demokratičnih sil za obrambo narodnostnih pravic Slovencev in konkretno deluje za uresničenje te enotnosti v najširših oblikah, ki naj združi največji del slovenskega prebivalstva v borbi za uresničitev njegovih pravic in zago-
tovi najširšemu, enotnemu delovanje slovenske manjšine podporo italijanskih ljudskih in delavskih množic v Deželi in v vsej državi.
Hkrati ko poudarja važnost vsebinske enotnosti med narodno manjšino in splošno borbo italijanskih ljudskih množic, med borbo za narodnostne pravice Slovencev in borbo za demokracijo in socializem v Italiji, KPI nagiaša potrebo odnosov in stikov narodne manjšine s slovenskim narodom, odnosov in stikov, ki jih je treba poglabljati tudi v okviru krepitve miroljubnih odnosov na vseh področjih med Italijo in Jugoslavijo, v interesu narodov in mednarodnega sodelovanja.
V boju za narodnostne pravice slovenske manjšine je vsak nacionalizem sovražnik, toda glavni in najbolj nevaren je italijanski šovinizem, ki predstavlja resno nevarnost za razvoj demokratičnega razvoja v državi in v Julijski krajini, kakor so to dokazale protislovenske provokacije v Trstu, ki so jih navdahnili in vodili desničarski elementi in fašistične skupine. Boriti se proti šovinizmu se pravi, boriti se danes predvsem proti politiki Krščanske demokracije, saj sta KD in politika njenih vlad v največji meri krivi, da se ne spoštujejo narodnostne pra-
vice manjšine, da ni bila ustanovljena Dežela s posebnim statutom in da ni bil v Trstu uveljavljen posebni statut, ki ga predvideva sporazum o soglasju. Protidemokratična politika KD in njenih zaveznikov podpira in hrani šovinizem in netenje mržnje proti Slovencem.
KPI, zvesta načelu proletarskega internacionalizma odločno podpira najtesnejšo in bratsko enotnost na temelju popolne enakopravnosti Italijanov in Slovencev, zato je prepričana, da različni sloji slovenskega prebivalstva morejo in morajo sodelovati v svojstvu protagonistov v vseh bojih za rešitev splošnih in posebnih problemov italijanskega ljudstva. Zato komunisti posvečajo največjo skrb utrjevanju Partije in Zveze komunistične mladine med slovenskim prebivalstvom in delujejo v demokratičnih in ljudskih organizacijah, v katerih so Italijani in Slovenci tesno združeni v borbi za skupne zahteve in torej tudi za enako pravic Italijanov in Slovencev.
KPI, kot avantgardna partija delavskega razreda, smatra za svojo častno dolžnost biti šola pristnega proletarskega internacionalizma. S svojim programom, s svojim sestavom in organizacijo, s svojimi tradicijami, s svojo zakladnico štiridesetletnih bojev, ki so jo naredili najbolj napredno in najbolj borbeno silo v borbi za demokracijo, mir in socializem, je najbolj trdno in gotovo jamstvo — tako včeraj kot danes — za obrambo in razvoj slovenske manjšine v naši državi.
VODSTVO K.P.I.
Rim, dne 24. maja 1961
OPOMBA .
Podnaslove
jc se- stavilo naše uredništvo.
Šolska komisija poslanske zbornice je odobrila zakon o slovenski šoli
je
Obljavljamo članek, ki ga \ skim osnutkom, ki ga je napisal tov. Mario Rolli	svojčas predložil biv-
član parlamentarne komisije za javno vzgojo. Kot izvedenec za šolske probleme se je poslanec Roffi še posebno prizadeval za to, da bi bili v zakon o slovenskih šolah vnešeni številni predlogi komunistov.
17. maja je parlamentarna komisija za javno vzgojo odobrila zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Proti temu zakonu se je izrekla samo skrajna desnica.
N ovi zakon predstavi ja zmago demokratičnih in antifašističnih sil in pred-vsem zmago naše Partije, ki je več let vztrajno zahtevala tako rešitev tega problema, ki bi naj končno zadovoljila slovensko etnično skupnost.
Če pomislimo kakšna so bila prvotna stališča demo-kristjanov in njihovih ((konvergentovn. ki so z nesprejemljivim zakon.
ši minister za javno vzgojo, socialni demokrat Rossi, hoteli, da bi odločale posebne vladne komisije o tem kateri otroci smejo obiskovati šole s slovenskim učnim jezikom in ne roditelji sami, in po katerem bi otroci neita-lijonskih državljanov, ki prebivajo na Tržaškem in Goriškem ne smeli obiskovati slovenskih šol, pridemo do zaključka, da je v resnici velik uspeh, ki smo ga izbojevali.
Z novim zakonom je do-ločeno, da so pogoji za vpis v šole s slovenskim učnim jezikom enaki onim, ki veljajo za vpis v ostale šole v italijanski republiki, to se pravi, da so starši otrok tisti, ki izberejo šolo za svoje otroke in da slovenske šole lahko obiskujejo tudi neitalijanski državljani, ki prebivajo na
Tržaškem ali Goriškem.
Demokristjani in njihovi desničarski zavezniki — in tudi socialni demokrati — so se samo na eni točki izkazali nepopustljivi. Negirali so namreč ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini, kot so to zahtevali komunisti in socialisti
Pomembne so olajšave za prehod učnega osebja k stalnosti v trenutku, ko bo zakon začel veljati. Tudi če ni bilo doseženo vse kar smo zahtevali, smo vendar marsikaj dosegli. Upati, je da bo zakon v najkrajšem času odobril tudi senat in da bo tako storjen važen korak naprej na poti k popolni uveljavitvi načel republiške ustave o narodnih manjšinah, za kar se bodo komunisti še nadalje borili
MARIO ROFFI
Odgovor na klevete NSZ
Tržaška Neodvisna socialistična zveza je objavila nek letak, v katerem odgovarja na članek, ki je bil objavljen v listih «Lavoratoren in «Delo», in v katerem so bile zavrnjene žalitve in klevete naperjene proti naši Federaciji, proti delavskemu in antifašističnemu gibanju ter proti slovenskim in italijanskim ljudskim množicam našega ozemlja. Vsebino omenjenega letaka NSZ je ob' javil tudi «Primorski dnevnik».
Značilno je, da je po našem odgovoru dnevniku ZKJ Slovenije spregovorila tržaška NSZ in da tega ni storil list sam. S tem. da si je NSZ osvojila ugotovitve omenjenega ljubi jan-skega lista, je prevzela vlogo njegovega uradnega branilca. To daje NSZ pravo kvalifikacijo. razkriva njeno navidezno neodvisnost in objasnjuje vlogo, ki jo ima v Trstu.
Falsificiranje
dejstev
Isetak, n katerem pišemo, skuša v napačni luči prikazovati zgodovino preteklih let, zgodovino osvobodilne vojne in povojne dobe; skuša falsi-Iidrati dejstva s tem, da zagovarja politiko, ki je bila obsojena od zgodovine in od politične zrelosti tržaškega delavskega razreda. Te klevetnike in teržaško NSZ, ki odgovarja v njihovem imenu, peče to, da smo ožigosali zablode tistih, ki nam hočejo sedaj pridigati in dajali nauke o inter-nacionalizmu te to, da smo podčrtali, da so prav oni tisti, ki
borbe, za to, da so potisnili na v omenjenem letaku in la ob stran najaktivnejše elemen- I je tista, ki pravi, da je za li-
le, za zrušen je in likvidacijo' močnega gibanja, ki bi, ako bi bilo pravilno vodeno, lahko dovedlo do utrditve in do razširitve demokratičnih položajev v Trstu in na njegovem ozemlju.
Tri delu za obnovo so nam pomagali prav borbeni duh in zrelost ljudskih množic, velika večina Slovencev, ki so pristopili v našo Partijo in so ji ostali zvesti, nadalje; razredna zavesi, njihove internacionali-stične tradicije, ki jih pogubo-nosna politika ni uspela, kljub vsem poskusom, ohrometi, Pri tem sta nam pomagali kritika in samokritika in izkazalo se je, kako pravilen je marksistično - leninistični koncept o razvojnem zakonu komunističnih partij in delavskega gibanja.
Cie bi bilo res kar trdijo voditelji NSZ — kar je absurd ko pravijo, da je «likvida-cija» to kar je obnova, «gnil oportunizem» to kar je zvestoba marksizmu - leninizmu in vztrajnost v njem ter zvestoba interesom delavskega gibanja, bi danes v Trstu ne bilo močne Komunistične partije, ki je priljubljena, cenjena in spoštovana ter ima velik vpliv t> vrstah delavskega razreda in v vrstah drugih proizvajalnih slojev; ne bi imeli take partije, v katero ima zaupanje večina Slovencev in jo spoštuje; Partije, ki je več kot kdorkoli drugi napravila za obrambo pravic. Slovencev, v borbi proti fašizmu, za svobodo in demokracijo; ne bi imeli Partije, ki krepi svoje položaje na vseh volitvah in ki je dala odločilni doprinos razvoju ve-
spešne borbe na gospodarskem, socialnem in političnem področju, t> katere bodo, poklicani tržaški delavci, Slovenci iv Italijani tesni porezan i z delavci drugih pokrajin italijanske republike, potrebna razširitev demokratičnih in levičarskih sil v Trstu.
Toda če bi bila med tolikimi klevetami, ki jih vsebuje letak, vsaj ta trditev iskrena, bi moralo priti vodstvo NSZ do zaključka, da je potrebno razpustiti njeno organizacijo, kar se je zgodilo v italijanski republiki in tudi na drugih področjih naše dežele. Se nadaljnji obstoj NSZ na našern ozemlju je najmanj kar lahko rečemo — anahronizem, od katerega nima nobene koristi delavsko gibanje, ne de-mokratično slovensko - italijansko gibanje in ne antifašistično gibanje. NSZ in letaki, ki jih danes širi, služijo kvečjemu le protikomunistični gonji, kar je pokazal tudi tukajšnje klerikalni tisk, ki je na široko povzel klevete, ki so v o-menjenem letaku vsebovane, a spretno zamolčal vse naše trditve.
