SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 I. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA EKONOMSKEGA, SOCIALNEGA IN PROSTORSKEGA RAZVOJA Na podlagi 136. člena in v skladu z 141. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slove-nije (Uradni list št. 1-4/80) v skladu z 174. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2-81/78) ter v skladu z Odlokom o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 (Ur. list SRS št. 27/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora dne j,',j, sprejela DRUŽBENI PLAN Občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 Predstavitev občine Občina Ljubljana Vič-Rudnik je sestavni del Ljubljane, ki zdru-žuje pet občin: Center, Bežigrad, Moste-Polje, Šiško in Vič-Rudnik. S površino 54.357 ha je med največjimi slovenskimi občinami in za 18.395 ha presega vse druge Ijubljanske občine skupaj. V mestnem delu, ki zavzema približno 10% površine, živi približno 57% od skupno 76.014 prebivalcev, v primestnem 9% in v 1zven-mestnem 34% prebivalcev, Na območju občine je 24.845 ha kmetijskih površin, kar pred-stavlja 46,5% vse površine občine, 49,7% površine občine pred-stavlja gozdne površine, 3,8% pa je neplodne površine. Zato je občina pretežno agrarna in pomemben preskrbovalec mesta Ljubljane s kmetijskimi in živinorejskimi proizvodi. Po podatkih za leto 1978 je občina Ljubljana Vič-Rudnik s 45.036 din narodnega dohodka na prebivalca na 48. mestu med 60. slovenskimi občinami. V mestu Ljubljani pa je z okoli 11% odeležbo v skupnem narodnem dohodku, doseženQ v obdobju 1976-1980, na zadnjem mestu med Ijubljanskimi občinami, Od 36.700 aktivnih prebivalcev občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo v družbenem sektorju na območju občine konec leta 1979 zaposlenih le 17.711 delavcev. Več kot 40% aktivnega prebival-stva se vozi na delo v sosednje občine, kar povzroča visoko dnevno migracijo. A. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA DRUŽBENOEKO-NOMSKEGA RAZVOJA 1. Samoupravna organlziranost i Na območju občine je v gospodarski dejavnosti registriranih 114 organizacij. Od tega sta 2 SOZD, 10 delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije združenega dela, 16 delovnih skupnosti, 54 temeljnih organizacij združenega dela ter 32 enovitih delovnih organizacij. Najmočneje je zastopana industrija z 51 organizacijami, sledita ji trgovina s 16 organizacijami in obrt z 13 organizacijami. V preteklem srednjeročnem obdobju se je precej spreminjala samoupravna organiziranost organizacij združenega dela. Pri tem so zlasti prednjačile industrijske organizacije. Spremembe pa niso zajele obrtne, stanovanjsko-komunalne dejavnosti ter dejavnosti finančne, tehnične in poslovne storitve. Ocena izvrše-nih sprememb kaže, da bo veliko teh povezav potrebno še poglo-biti, še zlasti pa bi bilo potrebno dati poudarek na večjem povezo-vanju med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami, saj namen teh povezav (delitev skupnega rizika, proizvodnega programa, skupno nastopanje na tujem in domačem trgu itd.), še ni prišel docela do izraza. ' V negospodarski dejavnosti pa je v izobraževanju registriranih 13 osnovnih šol, 1 glasbena šola, Zavod za slepo in slabovidno mladino, 7 srednjih šol, Zavod za tehnično izobraževanje ter 4 fakultete. Od 4 fakultet je ena registrirana kot enovita delavna organizacija, 3 pa imajo na območju naše občine registriranih 12 temeljnih organizacij ter 2 delovni skupnosti. V področju znanstveno raziskovalne dejavnosti je registriranih 14 delovnih organizacij in ena temljna organizacija združenega dela. Nadalje je na področju kulture, umetnosti in informacij registriranih 7 organizacij združenega dela, na področju telesne kulture pa 11. 2 temeljni organizaciji združenega dela, 13 delovnih organiza-cij, od tega 7 vzgojnovarstvenih zavodov je registriranih v po-dročju zdravstva in socialnega varstva. Poleg navedenega je v občini registriranih tudi 38 krajevnih skupnosti, 19 samoupravnih. interesnih skupnosti, eno združenje organizacij in 19 družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev. Do ugodnih premikov na področju samoupravljanja je prišlo na vseh področjih. V samoupravnih organih organizacij združenega dela deluje 4.530 delovnih Ijudi, okoli 2.400 delegatov je članov za zbor združenega dela občinske skupščine, okoli 260 delegatov je članov zbora krajevnih skupnosti, ter 30 družbenopolitičnega zbora. S konstituiranjem samoupravnih interesnih skupnosti se je izoblikoval delegatski sistem v katerega je vključeno okoli 2.800 delegatov iz organizacij združenega dela ter okoli 1.350 delegatov iz krajevnih skupnosti. Ocena delovanja delegatskega sistema kaže, da le-ta vsebin-sko še ni zaživel v polni meri - ker se pojavlja še cela vrsta problemov pri njegovem delovanju. Zlasti je pereč problem uspo-sobljenosti kadorv za kvalitetno delovanje samih delegacij in s tem samega sistema. 