Ideja permanentnega izobraževanja pri J. A. Komenskem v delu Pampaedia ffsespbšn® p@iii@¥Oii|e| Tadej Vidmar Pampaedia tudi danes, po treh stoletjih, predstavlja temeljno delo teorije permanentnega izobraževanja, saj skorajda ni stvari, ki je ne bi mogli, ko odstranimo literarno hotenje (dela Ko-menskega niso zgolj puste razprave), aktualizirati in prenesti v naš čas. Večino stvari v zvezi s sodobno teorijo permanentnega izobraževanja je Komenski opazil, predvidel ali zahteval že v 17. stoletju. Jan Arnos Komenski se je rodil leta 1592 v Uherskem Bro-du na Moravskem. Šolal se je na latinski šoli v Prerovu, nato pa na akademiji v Herbornu v Nemčiji. Teologijo je študiral na protestantski univerzi v Heildelbergu. Bilje pripadnik protestantske (husitske) ločine Edinosti čeških bratov in dolgo eden izmed njenih škofov in voditeljev. Vse življenje si je prizadeval za osvoboditev svoje domovine izpod Habsburžanov in za versko skupnost. Njegova življenjska pot je bila, lahko bi rekli, precej tragična, saj je večino svojega življenja preživel v izgnanstvu, seleč se od enega dobrotnika k drugemu. Dvakrat so mu zaplenili in požgali premoženje, predvsem knjižnico z mnogimi še neizdelanimi rokopisi (nazadnje leta 1656 v poljskem Lešnu). Tudi zasebno ni imel sreče, saj je doživel smrt dveh žena, šele tretja ga je preživela. Komenski je bil velik idealist in optimist, zato je do smrti živel v upanju, da je mogoče svet popraviti in ga izboljšati. Iz njegovih del veje vera v moč razuma in človeške dobrote. Izredno veliko časa in energije je posvetil izobraževanju, saj je bil prepričan, da je z znanjem moč popraviti krivice sveta in ga izboljšati. Po njegovem mnenju so ljudje, ki so izobraženi, neprimerno bolj pripravljeni iskati kompromise in se pogovarjati, ne pa se samo vojskovati. Za Komenskega je neznanje največje zlo, ker prinaša bedo in nesrečo med ljudi, vendar pa samo čisto intelektualno izobraževanje in kot posledica tega znanje ni dovolj, potrebna je tudi moralna vzgoja, ki naredi ljudi dobre in usmiljene. Za Komenskega je bilo zelo pomembno hkratno razvijanje in krepitev intelekta in duše, zato se ni popolnoma ujel s svojim sodobnikom R. Descar-tesom. Prišlo je celo do srečanja med njima (1642), vendar pa je to samo še poglobilo njuno nestrinjanje in odpor, kajti razlikovala sta se že v principih. Komenski je zagovarjal povezanost med vero in znanostjo, medtem ko je Descartes kategorično zavračal mešanje Svetega pisma v znanost. Descartes je eksaktno zaznaval posamezne naravne pojave, medtem ko je bil Komenski goreč zagovornik celovitosti narave in zgodovinske dinamike. Komenski je bil tip humanističnega unitari-sta, medtem ko je bil Descartes tipični naravoslovni analitik. Temeljno vodilo Komenskega je bilo, da je treba izobraževati najširše množice ljudi, ne glede na stan, starost ali spol. Z dušo in telesom je bil za razvoj množičnega izobraževanja, lahko bi tudi rekli, da je bil njegov oče oz. začetnik, saj je temelje razložil v delu Typhogmpheurn vivum (Živa tiskarna): šolo in s tem učitelja primerja s tiskarno in tiskarjem, ki naj vednost in znanje vtiskuje v duše učencev, tako kot tiskarski stroj tiska knjige. Ker gre pri tem za veliko izdelkov - učencev, so ill? ■ "-■■v; Maks Švabinski, portret J. A. Komenskega potrebna tudi posebna sredstva, metode in tehnike, ki omogočajo tak način dela. Učenec mora razumeti, kaj se uči, postopoma mora prehajati od lažjega k težjemu, od konkretnega k abstraktnemu. V čimvečji meri si mora znanje in gledanje na svet pridobiti s pomočjo čutnega zaznavanja in spoznavanja, praktične navade si mora pridobiti z lastnim ravnanjem, nato pa se mora biti s pridobljenim znanjem sposoben dokopati do višje izobrazbe (če obstaja seveda interes - na