NSZ zavira razširitev
demokratičnega
gibanja
so za to najmanj kvalificirani.	doprinos razvoju ve-
In kar smo prikazali kakšno 1 likih rMnv’hih in	^rb
škodo so povzročili tržaškemu delavskemu gibanju in slovansko -1 italijanski enotnosti ; ker smo objasnili dogodke, ki so privedli tukajšnje delavsko gibanje na nacionalistične pozicije. Potem, ko je to storila, je NSZ, na najnesramnejši način, pozvala k «iskreni in objektivni preučitvi in k pravični presoji tega važnega zgodovinskega obdobja...».
KP v Trstu je močna sila
Za obnovitev Partije so bili potrebni veliki napori
Mi smo že davno pristopili k temu preučevanju. To smo začeli preučevati tedaj, ko smo z velikimi napori, s samo kritičnim duhom, ko smo za-teli delati za obnovo tukajšnjega delavskega gibanja, ta obnovo Komunistične, partije na pravih marksistično-lenini-stičnih. načelih.
Rezultat tega preučevanja in dela za obnovo je bil pozitiven, kar tudi potrjuje dejanska stvarnost. Jasno je, da je bilo to delo zelo težavno, ker ni bilo lahko ponovno stopiti na
za zahteve visoke vsebine.
C.e bi bilo res to, kar trdijo voditelji NSZ, ki govorijo o .trkanju na prša», o kritiki in samokritiki, kljub temu, da so tako daleč stran od marksizma - leninizma in da označujejo «jezuitizem» samokritiko (dokazali so, da je ne poznajo in tla je nočejo uveljaviti), če bi imeli oni prav, potem bi naša Partija ne bila to kar je. marveč bila bi tako skrčena in bi imela isto vlogo kot jo ima danes NSZ v Trstu. To pa bi bilo dvoumje, element za motenje in za povzročanje zmede, ovira pri širjenju in utrjevanju levičarskih in demokratičnih sil; skratka to kar je po našem mnenju in tudi po mnenju, ki so ga izrekli tovariši socialisti na svojem tržaškem kongresu — prav NSZ.
Toda če je danes Komunistična partija v Trstu in na ozemlju velika, borbena, avatgardna sila, del velike Italijanske komunistične partije, partije Gramsci ja in Togliattija, če
danes naša Partija lahko uspe-pravo pot potem, ko so bile j šno postavlja perspektive na-storjene velike napake s strani daljnjega utrjevanju in posta-
tistih, ki so se polastili vajeti >a vedno hol{	Parti-
, ,	...... ja, pomeni, da delavski razred
delavskega gibanja m ki ,	mj zgodovin,kem
izkoristili revolunornarni duh !	razločevati in preso-
ter veliko borbenost slovenskih | jn;,	_ kot priznava tudi NSZ
in italijanskih ljudskih mno- j v svojem letaku in s čemer si žic v nacionalistične svrhe, za izkopava tla lastnimi nogami, j nonno detnokri»tj*nska	»Irank»
deformiranje značaja in ciljev Samo ena trditev je pravil- I skupno s	STojimi	zaveznicami.
S takimi metodami in s svo. jim nadaljnjim životarjenjem NSZ zavira učvrstitev in razširitev demokratičnega gibanja v Trstu. Kljub temu pa bo naša Partija naredila vse kar je v njeni moči in bo delovala z vedno večjim zaletom ter da bo napredovala po začeti poti za ustvaritev najširšega demokratičnega gibanja, za združitev vseh italijanskih in slovenskih ljudskih množic, na učvrstitev bratstva med Italijani in Slovenci na tej zemlji, t> borbi za mir, demokracijo in socializem. In prav gotovo je, da nas nc bodo klevete NSZ privedle do tega, da bi menjali svojo pot!
Dva zelo značilna primera : na gornji sliki : fašistični provokatorji, se po «zborovanju» v antifašistični Modeni vračajo v svoje kraje na kamionih, ki jim jih je dala na razpolago policija, na spodnji sliki: pogled na udeležence antifašističnega zborovanja v Modeni, ki se je vršilo preteklo nedeljo. Antifašističnim množicam seveda ni nihče stavil na razpolago potrebnih vozil...
Demokristj anski
ne ščiti interesov
zeleni načrt“
malih kmetov
Predlogi, ki so jih postavili komunisti in socialisti za konkretno rešitev perečega vprašanja kmetijstva
V eni izmed prejšnjih številk »mo v nekem sestavku pisali o problemih, ki so v zvezi s takoinienovanim «zelenim ni. Črtom», toda ker je to problem, ki živo zanima tudi naše kmetovalce, se k njemu povračilno tudi v dašanji številki. Kot jo znano je preteklega marca poslanska zbornica izglasovala poseben zakon o «zelenem načrtu». Komunisti, ki so se od vsega začetka zavzemali za sprejem zakona, ki naj bi zagotovil razvoj kmetijstva, so glasovali proti zakonu, kakršnega je sestavila in predložila vlada, od
Tako demokristjani kakor tudi njihovi sateliti so zagnali zaradi tega velik vik in krik proti komunistom in socialistom ter jih prikazovali kot saboterje ukrepov, ki naj bi bili v korist kmetijstva. Tudi po naših vaseh so nalepeli številne lepake, v katerih so napadali komuniste, ker so se izrekli proti «zelenemu načrtu».
Toda zakaj so sc komunisti izrekli proti temu načrtu?
Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven in se glasi: Zato, ker je «zeleni načrt», kakršnega je izdelala Krščanska demokr». cija. podprla od svojih zaveznic, nasproten interesom kme-
tov. Komunisti so hoteli izboljšati besedilo zakona o lem načrtu, izboljšati načrt in ga prikrojili tako, da bi bil v resnici sredstvo v interesu kmetov in kmetijstva na splošno. Predlogi, ki so jih skupno s socialisti postavili so težili za tem, da hi bile v «zeleni načrt» vnesene sledeče spremembe:
povečanje nakazil v znesku nadaljnjih 250 milijard, namenjenih razvoju kmetijskega zadružništva, prehodu zemlje v last spolovinarjev, za uresničitev drugih zahtev neposrednih obdelovalcev zemlje;
— znižanje cene umetnih gnojil, kmetijskih strojev, elek. trične energije in drugih proizvodov monopolske industrije ;
—- da bi monopolska industrija, ki predeluje kmečke pri. delkc, vskladila cene proizvodov s cenami, po katerih nabavlja kmečke pridelke (n. pr.
Ju
čls
str
pa:
ne
ka
pr<
dr;
s
«S
po.
bil
še
je
Už:
las
lju
bil
bei
svi
kn
itn
ko
sk
Ve
du
v
hr
ža
sk
ko
ve
sladkorno peso, paradižnik itd-.
izboljšanja zemlišč in gramih preobrazb v breme vf like zemljiške posesti in razi* stitev tistih, ki tega ne izpfi njujejo ;
— udeležba dežel, pekraji* in občin, kakor tudi pravióP1 udeležba tehnikov ter sindik»' nih in zadružnih organizacij , programacijah in v kontrol nad istimi, tako na vaedržavs1' ravni kot v deželnih, pokrij’11 skih in občinskih merilih;
da hi kmetje, ki ne po#' dujejo zemlje, to je spolovio’ rji, koloni in najemniki, lahk* izvršili razne izboljšave na ze0> Ijiščih, tudi brez privoljenj’ laslnikov in z jamstvom, dobe kompenzacijo za izvršen’ delu ;
prepoved nasilnega izgu1” kmetov z zemljišča, ki ga ^ delujejo in to zaradi tega,
--
Nadaljevanje na 5. strani)
ke
ds
da
dr
isi
lit
iti
sk
Ki
So
sk
kt
dt
ds
k
Ča
ta
gtr
ki
e* K- < z. z: z z:	Ž S~£'2. 38 SB'ZTC’
E. Curici in Slovenci
lìugvruo Cunei ni nepoznan niti meti Slovenci. yendar pa t" ■■ o tem, veliko upov vzbujajočem sinu našega 1 rsta, ki je Uobršen del svojega, sicer mnogo prekratkega, življenja m delovanju v vrstaii antilušističnih množic, komunistov m zlasti med komunistično mladino, pa, žal, doslej se premalo vemo. V našem listu smo sicer že večkrat pisali o njem in prikazovali razne plati njegovega delovanja, toda nikoli se nismo dotaknili vprašanja, kaj je Curici mislil o Slovencih v Julijski krajini, kar je nedvomno zelo velikega pomena za pravilno ovrednotenje njegovih ilei. V današnji številki objavljamo krajši sestavek o tem vprašanju. To je fragment politične študije, ki jo je Curici sestavil, ko je bil v konfinaciji na oloku Ventatene, kjer je bilo tudi toliko slovenskih komunistov in antifašistov.
:i 1
r»
iz\>'
•aj>(
iČJ>'
\Ul'
ij '
I vil'
.j*
><>$*'
,iD»'
,!.l(
seiO
raj'
(II
šcfl'
ij
Eugenio Curie! se je pridružil antifašističnemu gibanju, ko je bil star komaj šestnajst let. Tedaj je bil učenec znanstvenega liceja «Guglielmo Oberdan». Za an-titastzem se je, torej, opredelil prav v tistih letih,, ko je bil zadnji odpor italijanskega delavskega gibanja in slovanskih ljudskih organizacij strt od fašističnega nasilstva.
Zločinska dejanja fašizma v Trstu in v Julijski krajini je Curici opisal v nekem članku, ki je bil objavljen v listu «La nostra lotta», ki ga je izdajala Komunistična partija med osvobodilno borbo. V omenjenem članku je Curici, potem, ko je prikazal, kako je ena tretjina slovenskega Prebivalstva ostala izven jugoslovanske države, od katere je večina prišla, skupno s Hrvati v Istri, pod Italijo, poudaril: «Slovencem in Hrvatom, ki so pripadli pod Italijo, je ostala, potem, ko jim je bila odvzeta nacionalna svoboda, samo še skromna kulturna avtonomija, ki pa je bila mnogo manjša od tiste, ki so jo uživali pod staro Avstrijo.