2. Demografska gibanja Občina Ljubljana Vič-Rudnik je v preteklem srednjeročnem obdobju v primerjavi z ostalimi občinami dosegla najnižjo, 1,6 odstotno stopnjo, rasti prebivalstva, z izjemo občine Ljubljana Center, kjer je bila dosežena stopnja rasti celo negativna. Kljub temu, da občina Ljubljana Vič-Rudnik po površini presega ostale Ijubljanske občine, živi na njenem območju le 23 odstotkov prebivalcev Ijubljanskih občin. Prav tako tudi podatki od leta 1948 naprej kažejo, da je občina zročilo padanje udeležbe prebivalstva občine v skupnem številu zaostajala po rasti prebivalstva za drugimi občinami, kar je pov- prebivalstva mesta Ljubljane. TABELA: 1 - Gibanje števila prebivalstva v 1jubljaaskib občinah v obdobju 1976 - 1980 Letc Ljubljana Vič-Rudnik Indeks .bjubl jgna Bežigrad Indeks Ljubljpna Centor Tndeks Ljubljaua Moste-Polje Indeks LjVibljana Siška Indeks Ljubljsna Jfesto Indeke 1976 72.276 100 49.077 100 36.789 100 57.692 100 77.620 100 293-8*1 100 1977 ¦ 72.680 101 52.221 106 35.99C 98 60.?67 104 79.239 102 302.119 103 1978 74.283 105 54.447 111 35-226 96 62.134 " 108 81.125 104 307.100 104 1979 76.014 105 56.638 115 54.562 94 64.025 111 83.090 107 313.880 107 1930 76.622 106 58.280 119 54.4.92 94 66.138 115 64.170 108 319.702 109 50 4,5 35 7,6 167' 14,9 32 2,8 4J 4,0 93 28. KL Vrhovci 111 4,7 146 6,2 287 12,1 ?4 3,1 '123 5,2 212 29. KLi Želimlae 7 2,4 13 4,4 31 10,4 12 4,0 13 4,4 22 30. KL Barje 29 . 4,3 37 ¦ 5,4 67 9,8 13 1,9 31 4,6 64 TABELA 2 b-Koeficient prirasta(naravni-selitveni) prebivalstva 3. Dinamika in struktura narodnega dohodka in družbenega za obdobje 1975-1978 po občinah proizvoda občine --------------------------------------------------------------------------------------- Po ustvarjenem narodnem dohodku je bila občina Ljubljana ________________________1975 ' 1976 1977 1978 Vič-Rudnik z 10,2 odstotno udeležbo v narodnem dohodku Ljub- Ijane na zadnjem mestu med vsemi Ijubljanskimi občinami. Ljubljana Vič-Rudnik . Zaobdobje 1970-1975 je značilno padanjedeležaobčine Ljub- - skupni 13,9 10,8, 16,6 1,5 Ijana Vič-Rudnik v narodnem dohodku Ljubljane in Slovenije. Ta - naravni 9,1 8,9 8,2 8,9 tendenca se je pospešeno nadaljevala tudi v srednjeročnem - selitveni 4,8 1,9 8,4 -7,4 obdobju 1976-1980. ..... B ... . Tako je po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca ju j na ezigra padla občina iz 21. mesta doseženega v 1970 letu na 28. mesto v InaraTni S.S UA Tos S? ^r^''"^''1?^ h * , ¦ k,- ¦ lt . • ... .._ ._ _ „. o Delez Ijubljanskih občin v narodnem dohodku Ljubljane in Slovemje (druzbem in zasebm sektor) (v%): Ljubljana Center «. TABELA: 3 ~ skuPni ~23'8 ~249 -25>5 -213 DeležvNDLjubljane Bežigrad Center Moste- Šiška Vič- -naravni °'4 2.2 1.7 3,6 po|je Rudnik - selitveni -24,2 -27,1 -27,2 -24,9-------------------------------------------------------------:------------------------- skupaj1975 17,8 34,5 15.2 20,9 11,6 Ljubljana Moste-Polje skupaj 1976 18.9 33.2 15,4 21,0 11,5 - skuPni 64-9 744 42'7 302 skupaj1978 20,9 31,7 16,4 20,4 10,6 - naravni 10,4 12,1 10,6 12,1 skupaj 1980 - selitveni 24,5 62,3 32,1 18,1 (ocena) 20,8 28,3 18,3 22,3 10,2 Ljubljana Šiška Delež v ND Slovenije - skupni 16 3 ' 28 6 18,3 24 7 skupaj1975 4,5 8,7 3,8 5,3 2,9 -naravni 10^4 10.0 9,7 9,2 SkuPaf ]™ ^ ^,1 3,7 5,1 2,8 -selitveni 5.9 18,6 8,6 1« skuPa)1978 5,1 7,7 4,0 4,9 2,6 % 25-44 % 45-59 % ' 60-64 % 65 in več % SKUPAJ % 8,4 23.845 51,4 12 .88? 16,9 1.894 2,5 8.503 11,3 76.014 100 100 % 7,9 501 26,5 326 17,2 39 2,1 410 21,8 1.893 100 2,5 6,9 537 33,6 264 16,5 34 2,1 140 8,8 1.596 100 2,1 7,1 104 19,4 93 17,3 6 1,1 75 14,0 53? 100 0,7 8,0. 767 31,1 395 16,0 69 2,8 260 10,6 2.468 100 3,2 7,1 97 24,6 73 18,5 11 2,8 83 21,0 395 100 0,5 7,8 722 2.7,2 394 14,9 57 2,1 • 322 12,2 2.652 100 3,5 9,0 691 29,4 388 16,5 61 2,6 287 12,3 2.349 100 3,1 6,9 1.967 •32,9 1 .189 - 19,9 174 2,9 597 9,9 5-983 100 7,9 10,2 884 34,4 340 13,2 43 1,7 179 7,1 2.573 100 3,4 8,8 2.936 32,3' 1 -497 iV 188 2,1 749 8,4 8.947 100 11,8 9,4 -402 29,8 21? 16,1 27 2,0 135 9,9 1.349 100 1,8 7,9 2.849 36,3 1 .275 16,3 179 2,3 585 , 7,7 7.838 100 10,3 7,a 1.222 28,5 989 23,1 178 4,2 616 14,4 4.281 100 5,6 8,2 460 31,4 224 15,3 28 1,9 165 11,3 1.467 100 1,9 7,8 471 25,5 311 16,8 49 2,7 218 11,8 1.849 100 2,4 7,8 608 27,6 364 16,5 49 2,2 287 13,0 2.201 100 2,9 7,4 95 23,6 58 14,7 12 3,0 70 18 394 100 0,5 6,5 155 21,2 149 20,4 25 3,4 171 23,3 732 100 0,9 6,7 1.474 30,1 864 17,7 215 4,4 862 17,6 4.890 100 6,4 8,3 772 32,4 344 14,4 46 1,9 223 9,5 2.384 100 3,1 9,5 254 29,6 150 17,5 12 1,4 115 l'3,3 859 100 1,1 12,6 2.212 33,4 855. 12,9 127 1,9 665 10,1 6.621 100 8,7 6,7 145 27,9 34 10,2 10 1,9 109 21 520 100 0,7 '7,6 473 23,7 394 19,8 58 2,9 369 16,5 1.994 100 2,6 7,4 1.667 34,9 848 17,8 107 2,2 381 7,9 4.772 100 6,3 8,3 361 32,1 160 14,2 lfi l,f: 112 10 1.123 100 1,5 8,9 72E J0.7 456 19,2 49 2,1 184 7,8. 