tega pa apelira Komenski v delu Pampaedia). Po njegovem mnenju je predvsem potrebno, da učenec razume, kaj se uči (v tedanjih šolah s sholastično dediščino so se najprej učili besed v latinščini in šele nato so se poučili tudi o njihovih pomenih, pa tudi to predvsem v obliki suhih, papirnatih defini- cij). Komenski priporoča spoznavanje besed hkrati z njihovimi pomeni, in to v materinščini in v latinščini. Uvaja učbenike z bogatim slikovnim gradivom in bolj življenjskimi temami. Zanimivo je, da so vrednost njegovih didaktičnih spisov prvi spoznali njegovi hudi ideološki nasprotniki jezuiti in so, še za časa njegovega življenja (1667) izdaU jezikovni učbenik lanua linguarum reserata (Odprta vrata jezikov) za učence svojih šol, ki so tedaj veljale za najboljše v katoliškem svetu. Jan Amos Komenski je umrl v Amsterdamu leta 1670. V zborniku z naslovom De rerum humanarum emendatione consultatio catholica (Splošni posvet o izboljšanju človeških reči), ki je zaradi avtorjeve smrti ostal nedokončan in so ga odkrili šele v 20. stoletju (prvič je bil izdan leta 1935, editio princeps pa šele leta 1966), Komenski izdela program svojega videnja sveta in njegove ureditve. Osrednja temelja (spisa) tega zbornika sta Pansophia (Vsesplošna modrost), utemeljitev razvoja znanosti, in Pampaedia (Vsesplošno izobraževanje), v kateri podaja svoje poglede na izobraževanje kot kontinuiran ciklus, ki mora potekati od rojstva do smrti. Ves čas poudarja prostovoljnost izobraževanja, kar je tudi eden temeljnih postulatov sodobne teorije permanentnega izobraževanja. Večkrat poudari, da je celo človekovo življenje šola, razdeljena na več delov, ki se ujemajo z življenjskimi dobami. Vsaka izmed njih ima poseben program, zahteve in cilje. Prav tako ima tudi vsaka šola več razredov, ki jih Komenski natančno elaborira. V skladu s svojo panzofično teorijo, kjer je svet razdelil na osem specifičnih svetov, razdeli tudi človeško življenje na osem dob - šol, ki naj bi jih človek absolviral. Opredelitev pampedije Za Komenskega je pampedija neke vrste univerzalna kultura (cultura universalis), h kateri spadajo tudi prenos znanja in načinov vedenja, vzgoja in izobraževanje vsega človeškega rodu. Grško pomeni paideia poučevanje (institutio) in nauk (disciplina), po katerem so ljudje poučevani. Pan pomeni univerzalnost, splošnost (universalitas), zato so poučevani pontes, panta, pantos (vsi, vse, scela ah popolnoma). V razvoju civilizacije razlikuje Komenski tri stopnje, ki jih poimenuje z: 1. Nič (nihil), kar pomeni, da ni nikakršne kulture; to stopnjo je najti pri »vedno barbarskih narodih, ki jih gledamo z grozo in pomilovanjem, kjer se bedni smrtniki rodijo kot živali, tako živijo in umrejo«. 2. Nekaj (aliquid) pomeni, da v šolah poučujejo nekaj tega, nekaj tistega in nekaj onega. »To je najti pri že bolj civiliziranih narodih, ki delijo med seboj znanost, umetnost, jezike in druge študije«. Na tej stopnji je bila po mnenju Komenskega večina evropskih narodov. 3. Vse (omnia), ki pomeni splošno, občo kulturo (cultura universalis), s katero je mogoče »pridobivati božansko podobo človeka, ki je zadnji blesk pred nebesi«. Ta se doseže z realizacijo pampedičnih in panzofičnih naukov. Z upoštevanjem pampedije je mogoče »oblikovati polno človečnost (humanitas) mnogih, ne samo enega ali redkih; vseh in posameznih ljudi, mladih in starih, bogatih in revnih, plemenitih in neplemenitih, moških in žensk, na kratko vseh ljudi, ki so se rodih«. Naposled bo tako ves človeški rod dobil možnost za izobraževanje, ne glede na starost, stan, spol ali narodnost. Človeka je treba izobraževati (pri tem mish tako na vzgojo kot na izobraževanje - T. V.) scela (popolnoma), ne za prazno slavo, ampak za resnico. Treba ga je približati idealu božje podobe (po kateri je bil rojen).»Mora biti razumen in moder, aktiven in živahen, dobrih navad in pošten, pobožen in svet, srečen in blažen zdaj in na vekomaj.