Bedna krpa svobode, ki jo je dala pred-lašjslična demokracija je slovenskemu ljudstvu odvzel fašizem. Prepovedane so bile slovenske in hrvatske stranke; uničen je bil cvetoči svobodni tisk, ki je bil svojčas zelo razširjen med slovenskimi kmeti, kateri so se ponašali $ tem, da so itneli nižje število analfabetov kot kateri koli drugi narod v Evropi; zaprte so bue slovenske in hrvatske šole in uveden ob-vezni pouk samo v italijanskem jeziku; duhovnikom je bilo prepovedano pridigati v nacionalnem jeziku; na slovensko in brvatsko ljudstvo je navalila truma državnih funkcionarjev, podestatov, občinskih tajnikov, železničarjev, učiteljev in, kot v državi, ki je vojaško okupirana, Veliko število karabinjerjev in miličnikov.
Veliko zadružno bogastvo, ljudske banke, obrtniške blagajne in številne socialne Ustanove, značilne za malo-kmecko gospodarstvo Slovencev, je bilo oplenjeno in Uničeno, medlem ko se je širila po ‘sirskem in kraškem podeželju nadoblast finančnega kapitala, ki je preko velikih Julijanskih bank zamenjal mali trgovinski slovenski in hrvatski kapital. Istra in i^ras sta postala pokrajini kjer je — v sorazmerju z dohodki, — težil hipotekar-ski dolg, ki Je bil močnejši kot v kateri koli drugi italijanski pokrajini. Občinske dobrine, ki so tako potrebne za gospodarstvo, ki je po veliki večini sestavljeno 'v živinoreje, so bile porazdeljene po običajnih kriterijih fašistične administracije, lako da so se povečali dohodki italijanske Sospode, ki je že prej izžemala istrske ktnete.
Kdo od nas Tržačanov — tako je pisal Curici — se ne spominja z grozoto muk, ki jih je fašizem povročil slovenskemu in živalskemu ljudstvu, kdo se ne spominja dezlomljive volje teh ljudi do borbe ža osvoboditev, ki jo režim terorja ni diogel zadušiti, kdo se ne spominja muče-dikov iz Pulja leta 1929, bazoviških mu-j"enikov iz leta 1931, vseh drugih junaških Uorcev, ki so padli, tovariša Tomažiča in Vseh, ki so bili ustreljeni?
Spominjam se vasi ob vznožju Nanosa, “fekaj bornih hiš sredi kraškega grmiče-via na vrhu malega griča. V vas je vodil jfunio navaden poljski kolovoz. Naselje je
do oddaljeno pet ur od avtobus po staje. Povsod črna beda, nobene trgovine, jfuliki davki so tlačili revno gospodarstvo, k} je temeljilo v glavnem na nekaj glavah
lv'ne in na skromnih poljskih pridelkih ŽUstih in kamnitih njivicah, ki so bile
ustvarjene z velikim trudom s tem, da je bilo na ramenih kmetov znešeno skupaj nekaj zemlje.
Po vasi so pogostoma hodile patrulje karabinjerjev ali miličnikov, oboroženih z nabasanimi puškami, hodile so mimo hiš, mimo zaprtih vrat, na splošno osovražene.
Porazna slika te vasi, ki se je tako močno utisnila v Curielov spomin, je nedvomno služila za to, da je držala v njem živo vso zgodovinsko in kulturno problematiko, ki se je povezovala s tisto sliko. In ko je na otoku Ventotene pomagal skupini tovarišev iz Julijske krajine, med katerimi je bilo mnogo Slovencev in Hrvatov, pri študiju nacionalnih problemov Julijske krajine in Trsta, je znal upoštevati, kot kažejo bežne beležke, ki so se ohranile od njegovih lekcij, tradicije najboljše tržaške politične miselnosti.
Posebno fašistično sodišče je v letih 1927-1928 neprestano zasedalo ter sodilo komuniste. Več sto najboljših političnih in sindikalnih voditeljev je obsodilo na dolge zaporne kazni ali konfinacijo. Leto 1928 je to sodišče obsodilo tudi dva najvidnejša voditelja osrednjega centra KP1, ki sta tedaj delovala v Italiji. To sta bila tov. D’Onofrlo in Li Causi. Isto sodišče je sodilo tudi številne antifašistične in komunistične voditelje iz Julijske krajine, Slovence in Italijane. Med temi so bili tudi tov. Marija Bernetičeva, Leopoldo Gasparini, pokojni Jože Srebrnič in drugi. Leta 1930 se je to zloglasno sodišče preselilo v Trst, kjer je sodilo bazoviške junake, leta 1941 pa tovariša Pinka Tomažiča in njegove tovariše. Tako bazoviške junake kot Tomažiča in njegove tovariše je to sodišče obsodilo na smrt. Na gornji sliki: Zasedanje posebnega sodišč«
Ob 30-letnici upravnih volitev
ki so odpravile monarhijo v Španiji
12. aprila letos je poteklo 30 let od dneva, ko so bile v Španiji volitve, ki so odločile o nadaljnji usodi države. To so bile sicer upravne volitve, a njih pomen je imel izrazilo politični značaj. Na njih sta se pomerili dve povsem različni sili — monarhisti in republikanci. Zmagali so republikanci. To je privedlo do tega, da je kralj Alfonz XIII. — to je poslednji španski kralj — zapustil prestol, ne da bi niti formalno abdiciral.
Boji proti monarhiji ■o se začeli že prej
Boj proti monarhiji in fevdalnemu sistemu se je sicer v Španiji začel že mnogo prej. Zgodovina španskega ljudstva je polna junaških epizod. Ne da bi segli mnogo nazaj, se bomo v tem sestavku omejili le na omembo nekaterih izmed teh epizod. N. pr. zelo znana je borba, ki so jo Španci vodili proti francoskim zavojevalcem za časa Napoleona. Ta borba se je dejansko - neupoštevajoč nekatere presledke - končala leta 1814. Tedaj je stopila v veljavo nova državna ustava, ki je postala vzor tudi drugim liberalnim gibanjem v Zahodni Evropi. Toda monarhija je kmalu zatem skušala odpraviti vse liberalne pridobitve. Zaradi tega so nastala v državi nova vrenja, ki so prisilila monarhijo, da je leta 1820 zopet priznala liberalno ustavo. Toda čim ' se je val nemirov nekoliko pomiril se je monarhija zopet izneverila sprejetim obveznostim. Leta 1839 je nastala v državi tako huda kriza, da je morala takratna vladarica Marija Kristina iskati pomoči pri liberalcih. To je zaenkrat rešilo monarhijo, toda pravimo le zaenkrat, kajti leta 1860 je bila v Španiji oklicana republika, ki pa je obstajala le eno leto. Leta 1889 je bila v Španiji zopet monarhija na oblasti. Na prestol je bil postavljen neki nemški knez. S tem so bile pogažene stoletne želje španskega ljudstva. Da je do tega prišlo, je bila kriva španska buržoazija, ki ni znala in ne hotela iskati pomoči v liberalnem gibanju., proletariata pa tedaj skoro da ni
bilo, saj ni bilo niti industrije. In tako se je zopet zgodilo, da čim so se nekoliko polegli nemiri v deželi, se je buržoazija zopet povezala s starimi sovražniki, s fevdalizmom in monarhijo, težavno stanje španskih množic je obstajalo še nadalje in šele tik pred začetkom prve svetovne vojne se je znova odločneje postavil problem likvidacije fevdalnega u-stroja, zlasti na podeželju. Življenjskega pomena je bila obnovitev državnega ustroja, prelom med civilnimi in cerkvenimi oblastmi, prenehanje spletk vojaške kaste. Španija se je tedaj znašla v izredno hudi in splošni krizi. Njeno gospodarstvo je bilo omajano pri samih temeljih. To krizo so še povečali neuspehi v Maroku. Vojaška kasta se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da so se časi spremenili. Vojaška kasta je za vsako ceno hotela ohraniti nekdanje cesarstvo in se ponašati s tem, da na ozemlju tega cesarstva nikoli sonce ne zaide. Delavske množice pa so se borile proti temu, toda njih borbo so v vseh pogledih zavirali in zatirali privilegirani sloji.
De Riverova diktatura
Leta 1923 je general Primo De Rivera uvedel diktaturo.. Ukinjen je bil parlamentarni režim. S tem so španski vodilni krogi skušali dati konkretno obliko svoji nadoblasti. Toda baza De Riverovega režima je bila minirana od globokih nasprotij. Ta baza je bila šibkejša od fašistične baze v Italiji. To pa zato, ker je bil v Španiji kapitalizem šibkejši kot v Italiji. Agrarno štetje leta 1930 je n. pr. pokazalo kako velik je bil konflikt na deželi. 2% veleposestnikov je imelo v svoji oblasti 55% obdelovalne površine, 98% kmečkih množic je razpolagalo samo s 36% obdelovalne površine. To štetje je odkrilo, pa je v državi živelo 8 milijonov siromašnih kmetov napol proletarcev in dninarjev ki niso posedovali zemlje. Največji zemljiški magnat je bila cerkev, katero so povsem upravičeno imenovali «organizirana veleindustrija». Od te posesti je
živela parasitska množica 250.000 menihov in nun. V industriji je vedno bolj naraščal vpliv tujega kapitala, zlasti nemškega. Evo, zakaj je Hitler tako hitro podprl generala Franca. V tem so bili vzroki izredno hude krize, ki se je pojavila v času med 1929-33.
Berenguerjev režim
Januarja 1930 so odločne borbe španskega ljudstva, ki je zahtevalo temeljite spremembe v deželi, zaščito in povečanje mezd ter zaposlitev, omajale De Riverovo diktaturo. Vpliv socialistične stranke in republikanskih organizacij se je stalno večal. Komunistična partija Španije, ki je bila ustanovljena leta 1920, je začela s svojim delovanjem. Ta partija se je iz šibkih pozicij povzpela na čelo ljudstva v državljanski vojni. Na razne načine so delovale proti vladi tudi anarhične in avtonomistične sile, ki so bile močne zlasti v Kataloniji. To je privedlo vodilne razrede, da so iskali izhod iz nevzdržnega položaja s tem, da so odslovili De Riviero ter na njegovo mesto postavili generala Berenguerja.