2.370 100 3,1 7,4 85 28,6 58 19,5 G 2,0 50 16,9 297 100 0,4 9,4 ?08 30,6 128 18,9 17 2,5 86 12,6 680 100 1,1 Analiza strukture narodnega dohodka po sektorjih lastništva kaže, da je bil zasebni sektor pomemben ustvarjalec narodnega dohodka občine. Tako je v letu 1975 ustvaril 33 odstotkov naro-dnega dohodka zasebnega sektorja Ljubljane ter 13 odstotkov TABELA: 4 Narodni dohodek družbenega in zasebnega sektorja po občinah: narodnega dohodka občine. V letu 1977 pa je zasebni sektor občine ustvaril 36 odstotkov narodnega dohodka zasebnega sek-torja Ljubljane ter 14 odstotkov narodnega dohodka občine. delež 1975 1977 zasebnega družbeni sektor zasebni sektor struktura družbeni sektor zasebnisektor struktura sektorja v • narodnem dohodku Ljubljana 17.935.864 872.811 100,0 25.205.350 1.212.035 100,0 4,8 Bežigrad 3.234.966 120.413 13,8 5.023.202 167.292 13,8 3,3 Center 6.412.028 73.967 8,5 8.200.050 99.339 8,2 1,2 Moste-Polje 2.720.072 133.034 15,2 4.084.870 179.456 14,8 4,4 Šiška 3.676.238 257.125 29,5 5.205.568 333.943 27,6 6,4 Vič-Rgdnik 1.892.560 288.272 33,0 2.691.660 432.005 35,6 16,0 V obdobju 1970-1974 je bila dosežena 15,7 odstotna rast druž-benega proizvoda. Dominantno vlogo pri ustvarjanju družbenega proizvoda je imel v občini sekundarni sektor (industrija, gradbe-ništvo), ki je ustvarjal 64 odstotkov družbenega proizvoda, sledil mu je terciarni sektor (trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, pro-met, komunala ter finance in poslovne storitve) z 29. odstotki ustvarjenega proizvoda, medtem ko je bil delež primarnega sek-torja (kmetijstvo, gozdarstvo) v družbenem proizvodu le 7%. V analiziranem obdobju je dosegel zelo hitro rast terciarni sektor v okviru katerega sta najhitreje rastla DP trgovine in obrti. Delež primarnega sektorja se ni bistveno spreminjal, kjub temu da so obstajali dokaj ugodni pogoji za njegov razvoj. Hitrejša rast terciarnega sektorja pa je povzročila, da je vloga sekundarnega sektorja padla, saj je v letu 1974 ustvaril za 10 strukturnih točk manj družbenega proizvoda občine kot v 1970. letu. TABELA: 5 Struktura družbenega proizvoda občine Ljubljana Vič-Rudnik po sektorjih za obdobje 1970-1980 skupaj primarni sekunda. terciarni delež v dr. leto sektor sektor sektor proizvodu Ljubljane 1970 100 7,5 67,6 24,8 10,7 1971 100 6,6 70,0 23,5 11.2 1972 100 7,3 63,5 29,2 9,7 1973 100 7,4 55,4 37,1 9,3 1974 100 7,4 62,9 29,8 8,4 1975 100 5,3 69,5 25,2 . 11,2 1976 100 6,7 53,3 40,0 11,2 1977 100 8,7 60,2 31,0 10,5 1978 100 7.2 57,2 35,6 10,4 1979 100 5,8 53,2 41,0 10,2 1980 100 7,1 53,2 39,6 10,2 V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bila dosežena 24,6 odstotna nominalna rast družbenega proizvoda. Dosežena realna rast družbenega proizvoda pa je okoli 6,2 odstotna in je na ravni planirane \z programa družbeno-ekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980. TABELA: 6 Rdst družbenega proizvoda po posameznih letih tega srednje-ročnega obdobja kaže, da je prišlo v letu 1976 zaradi sprememb v gospodarskem sistemu in ukrepov restriktivne ekonomske poli-tike, ki so bili usmerjeni v zmanjšanje inflacije.in izboljšanje plačilnobilančnega položaja v državi, do večjega zastoja. V na-slednjih letih pa sta rast domačega in izvoznega povpraševanja omogočala dosegati visoke realne stopnje rasti družbenega pro-izvoda. V letu 1980 je padec gospodarske konjunkture tako doma kot v svetu z uvoznimi omejitvami upočasnil rast realnega druž-benega proizvoda. Dosežena rast družbenega proizvoda je okoli 47 odstotkov posledica rasti zaposlovanja, kar je v nasprotju s planskimi usmeritvami, po katerih bi moral biti osnovni dejavnik rasti družbenega proizvoda kvalitetni dejavnik razvoja. Njihov delež v rasti družbenega proizvoda bi moral biti 62 odstoten. Kljub navedenemu pa je hitrejša rast družbenega proizvoda v ostalih Ijubljanskih občinah povzročila še nadaljnjo zaostajanje občine v gospodarskem razvoju, ki se kaže v padanju udeležbe občine v družbenem proizvodu Ljubljane in republike. Dominantno vlogo je imel v preteklem srednjeročnem obdobju še vedno sekundarni sektor, ki je ustvarjal 55 odstotkov družbe-nega proizvoda, čeprav je njegov delež v upadanju. Sledil mu je terciarni sektor s 37 odstotki družbenega proizvoda. Delež ter-ciarnega sektorja je porastel na škodo sekundarnega sektorja. Delež primarnega sektorja pa je bil še vedno zaskrbljujoče nizek, saj je nanj odpadlo komaj 7 odstotkov družbenega proizvoda občtne. V tekočih cenah v - 000 din rridobivsnjs družbene^ proizvoda po področjih dejevnosti za obdobje 1976 - 1980 Dejavnost 1976 1977 1978 1979 1980 1976-19.80 struktura v % 1. Industrija 396.153 1.209.393 1.527.496 1.547.353 2.014.777 7.195.172 36,3 2. Kmetijatvo in ribištvo 132.