« Komenski je že takrat začutil in izrazil potrebo po razvijanju (vzgoji in izobraževanju - T. V.) človeka v Človeka njegovega skladnega telesnega in duhovnega razvoja, kar je ena temeljnih zahtev permanentnega izobraževanja. Pravi, daje potrebno »biti moder za večnost, in ne biti neumen za tukaj«. Vsak človek se mora popolnoma (scela) naučiti, mora znati in biti zmožen povsod trdno stati in varno hoditi, sledeč jeklenemu pravilu Boga in same narave. Cilj mu je, da bi vsi ljudje postali panzofi, to je: - da bi razumeli členitev in povezavo stvari, misli in pogovorov; - da bi razumeli meje (fines), sredstva, poti (media) dejanj in načine delovanja (modos agendi); - da bi znali razhkovati bistveno od nebistvenega, nezain-teresiranost od škodovanja in opaziti lastne in tuje digresije misli, besed in dejanj ter jih vrniti na pravo pot, kajti, kot pravi: »Potem bi svet postal poln reda, luči in miru.« Še ena definicija pampedije, ki jo je razvil Komenski: je umetnost presajanja modrosti v vse misli, jezike, v vsa srca in v vse roke. Vsi ljudje morajo biti izobraževani za fiowelnost Komenski želi, da nihče ne bi živel kot divjak, ampak tako, kot zahteva razum, čigar luč nam je bila vsem podarjena, vendar je ne znamo uporabljati, če se tega ne naučimo. Poučevanje (izobraževanje) je zanj bistveno, saj bi bilo v nasprotnem primeru (če se ne bi učih - T. V.) tako, kot bi imeli polje, pa ga ne bi obdelovali, orgle, na katere ne bi igrah, oči, s katerimi ne bi opazovali, ušesa, s katerimi ne bi poslušali, in noge, s katerimi ne bi hodili. »Čemu nam bo torej razumska narava (rationalis natura), če je ne gojimo za rabo razuma?« Zemljo lahko obdelujemo ah pa zanemarjamo, v obeh primerih je to prehodno, samo za tostransko življenje, medtem ko je človeška duša temelj večnosti, ki ga ni mogoče zanemarjati brez večje škode. Ena izmed njegovih revolucionarnih trditev zadeva pravico telesno ali umsko prizadetih ljudi do izobraževanja. Pravi: »Postavlja se vprašanje, ali naj tudi slepi, gluhi, omejeni prejmejo vzgojo in izobraževanje.« Na to odgovarja: 1. Iz človeške kulture se ne sme izzvzeti in izločiti ničesar, razen nečloveka. Zato mora biti vsakdo, ki je deležen človeške narave, enako deležen tudi človeške kulture; 2. Povsod, kjer je narava na neki način omejena, skuša to kompenzirati kje drugje. »Primeri kažejo, da so mnogi, ki so se rodih slepi, podprti zgolj s sluhom, postali izvrstni glasbeniki, pravniki, govorniki. Tako kot so gluhi lahko odhčni slikarji, kiparji, kovači. Tudi kdor ima pohabljene roke, more biti izboren pisar.« Sredstva in dejavniki, ki pripomorejo, da iz človeške narave nastane Človek Cilj pampedije je »enciklopedično izobraziti vse, ne pa samo nekaterih. Ne bomo jih opremili samo s tem, kar morejo znati, ampak z vsem, kar je treba početi in s pregovorom pojasniti. Človek se razhkuje od živali po razumu (ratio), govoru (oratio) in delovanju (operatio).« V vsakem človeku naravni dražljaji (stimuli naturae) povzročajo, da si želi: biti (to je živeti); krepko biti (to je biti zdrav); zaznavno biti (to je vedeti, kaj ima okrog sebe); jasno biti (to je razumeti. kar zna); svobodno biti (to je razumljene stvari, ki so dobre, hoteti in izbrati); aktivno biti (stvari, kijih razumeva in izbira, mora tudi načrtovati, da ne bi zaman delovali); imeti ali posedovati mnoge stvari; znati varno uživati v vsem, kar ima; izstopati in biti v časteh; biti kar se da vešč govorjenja; uživati naklonjenost in hvaležnost ljudi; biti v milosti pri Bogu. V vseh naštetih stvareh si po mnenju Komenskega želi biti izobražena človeška