Zgodovinski 12. april 1931
Toda čim je bil Berenguer postavljen na oblast, se je po vsej Spanji razširilo geslo «proč s kraljem!» Monarhija se je kompromitirala na vsej črti. To kompromitiranje sta še bolj otežila diktatura in poteplanje ustave. Celo mala buržoazija se je tedaj navduševala za konstituanto. Berenguerjeva vlada je skušala premostiti težave, v katere je zašla. Skušala je preprečiti poglobitev prepada med pristaši konstituante in pristaši antikostituante. Ubrati je hotela nekako sredinsko pot. Toda to je trajalo le malo časa. Kaj kmalu si je namreč razkrila masko z obraza in je na surov načim zadušila .	v
Jaci. Ogorčenje ljudstva zaradi ustrelitve Hermandeza in Galana, ki sta vodila vsta-
( Nadaljevanje na 4. strani)
DELO • Stran 4
26. maja 1961
26.
Oh ornici španskih voliteli
(ISadnljevanje s 3. struni)
jo, je bilo veliko in je privedlo do strmoglavljenja vlade Berenguerja (februarja 1931). Nova vlada je razpisala občinske volitve za 12. april. Tako se je Španija znašla na pragu demokratične buržoazne revolucije.
Pobeg Alfonza XIII.
Volilna kampanja se je z legitimne strani vršila pod geslom «kralj ni odgovoren za politiko vlade». Desnica je mislila, da bo tako predstavila svoj alibi, ki naj bi poskušal obveljati ob priliki kasnejših političnih volitev. Iz tega razloga — in pa za to, da bi pridobili na času v upanju, da se bo ljudska opozicija pomirila — so bile sklicane najprej upravne volitve in šele kasneje naj bi bile razpisane parlamentarne volitve. Toda desnica se je predstavila razdvojena in brez skupnega akcijskega načrta. Nasprotno pa so levičarske stranke vodile volilno kampanjo z veliko vnemo in z odločno ustavno kritiko. Prišlo je do tega, da so celo nekateri buržoazni elementi in celo klera spoznali, da se je monarhija na nepopravljiv način kompromitirala. Vztrajati trdovratno na strani monarhije, tako so mislili ti elementi, bi pomenilo tvegati sprožitev radikalne reakcije množic. Zdelo se bo paradoksno, toda kralj je bil obsojen tudi z glasovi eksponentov reakcionarnih slojev in celo z glasovi enega dela klera.
Rezultat je bil torej večji, kot pa so ga predvidevali sami republikanci. Volitve, ki so imele imeti značaj nevtralnosti, so se pokazale kot plebiscitarna premoč nad režimom. V Madridu in v vseh večjih mestih dežele so z veliko večino zmagali socialistični in republikanski kandidati. To je bil prvi korak k republiki. Ljudski pritisk je napravil ostalo.
Takoj zatem, ko so bili objavljeni volilni izidi, se je zbrala pred kraljevskim dvorcem v Madridu velikanska množica. Barcelona, Oviedo, Sevilja so že proglasile republiko. Iz vrst množice v Madridu se je skupina delavcev povzpela na balkon kraljevega dvorca. Med navdušenim ploskanjem je bila strgana kraljevska zastava in na njeno mesto je bila izobešena republikanska zastava. Alfonz XIII. ni imel niti toliko poguma, da bi abdiciral, kot je to zahtevalo ljudstvo. Strah in teža odgovornosti sta ga prisilila, da je zbežal.
Pisanje revije „Stato Operaio"
Teoretična revija KPI «Stato Operaio» je na predvečer španskih volitev tako-le pisala :
«To kar se je zgodilo v Španiji potrjuje, da reakcionarni režimi — kakršna sta De Riverov in fašistični režim — lahko spravijo v težave gibanje množic, lahko tudi za daljšo dobo zavirajo delavske organizacije in njihove borbe, toda v končni analizi gibanja množic ni mogoče zaustaviti. Ta nauk je veljal tudi za Italijo. En mesec kasneje, to je potem, ko je nastala španska republika, je ista revija opozarjala pred demokratično in republikansko iluzijo. Poudarjala je, da za zadostitev ljudskim množicam ni dovolj izgon kralja.
Problem ni v tem, da se ugotavlja, da je odšel kralj temveč v tem, da se ugotovi kaj vse je odšlo s kraljem. Problem ni v tem, da je izginila monarhija, ampak v tem da se ugotovi kaj je izginilo z monarhijo. Kralj je bil izraz določene politične in socialne ureditve, je bil zunanja oblika tiste ureditve. Toda v kakšni meri in na kak način je bil spremenjen politični in socialni ustroj? Kralj in monarhija sta predstavljala fevdalno lastnino, cerkev, plemenitaše in veliko buržoazijo. Kralja in monarhijo sta branila kasta generalov in korpus civilne straže... Ti so vladali, poslužujoč se nevedne in reakcionarne bur-žoazije. Kaj se je spremenilo, kaj je bilo zrušeno od tega sistema?»
Na vsa ta vprašanja so odgovorili kasnejši dogodki. Začasna republikanska vlada je razpisala za'junij 1931 politične volitve. V konstituanti so demokratične skupine dosegle veliko premoč. Od skupno
764 sedežev so jih prejele 473. Mlada republika je tako lahko izdelala ustavo od oktobra 1931, ki je dala Španiji definicijo «republika delavcev vseh razredov». Toda levičarske republikanske stranke, ki so bile na oblasti, niso znale izpeljati socialnih reform, ne združiti delavskega razreda, ne odvzeti zemlje veleposestnikom in cerkvi, epurirati vojsko, obnoviti birokratski ustroj, dati avtonomijo Katalan-cem in Baskom, boriti se proti fašističnim formacijam Te napake je osvetlil v kritični luči Dimitrov na III. kongresu Komunistične internacionale.
Zato je reakcija lahko dvignila glavo in je prevladala na volitvah leta 1933. Na proteste in na upore, ki so nastali v državi je desničarska vlada odgovorila z zverinsko in krvavo represijo. Enotnost demokratičnih sil se je ustanovila šele z ljudsko fronto, ki je zmagala na volitvah februarja 1936. Zdelo se je, da je Spanji zagotovljena bodočnost napredka, toda ni poteklo niti pet mesecev, in že je prišlo do upora fašističnih generalov, ki so se izrekli za Franca. Tako se je začelo najbolj junaško poglavje zadnje iberske zgodovine, ena izmed najslavnejših strani mednarodnega antifašističnega gibanja.
j SINCLAIR UPTON
Naslednje jutro so naložili nekaj ameriških prostovoljcev v Valenciji v avtobus. Ekspedicija je bila namenjena v mesto Albacete, ki leži približno stopetdeset kilometrov v notranjosti dežele. Teh vojakov ni nihče sem poslal. Prišli so sami in mnogi so se morali skrivati pred policijo, da so mogli sem. Ko so brali v nekem časopisu, da se je treba boriti proti fašizmu, so zapustili svoj dom, družine in delo ter se odpeljali v Španijo.
Iz vseh krajev so prihajali v to taborišče, stiskali pesti in klicali. «Proč s fašizmom ! »
V taborišču je bilo zbranih okrog dva tisoč mož. Približno polovica je bila Francozov, ki so spadali med najboljše, ker so smzili pri vojakih; nato je bilo več sto Nemcev, med njimi mnogo Judov — mnogi izmed njih so doživeli v koncentracijskih taboriščih huda mučenja —, nato je bilo več sto Italijanov — trije Italijani so prispeli prav ta dan potem ko so pobegnili z Liparskih otokov. Nadalje je bilo tu nad sto boigarskih drvarjev, Ki se jim je na čudovit način posrečilo prebresti vso Evropo. Tu so bili še Kubanci, nekaj Portoričanov in Mehikanci — zastopane so bile vse latinsko-ameriške narodnosti, t u si našel Portugalce, Švicarje, Nizozemce, Cehe, Poljake — skratka: zbrana je bila tu vsa Evropa. Bilo je tu okrog sto Angležev in prebivalcev britanskih kolonij in nekaj ducatov Američanov, ki so bili novih tovarišev zelo veseli.
Američani, ki so na novo prišli, so bili lepo sprejeti. V neki baraki so jim odka-zali kot, kamor so spravili svojo prtljago. Dobili so nekaj slame za ležišče. Tu so morali pogrešati marsikaj, kajti ta vojna je nenada izbruhnila in člani vlade ter komisarji so bili prav takšni idealisti in novinci kakor rekruti.
Kot rekruti so se morali takoj začeti vaditi v orožju. Položaj je bil obupen. Franco je prodrl vsak dan nekaj kilometrov in se je že približal predmestju Madrida. Brigada bi utegnila dobiti vsak hip povelje za odhod, in česar se njeni člani niso takoj naučili, bi se morda ne mogli nikoli več naučiti.
Stisnili so jim puške v roke in neki angleški narednik, ki je bil poklicni vojak, a kljub temu socialist, je korakal z njimi na neko kamnito njivo in jim razlagal bojno tehniko. Žal, za vaje v streljanju ni bilo municije. Tako so se učili streljanja in merjenja, niso pa smeli niti izstrelka uporabiti, preden niso odšli v boj.
Ti zeleni mladeniči so se morali sploh najprej naučiti, kako je treba teči v bojni črti, ne da bi pri tem izgubili medsebojno
KULTURNI
LETOPIS ŽIVLJENJA IN DELA A. M. GORKEGA
Sovjetska akademija znanosti je izdala štiri obsežne knjige o življenju in delu A. M. Gorkega. Zadnja, to je četrta knjiga, ki je izšla pred kratkim, obravnava obdobje od leta 1930 pa do pisateljeve smrti. Z izdajo teh knjig je imela omenjena Akademija namen zbrati in temeljito obdelati celotno gradivo o življenju in delu Gorkega, ki je odigral tako važno vlogo na področju ruske kulture.