^13 153-096 150.355 185.339 241.825 863-533 4,4 3. ^ozdsrstvo 40.755 69.308 65-889 83.350 108.460 367-762 1,9 4. Vodno gospo-darstvo 1.104 34.345 44.690 61.628 80.194 222.464 1,2 5. Gradbeništvo 198.335 199.357 77.502 194.530 254.828 924.552 4,7 6. Promet in zveze 71.183 105.127 202.902 276.555 357.292 1.013.059 5,1 7. Trgovina 809.353 573.771 315-926 984.007 1.272.262 4.455.319 22,5 8. Gostiastvo in turizeta 36.151 52.761 60.915 77-728 101.144 330.699 1,7 9. Obrt 280.680 331.331 468.808 723.840 941.903 2.746.562 13,9 10. Finančne in dru-ge poslovne sto-ritve 113.616 163.980 201.325 298.162 394.689 1.171.772 5,8 11. Drugo gospo-darstvo 5.473 ¦ 10.329 17-375 204.328 266.983 504.488 2,5 Pridobljeni družbeni proizvod - skupaj 2.587-221 2.903.301 3.633.183 4.637.320 6.034.357 19.795-382 100 4. Zaposlovanje Na področje občine je bilo zaposlenih v letu 1970 13.550 delavcev, kar je predstavljalo le okoli 42 odstotkov vsega aktiv-nega prebivalstva občine. Večji del aktivnega prebivalstva je hodil na delo v sosednje, gospodarsko močnejše občine. V obdobju 1970-1974 je število zaposlenih porastlo za 1784 delavcev, od tega se jih je na novo zaposlilo v gospodarstvu 965, v negospodarstvu pa 828. Dosežena povprečna stopnja rasti +Deleži sektorjev niso primerljivi s doseženimi v obdobju 1970-1974 zaradi prehoda na nov sistem ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka in novo klasifikacijo dejavnosti. zaposlovanja je znašala 3,2 odstotka, pri tem je bila v gospodar-stvu dosežena 2,5 odstotno povprečna letna stopnja rasti, v negospodarstvu pa 4,6 odstotna. V obdobju 1975-1979 se je nadaljevalo ekstenzivno zaposlova-nje značilno za preteklo obdobje. V 1976. letu je število zaposle-nih sicer stagniralo, kar je bila posledica padca gospodarske aktivnosti organizacij združenega dela. V naslednjih treh letih pa je stopnja rasti zaposlovanja zopet presegla planirano iz pro-grama družbeno-ekonomskega razvoja občine. Do umiritve za-poslovanje je prišlo v 1980 letu in je bila posledica umiritve gospodarske aktivnosti. V vseh letih preteklega srednjeročnega obdobja je dosežena hitrejša stopnja rasti zaposlenih v negospodarstvu kot v gospo-darstvu. Gospodarske.delovne organizacije so rast opravičevale predvsem z rastjo storitev ter odpiranjem organizacije pa z rastjo obsega storitev ter odpiranjem novih kapacitet zgrajenih iz sred-stev samoprispevka. TABELA: 7 Stopnja zaposlovanja v obdobju 1971-1975 in v obdobju 1976-1980 po Ijubljanskih občinah: 71-75 1976 1977 1978 1979 ¦ 1980 76-80 Ljubljana Bežigrad Center Moste Šiška Vič-Rudnik 4,6 5,7 4,1 4,6 4,8 4,2 +4,2 3,3 2,8 5,3 9,4 -2,2 -0,1 1,0 3,8 3,3 2,5 7,2 4,5 3,9 3,8 3,3 7,2 1,5 5,5 2,6 2,0 3,6 3,2 4,9 1,7 6,5 4,4 -1,0 2,9 1,5 3,9 0,2 2,2 1,6 0,8 1,2 3,0 4,4 2,2 6,2 2,2 1,1 2,5 Povprečna rast zaposlenih je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 znašala v poprečju 2,5 odstotkov in je za 0,4 indeksne točke višja od planirane. Pri izračunu poprečne rasti zaposlenih v občini so upoštevane stopnje dobljene z eliminiranjem priselitev oziroma odselitev organizacij združenega dela. Visoke dosežene stopnje rasti zaposlovanja so predvsem po-sledica prepočasnega uvajanja kvalitetnih dejavnikov razvoja -struktura zaposlenih po dejavnosti za leto 1980 nam kaže, da je 67,7 odstotkov delavcev zaposlenih v gospodarski dejavnosti, v negospodarski dejavnosti pa 32,3 odstotkov delavcev. Največ delavcev je bilo zaposlenih v industrijski dejavnosti in sicer 32,4 odstotke z precej manjšim deležem ji sledi trgovina (11,6 odstot-kov), ter gradbeništvo, ki zaposluje 5,1 odstotek vseh zaposlenih delavcev v občini. V negospodarski dejavnosti je zaposleno največ delavcev v področju izobraževanja, znanosti in kulturi in sicer 21,7 odstot-kov vseh zaposlenih v občini. 5. Investicife V obdobju 1970-1974 je občina po obsegu sredstev, ki so jih organizacije združenega dela z njenega območja namenile za investicije, pa tudi po obsegu sredstev namenjenih za investicij-sko potrošnjo na območje občine zelo zaostajala za ostalimi Ijubljanskimi občinami. Tako se je delež investicij naših gospo-darskih organizacij v skupnem znesku investicij Ijubljanskih ob-čin gibal le okoli 5 odstotkov, medtem ko je bil delež sredstev namenjenih za investicije na območju ob6ine sicer nekoliko višji (9 odstoten), vendar še vedno zelo nizek. Neugodni trendi v investicijski potrošnji so se nadaljevali tudi v letih 1976 do 1978 (za katere še obstajajo podatki). Po znesku sredstev, ki so jih organizacije združenega dela s sedežem v občini namenile za investicije na območju občine, smo bili na zadnjem mestu med vsemi Ijubljanskimi občinami. TABELA: 9 Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe go-spodarskih in negospodarskih OZD na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Deležobč. vinvest. mesta v% 8,7 4,9 6,0 7,5 9,2 Delež investicij v družbenem proizvodu občine je v analizira-nem obdobju precej porasel s čemer je občina v letu 1978 dosegala mestno raven. Istočasno ugotavljamo, da je bil delež investicij občine v investicijah mesta Ljubljane zelo nizek, vendar se je počasi večal. Invest. Invest. na Invest. na Delež skupaj preb. zaposl. invest. vOOOdin vdin vdin vdružb. produktu 1970 134.156 2.062 9.744 21,75 1975 301.500 4.218 17.555 12,91 1976 401.070 5.549 23.710 18,18 1977 587.475 8.083 33.334 24,16 1978 871.955 11.738 49.224 28,59 TABIIA: 8 - ZapoBlani po dajavnoatih v družbene m sektorju PodroSJe dajavnoBti 1976 atruk. 