narava. Zelo pomembno je, da ljudje pridemo do spoznanja mnogih stvari, ni dovolj, da spoznamo stvari samo površinsko, ampak moramo priti do njihovega globljega spoznanja. Če tega ne storimo, pride do napak pri tolmačenju, pride do praznoverja. Do spoznanja notranjega ustroja stvari pridemo predvsem s pomočjo panzofije, medtem ko nam pampedija skuša to znanje nakapati v dušo. Komenski upa, da bodo ljudje posedovali mnoge stvari (vsak po svoji potrebi), zato je potrebno vse poučiti o umetnosti bogatenja. Vsakdo naj se nauči imeti dovolj, ne živeti v pomanjkanju in ne hlepeti po tujem. Upa, da ne bo noben človek mutast, da ne bi mogel in znal razložiti svoje potrebe in stiske Bogu in dobrim ljudem. Vse te ljudi je treba naučiti lepega vedenja: tistih, ki imajo že po naravi lepe lastnosti, ne smemo pokvariti, tiste s slabimi pa je treba popraviti. Najpomembneje pa se Komenskemu zdi napolniti duše vseh ljudi s pobožnostjo, in to pred vsem, med vsem in po vsem. Spet se pokaže pomembnost razvoja človeka kot moralnega bitja. V nadaljevanju pojasniti namen pampedije in s tem človeka kot celote: »Kdor lahko poreče: naj se kovači ukvarjajo s kovaštvom in vsakdo s tem, kar zna; mar je za to (če bo vsak delal kaj drugega, po svojih zmožnostih - T. V.) potrebno in nujno, da se vsi učijo vsega? Odgovarjam: Narava, ki je roditelj stvari, vsakemu bodočemu človeku v materinem telesu oblikuje iste organe: noge, roke, oči, jezik, vse, četudi ne bodo vsi tekači, pisarji, govorniki. Ker pa so vse to človeške dejavnosti in poklici, oblikuje celega človeka, da bi imel hkrati in naenkrat vse, kar bi mogel potrebovati.« lf®hu j@ izobraževati scela, popolnoma Zahtevo, da se morajo izobraževati vsi, v vsem in scela (popolnoma), utemelji Komenski z uvedbo treh dejavnikov (o katerih razvije pravo znanost - T. V.), ki so bistveni za uresničenje pampedije: 1. Za uresničenje ideje o izobraževanju vseh ljudi so odgovorne izobraževalne, vzgojne, kulturne delavnice (officinae culturae), kijih imenuje univerzalne šole; dejavnik in nauk se imenujetapanscholia (vsepovsod morajo biti šole). 2. Za uresničenje ideje o znanju vsega so potrebna univerzalna sredstva: knjige, ki vsebujejo vse; dejavnik in nauk se imenujeta pambiblia (vsepovsod morajo biti knjige). 3. Za uresničenje ideje o popolnem, celotnem znanju so potrebni univerzalni učitelji, učenjaki, ki znajo prilagoditi vsem vse v vseh pogledih (omnibus omnia omnimode); dejavnik in nauk se imenujeta pandidascalia (vsepovsod morajo biti primerni učitelji). O svetu brez pampedije pravi: »Svet se je valjal v blatu in umazaniji, ker ti trije dejavniki niso bili pravilno urejeni. Ponekod sploh ni bilo šol, torej nobene vzgoje, čisto kmetav-zarstvo in barbarstvo. Ponekod so šole bile, vendar niso bile dobre, torej nepravilna vzgoja, bolj pripravna, da pokari človeško naravo, kot da jo izboljša. Zelo redke so bile dovolj dobre, pobožne, svete (šole - T. V.), vendar niso bile dovolj dobro urejene, pravi mlin in labirint. Zato jih je treba ustanoviti vsepovsod, da bodo služile celotnemu človeškemu rodu«. »Podobno je s knjigami, ki jih nekateri narodi sploh nimajo, drugi pa jih imajo preveč. Veliko jih je polnih raznih napak (filozofskih, medicinskih, političnih, verskih) ali pa, če že vsebujejo resnico, to podajajo na napačen način. Zato je treba tako izboljšati to orodje človeške vzgoje in kulture (huma-nae culturae instrumentum), da bi jih bilo povsod najti, da jih nikjer ne bi bilo preveč«. »Prav tako bo s pedagogi, ki bodo povsod, da bodo samo dobri in učeni in bodo znali poučevati.« Ti pedagogi, kot jih imenuje Komenski, morajo sami razumeti vse, kar človeka dela Človeka, ga humanizira, hkrati pa znajo tudi druge ljudi, učence opremiti z vso to vednostjo. Kaj je to Pans