ZAGREBŠKI FESTIVAL SODOBNE GLASBE
19. maja se je v Zagrebu začel jugoslovanski festival sodobne glasbe. Festival je otvoril veliki orkester Italijanske RTV iz Milana, ki ga vodi Mario Rossi. Istočasno kot festival sodobne glasbe se je začela ludi vrsta razgovorov o sodobni glasbi.
MAKEDONSKA TELEVIZIJA
Pred kratkim je bila na omrežju jugoslovanske televizje prva oddaja makedonske televizije. To oddajo je posredoval televizijski studio v Beogradu, ker
OBZORNIK
Makedonija, odnosno njena prestolnica Skoplje še nima lastnega oddajnika.
NOVA KNJIŽNICA V AZERBEJžDANU
V	Bakuju, glavnem mestu sovjetske socialistične republike Azerbajždan, so zgradili novo poslopje za republiško knjižnico. V poslopju je 14 velikih dvoran, v katerih bo prostora za več sto bralcev. Taka knjižnica ima nad 3 milijone zvezkov.
GLASBENI MAJ V LJUBLJANI
Od 22. do 24. maja je bil v Ljubljani takoimenovani «Glasbeni maj». Priredila sta ga Slovenska filharmonija in RTV Ljubljana. V okviru teh prireditev so bili na sporedu razni vokalno-instrumen-talni koncerti.
ŠOLA-KONVIKT NOVEGA TIPA
V	bližini mesta Stalinabad (Sovjetska zveza) gradijo nov tip šole in konvikta, ki bo obsegala otroške jasli, otroški vrtec in osnovno šolo. Tako bo nov konvikt namenjen otrokom od nežne detinske dobe pa do 11 leta starosti. V novem konviktu bo prostora za 1060 otrok tamkajšnjih delavcev in uradnikov. (Sovinformbureau)
■„No pasaràn !“
zvezo. Naučiti so se morali držati presledek štirih do petih metrov, vreči se na povelje na tla, znova vstati, kreniti na desno in na levo in kljub temu ostati oddelek tridesetih mož, ki je sestavni del kolone s sto dvajset možmi. Kar se tiče prijemov pri puški, tega so se zelo pomanjkljivo učili, kajti taki prijemi so bolj za parado. Kar so v tem kritičnem trenutku potrebovali, je bilo znanje bojne taktike. Prav pomanjkanje znanja v tej taktiki je bilo krivo, da je Franco zmagovito prodrl nekaj sto kilometrov, da so njegove čete manevrirale in vzdr-
Odlomek iz romana o španski državljanski vojni
ževale medsebojne zveze, medtem ko so idealisti in diletanti zašli v zmedo, bili odrezani in ujeti, če so bili prehrabri, da bi zbežali.
Zvečer so prišle druge instrukcije na vrsto: kako je treba razstaviti puško, kako jo naoljiti in osnažili, kako razstaviti strojnico — žal so bili pri tej z vseh vetrov zbrani armadi razni modeli v u-porabi.
Nato so se naučili še raznih malenkosti iz vojaškega življenja: kako se ravna z obvezo, če je slučajno pri roki, kako je treba negovati noge, če si, seveda, utegneš sezuti čevlje, kako braniti mesto, če si ga seveda sovražnik ni osvojil, še preden si prispel tja. Nadalje: kako je treba izkopati strelski jarek, kako se je treba ravnati pri napadu iz zraka.
Polagoma so vsi spoznali, da se pripravljajo na resnično vojno.
Preden so zaspali, so se pogovarjali z ostalimi ameriškimi fanti, katerih oddelek so izpopolnili. Tudi to je bil nekak pouk.
Naslednje jutro je bilo razglašeno povelje, naj vsak pospravi svoje reči. Niti dve minuti nista minili in že je bilo vse pospravljeno. Nato je vsak dobil naboje in živila za en dan in odkorakali so v sklopu britanske kolone na postajo, kjer so bili že pripravljeni trije dolgi vlaki. Na postaji je bila zbrana velika množica meščanov in okoliških kmetov. Ženske, ki so prostovoljno prale za brigado, so glasno zajokale in objemale hrabre mlade inozemce, kakor bi bili njihovi lastni sinovi. Mlada dekleta so vtikala v puškine cevi rdeče rože in klicale «Salud!»
in «Victoria!» — Pozdrav in zmaga! Množica je pela Internacionalo...
Moštvo so stlačili v osebne in tovorne vagone in vlak za vlakom je odpeljal. Proga, ki so jo morali prevoziti, je bila dolga okrog dve sto petdeset kilometrov, a za prevoz so porabili skoraj ves dan. Med vožnjo so se trikrat pojavili nad njihovimi glavami bombniki in na obeh straneh železniškega tira se je dvigala prst v zrak. šrapnelski drobci so ranili nekaj ljudi. Nato so se pojavila še vladna letala in odigraval se je letalski dvoboj.
Ko so se bližali Madridu, jim je že najmanj eno uro donelo v ušesih grmenje topov. Zdelo se je kakor bi istočasno grmelo ducat neviht. Tako so se pripeljali na južni kolodvor, kjer so izstopili iz vagonov in se zbrali na trgu pred njim. Poveljujoči general jih je kratko nagovoril.
Korakali so po široki Calle de Atocha. Spremljala jih je pojoča množica in jim klicala v pozdrav. Z veseljem in ljubeznijo so Madridčani pozdravljali inozemske branitelje, toda slednji so trčili kmalu tudi ob sovraštvo in nevarnost. Na nebu so se pojavila letala in nenadoma napolnila ulice s slepeče svetlimi plameni ter strašnim gromom, kakor bi bila prav v bližini udarila strela, črni oblaki dima — in ko se je dim počasi razkadil so se pojavili na cesti deli človeških teles...
«Naprej!» zakličejo jjoveljniki in oddelek je odkorakal dalje.
Devetsto mož je prevzelo približno dva kilometra fronte. Na vsak meter je prišel torej približno po en mož.
Iz hiš so prihajale gruče ljudi. Nekateri so tekli, nekateri so šepali, nekateri so se opirali na tovariše. Bili so to miličniki. Imeli so rdeče zvezde na čepicah in pogosto rdečo kri na telesu ali obleki. V obraz so bili umazani od smodnikovega dima. Njihovi obrazi so izražali strah. Včasih so pridirjali kakor zblazneli, metali proč puške, sopli kakor živali in kričali: «Los Moros! Mavri!»
«Fantje!» je zaklical poveljnik, «prav zato smo vendar prišli semkaj ! Ne pozabite na povelja! Ko boste zagledali Mavre, to je fašiste, si prižgite cigareto in jo enkrat potegnite! No pasaràn! Ne bodo prodrli!»
(Odlomek z zadnjimi odstavki iz romana o španski državljanski vojni «No pasaràn( v katerem so opisani trije a-meriški prostovoljci, ki so prišli v Španijo, da bi se borili proti fašizmu. Roman je napisal znani ameriški pripovednik, novinar in publicist Sinclair Upton).
V
•ih i
«kila Si
ezik
V 'okr :eml
talij
‘tam
'čni
:i ji
Nsl
Us 'tki „ tčni iekr 'Hkc
ttvni
'aki;
Ni
'ten
tt’ez;
So
ktst.
te p tiko-
ans
si
:JU.
lol
:'koi
Vr
'itn
loče
V >th :'ko, 'i a n Sr 'ted 'Čni
Žu
‘jul,
J"j‘‘
Vaj
'iso
l,8ja
Ta
tfin 'favi
"ti-st
Jem
«ku
'"d;
! '*
'"i,
'"dì
«8 , Fi
s
‘oi
h
H,
Hk
i°-
lft",
Jei
Va
K»
T,
Va
■"ki
^(•;
Si
L,'"«
"'«la
Ma,-.
S.
Si
vE
"iih
"v
C S-
a
>
Besedilo zakona o slovenski šoli ki ga je odobrila parlamentarna komisija za javno vzgojo
V	otroških vrtcih, v osnovah in srednjih šolah goriške ^krajine in Tržaškega ozem-ia se pouk vrši v materinem eziku.
V	ta namen se v goriški Ukrajini in na Tržaškem o-etnlju dodatno k šolam v 'alijanskem jeziku lahko u-llanovijo šole s slovenskim ^nim jezikom tistih vrst,
jih predvidevajo veljavne olske določbe.
Ustanovitev in morebitna ukinitev šol s slovenskim jfnim jezikom se odreja z ■ekletom predsednika repu-'Hke na predlog ministra za avno vzgojo sporazumno z Skladnim ministrom.
Nič novega ni, kar se tiče J'emen krajevnih ustanov v ^’ezi s šolstvom.
Cl. 2
Sole, omenjene v drugem Vstavku čl. 1 so namenje-'e pripadnikom slovenske je-'kovne skupine, ki so itali-ar>ski državljani ali ki ima-l stalno bivališče na podro-
, Opisovanje in obiskovanje '?1 s slovenskim učnim je-:i,kom sta podrejena veljav-'■fn določbam za odgovarjale italijanske šole.
Cl. 3
V	osnovnih in srednjih šo-s slovenskim učnim ježkom je obvezno učenje ita-'Isnskega jezika.
Stolice za italijanščino v ' ednjih šolah s slovenskim lcnim jezikom se lahko do-
«ku
Dopis iz Piščancev
Stipan Franzil je svojčas o-Jubil, da bodo začeli letošnjega 1*1® tlakovati cesto, ki vodi Iz j Jana mesta k Piščancem. ,9j gre k koncu, a z deli še ll8» začeli. To vzbuja veliko Zadovoljstvo med prebivalci 'hja.
Ta cesta se nahaja v zelo sla-'n stanju in je vse prej kot lr8va cesta v tržaškem pred-^»ju. Kot laka bi bila kve-e'aiu primerna za pot kakemu ri,‘Oiarjcneniu kraškemu travali gmajni. In vendar je aasta zelo važna predvsem I prebivalce Piščancev, ki , thjo vsak dan na delo in tu-drugih opravkih v mesto, "da problem zase je, kako diti po tej cesti ob dežev-vremenu — ki ga prav le-8 ne manjka.