1977 1978 1979 1980 atrulc. % Zaposlenl v druztoe- aam sefctorju 16.687 100 17.335 17.675 17. 506 17 .651 100 Gofipodaratvo 11.250 67,4 11.617 11.81} 11. 810 11 .950 67,7 - Induetrija 5.989 35,9 6.171 6.220 5. 710 5 .724 32,4 - &>«tl3atvo in rlbUtro 86 0,5 60 79 86 86 0,5 - GozdarBtvo 313 1,9 327 554 274 273 1,5 - Vodno goapodaratvo •, 67 0,4 65 70 73 72 0,4 - GradbanlStTO 1.564 8,2 1.420 42} 891 908 5,1 - Fromet ln zveza 3»7 2,1 364 42} 473 490 2,8 - Trgoviaa 1.632 9.8 1.694 1.710 1. 992 2 .04} 11,6 - Sofltinatvo ia turizem 106 0,6 144 238 252 251 1,4 - Obrt 687 4,1 690 670 816 836 4,7 - Komuaalao-stauovaa^- alca dejavnoat 1*5 0,9 150 908 441 442 2,5 - Fiaaačns, tahniSna In druge poelovna ato- ritva 514 3,1 532 711 802 825 4,7 SagospodarBtvo 5.457 32,6 5.718 5.862 5. 696 5 .701 32,3 - Izobraževanje, zna- nofit, kultura 5.918 23,5 4.119 4.146 3. 930 3 .835 21,7 - ZdravBtvo io Boei- alno varetvo 1.002 6 1.059 1.061 1. 103 1 .152 6,5 - DPS, SIB, DPO* 517 3,1 540 655 663 714 4 Zaradi številnih etatusnih sprememb, prehodov organizacij iz ene dejavnoGti v drugo, ter preselitev organizacij, js primerjava gi-banj zapoelenih po posameznih področjih nerealna. +Opomba: Izračunane stopnje rasti dobljenez eliminiranjem sprememb števila zaposlenih do katerih je prišlo z preselitvami oziroma odselitvami organizacij. TABELA: 10 mvesticije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe gospodarskih in negospodarskih OZD po občinah Ljubljanskeobčine: leto Investicije Investičije na Investicije na Deležobčine v skupaj prebivalca zaposlenega investicijah vOOOdin vdin vdin mesta v% - Bežigrad -Center - Moste-Polje -Šiška -Vič-Rudnik Ljubljanske občineskupaj 1976 1.663.372 34.600 60.385 24,9 1978 1.976.672 36.922 64.146 20,8 1976 2.482.174 64.064 38.974 37,2 1978 3.101.592 86.982 47.334 32,6 1976 1.311.815 23.767 56.512 19,6 1978 1.331.163 21.743 52.078 14,0 1976 820.007 10.706 26.746 12,2 1978 2.204.585 27.577 69.576 23,2 1976 401.070 5.549 23.710 6,0 1978 871.955 11.738 49.224 9,2 1976 6.678.438 27.757 41.265 1978 9.485.967 36.992 56.471 Kljub ugodnim trendom v prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja, ko je delež občine v investicijah mesta stalno naraščal, pa ugotavljamo, da je bila občina po deležu investicij na prebi-valca na zadnjem mestu, medtem ko pa je po deležu investicij na zaposlenega bila na predzadnjem mestu med vsemi Ijubljanskimi občinami. Od celotne vrednosti investicij v letih od 1976 do 1978 je bilo 64 odstotkov sredstev za investicije vloženih v gospodarsko dejav-nost, 36 odstotkov pa v negospodarsko dejavnost. TABELA: 11 Struktura investicij po značaju graditve in tehnična struktura ustvarjenih investicij v občini Ljubljana Vič-Rudnik Struktura investicij po značaju graditve leto skupaj gradbena dela oprema z montažo drugo 1975 1976 1977 1978 100 100 100 100 42,8 54,1 53,6 53,3 52,4 39,8 41,1 41,2 4,8 6,1 5,3 5,5 Tehnična struktura ustvarjenih investicij. leto skupaj graditev novih zmogljivosti razširitev rekonstr. in moderniz. vzdrževanje obstoječih zmogljivosti 1975 1976 1977 1978 100 100 100 100 30,2 44,3 30,4 40,6 39,0 34,0 53,7 44,5 30,8 21,7 15,9 14,9 vlz strukture investicij po značaju graditve je razvidno, da se je delež investicij v gradbena dela po letih večal in je predstavljal preko 50 odstotkov vrednosti vseh investicij. Ugodno tendenco nam kaže tehnična struktura ustvarjenih investicij, kjer se je povečala udeležba investicij v razširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo, medtem ko so sredstva, name-njena za vzdrževanje obstoječih zmogljivosti, padla. Pomemben delež v tehnični strukturi ustvarjenih investicij predstavlja grad-nja novih zmogljivosti, ki je po letih nihala. Analiza investicijske potrošnje kaže, da so bila vlaganja v prvih dveh letih preteklega srednjeročnega obdobja prenizka, da bi bilo moč doseči hitrejšo gospodarsko rast. Izvajalo se je sicer nekaj večjih investicij kot n. pr. DO Elektrooptika - Center za elektrooptiko, Savske elektrarne - začetek prve faze izgradnje -daljnovoda, DO Tobačna tovarna - izgradnja in oprema za nov objekt proizvodnje, vendar se je večji de! sredstev vlagalo v osnovna sredstva, ki so bila locirana izven občine in v panoge, ki niso bile navedene kot prednostne v programu družbeno-eko-nomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980. V letu 1978 so organizacije združenega dela najavile začetek vlaganj v vrsto večjih objektov na območju občine (DO llirija -Vedrog, DO Tiskarna Ljubljana, DO Hoja, DO Tovil). Precejšen del teh naj bi se izvajal v prednostnih panogah. Analiza izvrševanja teh investicij kaže, da so večinoma - zaradi problemov pri naje-manju kreditov, uvoznih omejitev, pridobivanju potrebne doku-mentacije, padanju jastnih sredstev pod planiran nivo, pa tudi zaradi nerealnega planiranja in nerealnih finančnih konstrukcij -zaostajale za terminskim planom izgradnje, tako da je investicij-ski efekt planiranih investicij pričakovati šele v začetku tega srednjeročnega obdobja. 