Piščanci so sicer zelo prija-^ zaselek v neposredni oko-c' Rojana. Toda tam ni niti , e prodajalne, zato morajo za **o tudi najmanjšo potrebo 'Zkajšnji prebivalci iti v me-L.' V vasi ni niti javnega te-" a a, zato so prebivalci pri-t J'ni iti v mesto tudi zaradi davkov, ki bi jih lahko o-,9Thi p0 telefonu.
postavlja vprašanje: aselje tako po-niso prebivalci
tu
je to naselje tako poljano. Ali
. #lancev prav tako enako-^."dni tržaški občani kot pre-^''dci katerega dnigega pre-,1 9 Mestne občine? In ali ne j “"Ujejo tudi oni občinske in ^ ke davke? Prav zato pa mo-. imeti enake [>ravice kot ,,	1 tržaški občani in mestna
t1|.|"va je dolžna, da ugodi - °vim upravičenim Zahte-
delijo stalnim ali poverjenim profesorjem ustreznih italijanskih šol, ki popolnoma obvladajo slovenščino, kar se ugotovi s posebnim izpitom
Cl. 4
Urniki ter učni in izpitni programi za vsako vrsto šole ali zavoda s slovenskim učnim jezikom se odobrijo z dekretom predsednika republike na predlog ministra za vzgojo.
Cl. 5
Za poučevanje v osnovnih šolah v slovenščini v goriški pokrajini in naTržaškem o-zemlju se ustanovi pri vsakem od dveh šolskih skrbni-štev poseben stalež osnovnošolskih učiteljev.
Mesta v omenjenih stale-žih se dodeljo na podlagi natečajev, katerih se lahko u-deležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo pogoje za vstop v redne učiteljske staleže.
Osnovnošolski učitelji posebnih staležev v smislu pričujočega člena uživajo enake gospodarske pogoje ter pogoje za napredovanje, ki veljajo za osnovnošolske u-čitelje rednih učiteljskih staležev.
Cl. 6
Za nadzorstveno in nad-zorniško službo nad osnovnimi šolami s slovenskim učnim jezikom se šolski skrbniki Gorice in Trsta poslužujejo osebja, ki popolnoma obvlada slovenščino.
Cl. 7
Stalna mesta vodilnega in učnega osebja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju se podeljujejo na podlagi natečajev, ki jih razpiše minister za vzgojo na podlagi zadevnih veljavnih določb.
Natečajev, ki jih omenja prejšnji odstavek, se lahko udeležijo kandidati s slovenskim materinim jezikom, ki imajo vse pogoje kateri se normalno zahte-všijo za sprejem v stalež.
Učno osebje uživa enake gospodarske pogoje in pogoje za napredovanje, ki veljajo za profesorje odgovarjajočih italijanskih šol.
Cl. 8
Diplomam in spričevalom o študiju v šolah s sloven-znava za vse učinke ista skim učnim jezikom se prive! javnost, kakršna se priznava diplomam in spričevalom ustreznih državnih šol z italijanskim učnim jezikom.
Cl. 9
Za kar ni predvideno v pričujočem zakonu, se izvajajo določbe, ki veljajo glede osnovnošolskega in srednješolskega pouka.
Cl. 10
Minister za vzgojo določi število stalnih mest za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na osnovi splošnih veljavnih določb, kakor tudi odredb tega zakona, in sicer šest mesecev po njegovem vstopu v veljavo.
Cl. 11
Pri določanju staleža o-snovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem o-zemlju se štejejo mesta, ki dejansko že funkcionirajo.
V poseben stalež osnovnošolskih učiteljev v smislu prejšnjega odstavka se vpišejo stalni učitelji, ki službu-
jejo v teh šolah ob vstopu pričujočega zakona v veljavo, ter osnovnošolski učitelji, ki so bili sprejeti v stalni stalež v smislu čl. 12 zakona od 13. marca 1938, številka 248.
Cl. 12
Potrjuje se ustanovitev kontingenta posebnih prehodnih stalnih mest v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju, ki jo je odredil z veljavnostjo od 1. oktobra 1958 vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje na podlagi dejanskega stanja, kakršno je bilo omenjenega dne, z. merilom člena 1 zakonskega dekreta od 7. maja 1948 št. 1128, in za poverjeni pouk z merili, ki jih določa tabela, priložena dekretu predsednika republike od 8. junija 1949, št. 405.
Z dekreti ministrstva za vzgojo se bodo prav tako potrdile sposobnostne lestvice, ločene po predmetih, ter imenovanja za mesta posebnega staleža, za katerega gre, ki jih je podelil isti vladni generalni komisar nestalnemu učnemu osebju v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom Tržaškega ozemlja, ki imajo pogoje, katere predpisuje zakon od 13. marca 1958 št. 248.
V torek zvečer je tovariš Paolo Sema v imenu Federalnega komiteja na širšem partijskem aktivu, ki je bil v Trstu, uradno otvo ril kampanjo komunističnega tiska za leto 1961.
Ta kampanja je letos tesno povezana s proslavljanjem 40-letnice KPI in je obenem prvi korak k predpripravam za senatne volitve.
Kampanja ima različne cilje in bo artikulirana na razne vzporedne pobude, med katerimi bodo pobude za nabiranje prispevkov v tiskovni sklad, izredno širjenje tiska, ljudske veselice, konference in debate.
Tudi letos se je Federacija obvezala, da bo nabrala 8 milijonov lir za tisk. Nabiralni bloketi so bili že razdeljeni in sedaj je treba pogumno pristopiti k delu. Sekcije naj pripravijo potrebne načrte, katere naj z vso pozornostjo preučijo.
Tudi problem širjenja tiska je zelo velikega pomena. To velja za dnevni kakor tudi za periodični tisk. Za slovenske tovariše je zlasti važen problem «Dela».
Federalni komite je sklenil, da bo pokrajinski festival dnevnika «Unità», kjer lani, to je v parku na Pončani, in sicer v dneh od 29. junija do 2. julija. Razen tega bosta še dva druga festivala in sicer eden v Miljah in festival «Dela» v Dolini.
Prepričani smo, da bodo naši tovariši v Dolini še enkrat ponosni, da se bo praz-
Cl. 13
a)	Ob prvi uveljavitvi tega zakona se razpiše poseben natečaj za one, ki so dosegli usposobljenost (habilitacijo), ki so učili vsaj tri leta, tudi ne neprekinjeno, z letno oceno ne nižjo od «dobro», in sicer s kolokvij-skim izpitom za ugotovitev didaktične usposobljenosti.
b)	Za upravno in strežno osebje, ki ju plačuje država, v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom, se bo vnovič. postavil rok za predložitev prošenj za postavitev v posebne prehodne staleže (dodatne staleže), ki jih predvidevata zakon št. 376 od 5. junija 1951 in odlok predsednika republike št. 448 od 3. maja 1955.
Omenjenemu osebju se bodo priznale ugodnosti predvidene v obeh navedenih zakonskih ukrepih.
c)	Pri prvi uveljavitvi pričujočega zakona bo učno o-sebje rednih staležev, ki bo izločeno, da službuje v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, nameščeno na podlagi prošnje in v mejah stolic in staležnih mest, ki so predvidena za vsako šolo, pri stolicah in na mestih, o-menjenih v Čl. 1, odst. 2 in v zvezi z njihovim učnim predmetom.
nik našega lista vršil, kot lani v njihovi vasi, in da bodo temu prazniku posvetili vso svojo skrb.
Nagrada za kompromis med KD in PLI
SvetoTalee Colli, načelnik komunistične skupine, je svoji izjavi ob priliki diskusije o pokrajinskem proračunu ožigosal desničarsko politiko pokrajinskega odbora i ndejstvo, da išče. jo demokristjani podporo pri li-beraleib ter so v resnici liberalci tisti, ki odločajo o usodi pokrajinske uprave, kar predstavlja zelo težko hipoteko za pokrajino, zavira akcije za ustanovitev dežele 1’urlinija - Julijska krajina in sprejem učinkovitega gospodarskega načrta za razvoj dežele.
Kot poročamo na drugem mestu so se demokritjani pogajali z liberalci pred glasovanjem. Za zagotovitev podpore pri glasovanju so morali demokristjani nuditi nekatere koneesije liberalcem. Govori se o tem, da bo odv. Jona, ki je liberalni svetovalec v pokrajinskem svetu ali pa odv. Gasser imenovan za predsednika Tržaške hranilnice. To naj bi bila nekakšna «nagrada» za podporo KD v pokrajinskem svetu.
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Blagi) - Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 12.
Otvoritev kampanje komunističnega tiska
„Zeleni načrt“
(Nadaljevanje z 2. strani)
na istih zemljiščih napravijo razne izboljšave, tudi a podporo, ki jo predvideva načrt;
—	izločitev velikih zemljiških magnatov od državne podpore, ki jo predvideva «zeleni načrt», podpore, ki mora biti na razpolago samo tistim, ki zemljo neposredno obdelujejo, najemnikom in apolovinarjera ;
—	možnozt, da spolovinarji zahtevajo zemljišča, s posredovanjem blagajne za preobrazbo kmetijske posesti ;
—	prepoved, da bi banke zahtevale od nepozrednih obdelovalcev zemlje, spolovinarjev, najemnikov in kolonov, pri posojilih za realizacijo «zelenega načrta», taka jamstva, ki jih prizadeti cesto ne morejo nuditi ;
—	oprostitev neposrednih ob. delovalcev zemlje vseh zemljiških in dohodninskih davkov ;
—	demokratizacijo konzorcijev za bonifikacijo in namakanja. z uvedbo demokratičnega volilnega sistema ter
—	demokratizacijo ustanov zn zemljiško reformo.
Vse te zahteve so demokri-stjanski, liberalni, socialdemokratski, republikanski, monarhistični in fašistični poslanci odbili, pač so sprejeli predi» ge, ki so jih postavili liberalci in ki so ugodni za velike zemljiške mogotce. Tako je poital «zeleni načrt», tak kakršnega je sprejela poslanska zborniea, razredno sredstvo, ki je nasprotno dejanskim koristim kmetov, ki neposredno obdelujejo zemljo ; nasprotno dejanskemu in splošnemu raaroju kmetijstva. Ta načrt ne dovoljuje spolovinarjem pravice do nobenega izboljšanja ; ne daje najemnikom nobenega jamstva, da bodo deležni koristi od morebitnih izboljšanj zemljišč; ne daje malim posestnikom, ki ne morejo nuditi bankam (predpisanih» jamstev in ki ne razpolagajo s sredstvi, ki so potrebna za integracijo državne podpore, nobene gotovosti, da dosežejo te’ podpore ; ne spreminja doseda-
njega agrarnega kreditnega sistema in onemogoča, da bi bili krediti dejansko dosegljivi; ue uvaja nobenih ugodnosti, za dninarje.
«Zeleni načrt» omogoča zemljiškim magnatom, da so še nadalje deležni amortizacijskih ugodnosti na škodo skupnosti, sko realizirajo določane melioracije na svojih zemljiščih in kar je še hujše ne postavlja mo. nopolom nobenih meja pri vsiljevanju cen kmečkim pridelkom. F,dina ugodnost, ki jo nudi «zeleni načrt» malim posestnikom je ta. da ukinja le ne. katere davke.
Take so torej «ugodnosti», ki jih predvideva demokriatjan. ski «načrt za razvoj kmetijstva». Toda borba za dosego razvoja kmetijstva še ni končana.
Čitajte in širite
tDELOu
Komemoracija talcev na Proseka
V nedeljo 28. maja ob 11. uri bo na pobudo krajevnega enotnega odbora ANPI in Zveze partizanov Tržaškega ozemlja počastitev spomina 10 talcev, ki so jih na-cifašisti pred 17 leti obesili pri proseški postaji. Spominska proslava bo na kraju usmrtitve.
Udeležite se!
Šolsko obvestilo
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenski* učnim jezikom v Tritu »par*-ča, da je treba vložiti prošnje za vztopne in sprejemne izpite za Klasični licej do vkljub no 31. maja t.l. Pojasnila daje tajništvo Državnega liceja v u-lici Lazzaretto vecchio 9/II. vsak dopoldne od 10. do 12. are.
MK« lliniDEllO
Trst - Ulica Dante Št. 12 - telefon 37-861
V popolnoma prenovljeni in povečani trgovini dobite veliko izbiro najboljSih oblek za moške, ženske in otroke
Kar se tiče cen, pa je že samo ime
VITTADELLO
najzanesljivejše jamstvo absolutne konkurence.
Obiščite nas in ne bo vam žal
Kdor enkrat kupi
pri VITTADELLO
se bo vedno poslužil
pri VITTADELLO
Konfekcije VITTADELLO
Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861
DELO • Stran 6	________________________ 26. maja 1961
DELOVANJE KOMUNISTOV V IZVOLJENIH ORGANIH
Zakaj niso komunisti odobrili pokrajinskega proračuna
Intervencija tov. Gombača
o kmetijskih problemih
P<
Tržaški pokrajinski svet je dne 17. maja zaključil razpravo o proračunu za tekoče finančno leto. Za proračun so glasovali predstavniki štiristrankarske sredinske koalicije. Po pogajanjih, k' so jih imeli demokristjani z liehralci, so slednji glasovali za proračun. Tako je bil proračun sprejet s 13 glasovi. Predstavniki K.PI, PSI in NSZ so glasovali proti proračuna.
Med razpravo o proračunu so govorili številni komunistični svetovalci. Poleg načelnika skupine so govorili tudi svetovalci Tominez, Lucchesi, Bortolotti in (šnmhač.
Kar se tiče problemov Slovencev se je naša skupina svetovalcev postavila na načelno stališče demokracije. Med drugim so sc zavzemali za probleme slovenskih šol, slovenskih napisov, za ustanovitev slovenske šole na prostem, ki je potrebna za otroke s slabotnim zdravjem ( italijanski otroci imajo tako šo. lo v Kolonji) ter za pravice do uporabljanja slovenskega jezika v javnih uradih.
Ker pokrajinski odbor, odno. sno demokristjani ki se laste monopola v občinski upravi, niso upoštevali predlogov, ki so jih postavili naši svetovalci, ker jc torej tudi pokrajinski proračun izraz zgrešene politike, ki stremi za zmanjšanjem državne podpore za integracijo primanjkljaja, ker sedanji pokrajinski odbor ne prispeva k temu, da bi pokrajinska uprava igrala prvenstveno vlogo v akcijah za dosego deželne avtonomije in za demokratično elaboracijo učinkovitega gospodarskega načrta za razvoj Trsta in dežele, kar se dogaja v drugih italijanskih deželah in pokrajinah, so, kot smo že o-n-.enili glasovali proti proračunu. Med temeljne razloge nasprotovanja takemu proračunu, je naša skupina navedla tudi dejstvo, da pokrajinska u-prava ne upošteva narodnostnih pravic Slovencev in ker je zadržanje pokrajinskega odbora na vsej črti protidemokratično in naperjeno proti levičarski opoziciji.
Tržaški pokrajinski svet je pred kratkim razpravljal o proračunu za tekoče finančno leto. Na eni izmed sej, na katerih so svetovalci razpravljali o tem problemu, je komunistični svetovalec Gombač govoril o kmetijskih problemih, ki zanimajo tržaško pokrajino. Kritiziral je pokrajinsko upravo, ker pri sestavljanju proračuna ni upoštevala potreb tukajšnjega kmetijstva. Dejstvo, da je pokrajinska uprava dodelila postavki, ki se nanaša na kmetijstvo, lov in ribolov komaj nekaj milijonov lir, zelo jasno potrjuje to našo, trditev, da ne upošteva potreb tukajšnjega kmetijstva.
Iz govora svetovalca Gombača povzemamo naslednje :
V poročilu, ki ga je ob predložitvi pokrajinskega proračuna podal predsednik pokrajinskega sveta, je med drugim poudarjeno, da pokrajinska «-prava posveča veliko skrb vprašanjem kmetijstva, lova in ribolova in to ne le zaradi tega, ker tako velevajo ustavna do-
ločila, marveč ker je prav pokrajina zelo primeren organ so. delovanja z državnimi ustanovami za dosego pomembnih ciljev. Na področju kmetijstva se bo pokrajinska uprava alasti prizadevala za zagotovitev tehničnega skrbstva v korist malih posestnikov in ovrednotenja kmečkih pridelkov.
Naloge
pokrajine
Toda tu se postavlja vprašanje : s kakšnimi sredstvi lahko razpolaga omenjena ustanova in jih stavi na razpolago >a razne pobude v korist tukajšnjega kmetijstva? Nedvomno je, da ta ustanova sicer zasleduje cilje in pobude za izboljšanje tukajšnjega kmetijstva, toda jasno je tudi, da ta ustanova ne more finansirati raznih pobud, ki so potrebne za dejansko izboljšanje. Da je tako nam zelo zgovorno priča tudi dejstvo, da daje pokrajinu tej u.
Intervencija tov. Bernetičeve v tržaškem občinskem svetu
V proračunske razprave v tržaškem občinskem svetu so posegli tudi številni komunistični svetovalci. Razpravljali so o različnih problemih, katerim bi morala mestna uprava posvečati mnogo večjo pozornost ter postavili številne predloge, ki težijo za tem, da bi ae izboljšalo delovanje omenjene uprave, kar bi bilo v splošno korist vsega mesta, predvsem pa v korist delavskih množic. Na tem mestu, žal, ne moremo obširneje poročati o vseh govorih naših svetovalcev, zato se bomo o-mcjili na intervencijo svetovalke Bernetičeve. V tej intervenciji jr naša svetovalka obravnavala zlasti številne probleme, ki zelo živo zanimajo slovenske občane. V njej je med drugim poudarila tudi naslednje:
Pred zaključkom razprave o občinskem proračunu za leto 1960 je pristojni občinski odbornik zagotovil, da je občinski odbor upošteval zahteve o-pozicije, to je, da ne bo znižal proračunske postavke, ki sc nanaša na vzdrževanje šolskih poslopij. Kljub temu, da so bila izvedena nekatera dela pa so šolska poslopja, zlasti na podeželju, še vedno v zelo slabem stanju. Podčrtati je treba dejstvo, da so razna popravljalna dela zelo počasi napredovala in da so bila v nekaterih primerih celo neupravičeno prekinjena, kar je seveda" motilo tulli redni šolski pouk. Toda nekatera dela niso bila doslej niti dokončana. Tak primer je pri šolskem poslopju v Sv. Križu, kjer so neki zid le napol popravili, čeravno je šlo za popravilo, ki ni bilo združeno z velikimi stroški. Toda pri popravilih v omenienem šolskem poslopju je prišlo tudi do drugih neugod-
nosti. Nekatera dela so bila zelo slabo izvršena. Zato se postavlja vprašanje : ali je pristojni občinski resorat na tekočem o vsem tem? In ako je na tekočem, kako to, da ni doslej še poskrbel, da bi bile odpravljene tc pomanjkljivosti?
Podoben primer kot v Sv. Križu se dogaja tudi v šoli pri Sv. Ani, ki se še vedno nahaja v zelo slabem položaju. Učilnice (in drugi prostori) v tej šoli so še vedno silno vlažne in skraj. no neprimerne. Zato je treba nujno sprejeti potrebne ukrepe za takojšnja popravila
Tudi v drugih slovenskih šolah, zlasti na podeželju, so potrebna razna popravila.
Šola v Križu
V tem primeru je nedvomno v najslabšem položaju osnovna šola v Sv. Križu. Tamkajšnji šolski upravitelj je že pred štirimi leti zaprosil za potrebni material, a brez uspeha. Od šol v mestu pa je v najslabšem stanju že prej omenjena slovenska šola pri Sv. Ani. Tudi šola na Katinari nima potrebnih učnih pripomočkov. Se slabši pa je položaj na strokovni šoli v Sv. Križu, kjer nimajo učilnice niti katedre za profesorje. V tej šoli potrebujejo tudi table in drugo opremo, ki je nujno potrebna tako pri deških kot pri dekliških praktičnih vajah. Zaradi tega morajo učenci te šole hoditi k praktičnim vajam v Nabrežino. Kaj to pomeni je vsakomur lahko jasno in bi bilo odveč poudarjati, da zaradi nepotrebne izgube časa zelo trpi tudi šolski pouk. Dodati pa je treba še to, da italijanska šola ki se nahaja v istem poslopju
ima potrebno opremo. Ali ni to diskriminacija? Zato v imenu prizadetih zahtevamo od pristojnih oblasti, naj skrbe v e-naki meri za italijanske in za slovenske šole. Zakoni so namreč veljavni tako za italijansko kot za slovensko govoreče državljane.