6. Blagovna menjava s tu|lno Gospodarske organizacije združenega dela so se v srednjeroč-nem planskem obdobju 1976-1980 intenzivno vključevale v me-dnarodno delitev dela. Dosežena je visoka stopnja rasti blagovne menjave s tujino, tako je bila realna stopnja rasti izvoza 17,4 odstotna, medtem ko je uvoz stagniral in je zabeležen 12,3 odstoten padec uvoza. V vseh letih srednjeročnega obdobja so gospodarske organiza-cije z izvozom v celoti pokrile vrednost uvoza in jo v prvih treh letih tudi visoko presegle. Planske usmeritve so se na področju izvoza ugodno izpolnje-vale saj je dosežena ugodna regionalna usmeritev izvoza medtem ko se pri uvozu gospodarske organizacije niso vključevale v celoti v začrtane smernice. Še zmeraj so bile preveč vezane na uvoz blaga iz zahodnega tržišča, uvoženi repromaterial pa so premalo nadomeščale z domačim. Doseženi ugodni rezultati s tujino so bili v prvih treh letih srednjeročnega obdobja predvsem posledica velikega vrednost-nega izvoza DO Iskra TOZD Elektrooptika, ki je poleg tega, da je ustvarila več kot polovico vrednosti izvoza, dosegala tudi zelo visoke stopnje rasti. Ker se je organizacija preselila v novozgra-jene prostore na območje druge občine, so bili v zadnjih dveh letih rezultati doseženi z blagovno menjavo slabši, vendar še vedno v skladu s planskimi usmeritvami. V letu 1980so bili zaradi velikih prizadevanj organizacij združe-nega dela in zaradi izvozno uvoznih restrikcij doseženi relativno ugodni rezultati. Dosežena je bila visoka stopnja rasti izvoza, medtem ko bo uvoz ostal na lanskoletni ravni. TABELA: 12 Pregled blagovne menjave po regionalnih področjih — gospodarstvo razen trgovine I-XII/76 - v 00C din ^fr - v tekočih cenah I-HI/77 IND I-XI1/78 IND I-aII/79 IND IZVOZ - zahodne države 99.212 - vzhodno čržave evropske 28.407 - države v razvoju. 115.464- uvoz - zahodne države 173.706 - vzhodno države evropske 2.173 105.690 106,5 119-639 H3,2 14-2.164 118,8 33.605 118,3 99.915 297,3 118.602 118,7 197.725 171,3 300.632 152 16.538 5,5 275.984 158,9 346.442 125,5 262.750 75,8 3.660 168,4 5.935 162,2 9.537 160,7 - države v razvoju Opomba: Iz območja občine ee Je preselila DO Iskra TOZD Elektrooptika, kar Je povzročilo padec izvoza na trg dežel v razvoju. Ocenjene realne stopnje rasti Izvoza in uvoza letih tega srednjerofinega obdobja so naslednje: PO posameznih 1976 1977 1978 1979 1980 1976-80 IZVOZ UVOZ 7 -30 18 30 40 16 7 -24 15 0 17,4 -12,3 7. Delttvena razmerja družbenega prolzvoda V obdobju 1970-1974 je bila dosežena dokaj visoka stopnja rasti družbenega proizvoda, saj je njegova povprečna letna nomi-nalna rast znašala 15,7 odstotka. Nagla rast vseh oblik porabe: osebne, skupne in splošne je povzročila padec deleža akumula-cije v družbenem proizvodu ter reproduktivne sposobnosti go-spodarstva. Dosežena povprečna letna stopnja rasti osebnih do-hodkov je precej presegla rast družbenega proizvoda in akumu-lacije gospodarskih organizacij. Temeljne usmeritve iz programa družbeno-ekonomskega ra-zvoja občine za obdobje 1976-1980 so bile: - naraščanje dela dohodka, ki ga gospodarstvo deli za po-slovne sklade in amortizacijo po najmanj 12 odstotni stopnji rasti oziroma za najmanj 4 indeksne točke hitreje od rasti družbenega proizvoda, - naraščanje sredstev za skupno in splošno porabo, ki jih zagotavlja gospodarstvo za najmanj 2 indeksni točki počasneje od rasti družbenega proizvoda, kar bi omogočilo hitrejše poveča-nje deleža sredstev za poslovne sklade in pospešeno amortiza-cijo ter s tem hitrejše oblikovanje sredstev za investicije od rasti družbenega proizvoda, - naraščanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov v prvih dveh letih planskega obdobja za 1-2 indeksni točki počasneje od produktivnosti dela in v drugi polovici srednjeroč-nega obdobja usklajeno z rastjo produktivnosti dela. V analiziranem obdobju 1976-1980 se navedene osnovne usmeritve niso uresničevale, kajti še vedno so bile prisotne nega-tivne tendence iz preteklega obdobja. Prehitra rast splošne in skupne porabe, v prvih letih srednjeročnega obdobjatudi osebne porabe, ter prepočasna rast sredstev akumulacije so povzročili, da se planirana struktura delitve družbenega gospodarstva ni uresničevala. Analiza porabe sredstev za razširitev materlalne osnove dela kaie, da je kljub dokaj ugodni rasti le-teh, ostajalo organizacijam vedno manj sredstev za razšlrjeno reprodukcijo zlasti zaradi rasti plasmajev, prispevkov za gospodarsko infrastrukturo, anuitet ter drugih dajatev, ki se še izločajo iz teh sredstev. TABELA: 13 - udeležba v DP v % DOS. DOS. DOS. DOS. DOS PLAN) 1976 1977 1978 1979 1980 1980 - osebna poraba 43,9 44 43,4 44,4 42 39,6 - splošna in skupna po- raba 31,3 24,7 21,8 22,9 21,5 22,4 - sredstva za razširltev mat. osnove dela 24,8 31,3 34,8 32,9 36,5 38 Prav tako je hitra rast nominalnih osebnih dohodkov povzročifa prehitro rast realnih osebnihdohodkov glede na planske usmeri-tve. - realne stopnje v % DOS. DOS. DOS. DOS. DOS OCENA PLAN + _________________1976 1977 1978 1979 1980 76-80 - povprečni neto 0D na zaposlenega 2,5 - produktivnost ++ 1 Osebni dohodki so se v prvih treh letih analiziranega obdobja gibali brez prave povezave z rastjo produktivnosti, saj so presegli doseženo stopnjo rasti produktivnosti, prav tako je njihova rast presegla planirano za srednjeročno obdobje. 