Da pa v tem specifičnem primeru obstaja diskriminacija razumejo celo učenci sami. To je krivica, ki jo je treba popraviti!
Tudi socialno in zdravstveno skrbstvo na šolah mora biti nav. dahnjeno z ustavnimi določili. Zato je potrebno znatno povišati izdatke v te namene.
Zobozdravniška služba po okoliških slovenskih šolah še vedno ne deluje, in to kljub temu, da so bile pristojne oblasti na to že večkrat opozorjene. Zaradi zanemarjenja tega vprašanja je v vrstah slovenskih učencev več primerov obolelosti, kar potrjujejo tudi zdravniki. Tudi slovenski učenci bi morali imeti možnost obiskovati tako šolo na odprtem, kot je ona v Kolonji, ki pa je namenjena samo učencem italijanskih šol.
Dejstva, torej, govore, da ne obstaja enako ravnanje tako za italijanske kot za slovenske u-čence.
Razni
problemi
V nadaljevanju svoje interven. cije se je svetovalka Berneličeva dotaknila še drugih problemov, zlasti tistih, ki se tičejo določil republiške ustave in sporazuma o soglasju in ki se, torej, tičejo pravic slovenskega prebivalstva. Tako je med drugim naša svetovalka še enkrat zahtevala, podelitev ustrezne podpo-
re tudi Slovenskemu gledališču v Trstu. Tu je omenila predlog nekega svetovalca, naj bi na Opčinah ustanovili italijansko gledališče. Naša svetovalka je dejala: «Temu predlogu ne nasprotujemo, toda upoštevati je treba tudi dejstvo, da tu obstajajo tudi Slovenci in da imajo ti enake pravice kot italijansko govoreči državljani. Slovenci so vedno zelo cenili italijansko kulturo, toda nikakor se ne morejo odpovedati lastni kulturi in lastnim ustanovam».
Svetovalka Berneličeva se je nadalje dotaknila tudi vprašanj, ki se tičejo kmetijstva. Poudarila je, da je tudi občinska u-prava dolžna podpirati tukajšnje kmetijstvo, vzpodbujati kmetovalce kar bo prispevalo k zajezitvi vedno večjega opuščanja te panoge gospodarstva.
O kmetijstvu
Zato je konkretno predlagala, naj občina poskrbi za imenovanje posebne komisije, ki naj preuči položaj tukajšnjega kmetijstva, čimprejšnjo rešitev vprašanja predelovanja smeti, od česar bi imelo tudi tukajšnje kmetijstvo znatne koristi, dobavo vode za namakanje in za dru. ge kmečke potrebe po znižanih cenah, namestitev čuvajev ; nadalje, naj se zaščitijo domači poljski pridelki, naj se pregleda davčni sistem, popravi poljske poti, izboljša prometne zveze, zniža tarife na avtobusnih progah in čimprejšnjo municipali-zacijo avtobusnih prog.
Svojo intervencijo je tov. Ber-netičeva zaključila s ponovno zahtevo, naj občinska uprava zadosti upravičenim potrebam najširših slojev prebivalstva tržaške občine.
stanovi podporo v znesku komaj 500.000 lir. Prav toliko lir daje pokrajina omenjeni ustanovi za prirejanje vsakoletne razstave cvetlic v Trstu.
Kaj lahko nudi Kmetijski konzorcij, ni mogoče ugotoviti. Niti ni jasno kakšne kompetence ima omenjeni konzorcij. Isto velja tudi za Trgovinsko zbornico. Vse te ustanove lahko kvečjemu dajejo pobude aa razne razgovore o kmetijskih problemih, podeljujejo razne nagrade in diplome, nikakor pa ne morejo finansirati večjih pobud, ki so potrebne za okrepitev in razvoj kmetijstva, ne morejo finansirati n. pr. mehanizacije kmetijstva, ne zgraditve namakalnih naprav itd. U-stanova, ki zmore finansiranje vseh teh pobud je samo pokrajina, a še ta potrebuje aa uresničitev teh načrtov tudi di^ žavno podporo.
V zadnjih letih je bil sicer dosežen določen napredek na nekaterih področjih in to pred. vsem po zaslugi Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, lahko pa bi sc naredilo še marsikaj. Da bi se dalo marsikaj doseči potrjuje tudi Kmečka zadruga, ki ima svoj sedež v ul. Foscolo 1 v Trstu. Ta zadruga je že dve leti zaporedoma priredila na Opčinah nekak kmetijski sejem, katerega namen je nuditi kmetom nove vzpodbude na raznih področjih kmetijstva, zlasti v gornji tržaški okolici in na Krasu. V tem poglede bi lahko tudi pokrajinska uprava nekaj napravila, saj teži, kot pravi njen predsednik, za tem da nudi pomoč zlasti malim kmetom.
Konkretni
predlogi
Novi zakon o pokrajinskih in o občinskih upravah daje tem ustanovam tudi važne naloge na področju vzpodbujanja, sodelovanja in usmeritve raznih krajevnih ustanov. Med drugim predvideva tudi:
1.	dvig kulturne ravni kmečkega prebivalstva, strokovne usposobljenosti, tehničnega skrbstva, razvoj zadružništva in socialnega skrbstva ;
2.	uvedbo vaške urbanistike ;
3.	sodelovanje na hidravličnem področju, zaščito kmečkih pridelkov, živinoreje itd.
Pokrajinska uprava bi morala napraviti potrebne korake, da bi tudi naši kmetje bili deležni ugodnosti, ki jih predvideva vladni načrt za gradnjo kmečkih stanovanjskih hiš. V ta namen je dodeljen državni fond, ki znaša skupno 200 milijard lir. Pokrajinska uprava bi morala posredovati za to, da bi vladni komisar v Trstu raztegnil tozadevni zakon tudi na tukajšnje področje, kajti potreba po obnovi kmečkih stanovanjskih hiš je tudi pri nas zelo občutena, saj je še mnogo hiš pa naših vaseh, ki so vse prej kot pa času in potrebam primerne.
Toda to še ni vse. Potrebne so še druge pobude. Tu omenjamo nekatere:
1.	ustanovitev pokrajinsk mehaničnih postaj za kmet stvo, ki naj bi služile naši kmetovalcem ;
2.	podpiranje mehanizaci kraških kmetijstev s pomoč,
Ko
feni
ki naj bi jo nudili pokraji'J"*4' in okoliške občine;	il!0/
3. pomisliti bi treba na nai Predi za namakanje zemljišč;	Pr°k
i ita j o
4. pospeševati bi treba 1 tUcjj boljševanje travnikov in nagi Drejj jevati tiste kmetovalce, ki 1 bili
izboljševanje sami uresničili 1 j,0''0 5. na našem Krasu bi trel
razširiti cvetlične nasade, zla* , Na nasade tulipanov, za kar obs' 1 si jajo zelo ugodni pogoji. Te| ^ mnenja so tudi holandski c< tličarski strokovnjaki. Ti 1 Verj; mnenja, da bi na našem Kr«! tii j lahko pridelovali toliko tulip1 |1art
novih gomoljev, da bi z nji*1
sklic
stav:
lahko nalagali vso Italijo. (J0 j
6. Na Proseku bi treba pr tlede rediti vsakoletno vinsko razs* j|ani vo, podobno kot jo prirejajo Dolini in v Miljah. Znana st** N<
je, da proseški vinogradnik J^a pridelujejo zelo dobra vi*j
,fe
Odv. Svoj feen *ate
Veliko večjo pažnjo bi trel1 Ofl posvečati gozdnim nasadom. P* Srai skrbeti bi treba za zove n»*1. de, dosedanje pa bi treba v ! čji meri zaščititi. Toda na losi se pri uas dogaja ravno 1 bralno. V podkrepitev te trd’pres ve nam zadostuje primer, k da j se prav letos dogaja v Križ^D, kjer uničujejo gozd za to, “k C° bodo tam zgradili stanovanj»k * V]
O gozdnih nasadih
hiše za istrske izseljence. ^ delajo, kot da bi ne bilo nikj*
drugje primernega zemljišča * Sk0 novo naselje. V omenjen** Sn
gozdnem nasadu pri Križu *(
kajo drevesa, ki «o «tara koi»1 10 ali 12 let. Za to, da je t»1 ^ kr nastal gozdni nasad je bilo p1 ^ trošeno mnogo denarja. Dai»1 jru se povsem upravičeno vprašuj* ki
mo: zakaj vse to? Vemo tud kon
da se je proti temu načrtu * ier dločno upiralo gozdno nadz* l.L ništvo. Ali je bila pokrajinsk ^ ' uprava vprašana za privolj* nje? Ali je tako privoljenje d1 tga la tržaška občinska upra*1* g
Ko to ugotavljamo so vprašuj* bo mo : kdo je izdal privoljenje * * i
taka vandalska početja in ^ fc. sc Se vedno dogaja, da ncka**^ re skupine samovoljno previ* ^ dujejo nad pristojnimi old* kve strni? Nekdo pač mora odgo** rjati za vso to.
Ustanove, ki se zanimajo ** kmetijske probleme, kmetijs^jg nadzorništvo, pokrajinska up** ^ ra, občinska uprava, Ustano*1 :Cv za razvoj kmetijstva, Trgo**1*! Ql ska zbornica, ne morejo in>ePLr
same zadostnih finančnih n>'
s fve ot.5

nosti za to, da bi se konkret**^ zanimale za probleme kmet*) 9. stva in za uresničitev načrt** |jt za razvoj istega, ako ne bod t).( imele na razpolago večjih d* narnih sredstev. Za to so Pf 8^ trebna izredna nakazila. Od ^bj]
d'«k
izhaja zahteva komunistov, mora tudi država nuditi P®? trebna sredstva za tukajšu) kmetijstvo.