5,6 7,2 1,6 -8 1,5 2,6 4,7 3,8 5 3,7 3.6 3.6 +za 1980 je navedena delitev, ki so jo OZD iz območja občine planirale v izhodiščnem letu srednjerofinega obdobja - letu 1975 + + produktivnost - DP/Z Nasprotno pa je v zadnjih dveh letih prišlo do popolnega preobrata, saj je bila v letu 1979 znižana rast osebnih dohodkov, medtem ko je bila v letu 1980 stopnja rasti celo negativna. Počasnejša rast mase osebnih dohodkov je zelo ugodno vplivala na rast sredstev za razširitev materialne osnove dela, istočasno pa je povzročila višji padec življenjskega standarda kot je bilo prvotno predvideno. B.OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Uresničevanja plana družbeno-ekonomskega razvoja je pote-kalo v pogojih intenzivnih družbeno-ekonomskih sprememb. Sprejetih je bilo vrsto sistemskih aktov, ki so bistveno vplivali na pogoje gospodarjenja. Med nje štejemo predvsem: zakon o zdru-ženem delu, zakon o ugotavljanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka, ter druge, ki se nanašajo na ekonomske odnose s tujino, bančno poslovanje itd. Gospodarske organizacije so v prvih treh letih srednjeročnega obdobja, z izjemo leta 1976, dosegale dokaj ugodne rezultate na področju rasti družbenega proizvoda in delno v blagovni menjavi s tujino. Pri vseh ostalih pokazateljih uspešnosti gospodarskega razvoja pa se nadaljujejo neugodne tendence, ki so bile prisotne tudi v preteklem srednjeročnem obdobju: ekstenzivno zaposlo-vanje, prehitra rast osebnih odhodkov, zlasti v primerjavi z dose-ženo rastjo produktivnosti, prevelika odsotnost kvalitetnih dejav-nikov razvoja, velika vezanost na uvoz repromateriala, velika razdrobijenost investicij, velika vezanost na bančni kapital pri investiranju ter odsotnost združevanja sredstev, neugodni deli-tveni proporci družbenega proizvoda itd. Dosežena gospodarska rast je bila predvsem posiedica rasti zaposlovanja. Tako da lahko rečemo, da je bila dosežena kvantiteta, ne pa kvaliteta rasti. Poleg tega je bila dosežena rast družbenega proizvoda nižja kot v ostalih Ijubljanskih občinah, tako da občina po gospodarski moči še vedno ostaja na zadnjem mestu v Ljubljani. Posledica navedenih neugodnih gibanj in tudi investicijskega zatišja v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja je bila, da se je občina znašla konec leta 1978 skoraj v vseh kazalcih gospodar-ske razvitosti na zadnjem mestu med Ijubljanskimi občinami. Tako je po stopnji odpisanosti osnovnih sredstev z doseženimi 78,2 odstotki na prvem mestu, po ustvarjenem družbenem proiz-vodu na prebivalca z 2.200 USA f na zadnjem mestu in prispeva le 11,5 odstotka k ustvarjenemu družbenemu proizvodu mesta. Leto 1979 predstavlja preobrat v gospodarskih gibanjih. Zao-strena gospodarska situacija, sprejeti sistemski ukrepi terširoka družbena akcija podvzeta v začetku leta 1980 so povzročili padec rasti realnih osebnih odhodkov, zaposlovanja ter zmanjševanja uvoza. Ob pozitivnih premikih pa zasledimo negativne trende, ki so predvsem velik porast cen in zaostajanja nekaterih investicij za terminskim planom. Zmanjšan uvoz opreme ter surovin po-trebnih za nemoten potek proizvodnje je imel za posledico zmanjšanje proizvodnje. Ta problem je prišel najbolj do izraza v kovinski in kemični industriji. Kljub navedenemu so gospodarske organizacije finančno do-kaj uspešno poslovale, število organizacij z izgubo medletom se je manjšal, prav tako je padla tudi višina izgube. Ne območju občine še vedno posluje nekaj organizacij z nizko akumulativno in reproduktivno sposobnostjo. Nekaj organizacij še vedno nima izoblikovanega ustreznega proizvodnega programa, izvedene potrebne •spremembe samo-upravne organiziranosti, tako da lahko rečemo, da so se OZD vse preveč ukvarjali s tekočimi problemi namesto, da bi iskali svoje mesto na bodočern trgu. Še zlasti je pereča problematika slabega izkoriščanja notranjih rezerv, kot n.pr. delovnega časa, strojnih kapacitet, znanja ipd., ki je precej vplivala na doseganje slabših poslovnih uspehov kot je bilo realno možno. Analiza razvoja posameznih področij gospodarstva kaže, da se niso vključile v planirani razvoj zlasti: kmetijstvo, malo gospodar-stvo, gostinstvo in turizem. V kmetijstvu se še vedno ni našlo ustreznih rešitevzasaniranje težkega ekonomskega položaja organizacij združenega dela družbenega sektorja. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva ni zaživela tako, da bi lahko v večji meri posegla v rast proizvodnje v privatnem sektorju. še zlasti je zaskrbljujoče odla-ganje izgradnje nove mlečne farme Brest, ki bi morala prispevati k planirani rasti proizvodnje mleka. V malem gospodarstvu ni prišiodo bistvenih premikovvzaseb-nem sektorju, ki je zlasti deficitaren na področju storitvene obrti. Še vedno je ostalo nerešeno vprašanje stimuliranja njegovega razvoja, predvsem pa se še ni našlo ustreznega načina financira-nja izgradnje novih objektov namenjenih tej obrti. Razvoj gostinstva in turizma tudi ni sledil začrtanim smerni-cam. Ugodna lega občine ob obeh vpadnicah iz Evrope proti morju ni ustrezno izkoriščena. Iniciativa je bila prepuščena pred-vsem zasebnem sektorju, ki bi lahko in moral predstavljati le dopolnilno ponudbo družbenemu sektorju. Investicijsko zatišje v začetku srednjeročnega obdobja in neiz-polnjevanje planov investicij v zadnjih letih srednjeročnega ob-dobja pa so povzročili, da je bil tudi razvoj ostalih področij počasnejši od možnega. Pri tem je potrebno zlasti izpostaviti razvoj industrije, ki je bil pogojen z izvedbo vrste novih investicij. Po ustvarjenem družbenem proizvodu predstavljajo industrijske organizacije z 42 odstotki nosilca rasti gospodarske moči občine, zato njihov počasnejši razvoj zaviralno vpliva na družbenoeko-nomski razvoj cele občine. C. OSNOVNE ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA RAZVOJA Nižja gospodarska moč občine, razpršene gradnje, velika povr-šina so še pred vstopom v novo srednjeročno obdobje 1976-1980 povzročili, da je občina po opremljenosti zaostajala za drugimi Ijubljanskimi občinami. Poleg tega so bile krajevne skupnosti znotraj nje zelo različno opremljene z objekti družbenega stan-darda. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je z gradnjo objek-tov po sprejetefn programu gradenj iz samoprispevka ter izven njega, sicer prišlo do dviga družbenega standarda, ni pa prišlo do izenačevanja le-tega med Ijubljanskimi občinami in krajevnimi skupnostmi znotraj občine same, kot je bilo planirano. Kljub temu da so bile v srednjeročnem obdobju 1976-1980 zgrajene 3 nove osnovne šole, 5 vzgojnovarstvenih zavodov oz. enot, ter vrsta drugih objektov, se je občina konec tega plan-skega obdobja znašla po odstotku zajetja otrok s 36,6 odstotki na zadnjem mestu med vsemi Ijubljanskimi občinami, po doseže-nem koeficientu učne izmene je z koeficientom 1,3 na zadnjem mestu, po številu prebivalcev na enega zdravstvenega delavca je z 226 prebivalci na zadnjem mestu, po koristni površini telesno-kulturnih objektov je z 1,01 m2 na prebivalca na predzadnjem mestu (za njo je le občina Center) itd. Občina je po rasti prebivalstva sicer zaostajala za drugimi Ijubljanskimi občinami in se je gibala v okviru planiranih stopenj rasti. Kljub navedenemu pa ji je zaradi velikega zaostanka iz preteklosti ter neizpolnjevanja plana gradenj novih objektov, uspelo v preteklih letih tekočega srednjeročnega obdobja le delno pokriti primanjkljaj iz preteklih let, prav tako pa ni uspela zagotoviti zmogljivosti za pokritje novih potreb. Analiza izvajanja plana socialnega razvoja občine kaže, da se plani zadovoljivo izpolnjujejo v socialnem skrbstvu, raziskovalni, kulturni dejavnosti in telesni kulturi. Do velikih odstopanj pa je prišlo v izvrševanju programa vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kjer je bila širitev osnovne dejavnosti vezana predvsem na odpiranje novih kapacitet. Kot osnovni razlog nedoseganja planskih usmeritev samoupravne interesne skupnosti navajajo kasnitve pri izgradnji objektov. Do teh je prišlo večinoma zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju potrebne dokumentacije in ustreznih zemljišč ter neusklajenega delovanja vseh dejavni-kov. < V začetku srednjeročnega obdobja 1976-1980 je bila izvedena sprememba v samoupravni organiziranosti družbenih dejavnosti. Ustanovljene so bile občinske samoupravne interesne skupnosti (socialno skrbstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, kultura, telesna kultura). Zaživelo je delo delega- cij in uveljavljati se je začela svobodna menjava dela, ki pa se v prvih letih še ni uveljavila v zaželeni meri. Prav tako so še problemi v vsebinskem povezovanju samoupravnih interesnih skupnosti na istih in različnih ravneh za hitrejše in racionalnejše reševanje odprtih vprašanj. Prepočasi so se tudi izvajale spre-membe v samoupravni organiziranosti organizacij združenega dela s področja negospodarstva, premajhen pa je bil tudi njihov vpliv na hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela. D. OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROSTORSKEGA RAZVOJA " Ljubljana se je v preteklem obdobgj neenakomerno razvijala. Sevemi del mesta se je hitro razvijat ter dosegel v primerjavi z južnim delom zelo veliko prednost tako v gospodarskem pogledu kot tudi po opremljenosti z objektisocialnega in prostorskega standarda. Osnova hitrejšemu razvoju je bila živahna investicij-ska dejavnost, ki je precej presegla doseženo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Nagel razvoj drugih Ijubljanskih občin je povzročil, da so se-verne občine že izkoristile svoj prostor in posegajo z urbanimi in industrijskimi površinami že v kvalitetna kmetijska zemljišča. Hitra rast prebivalstva je bila nenehno v neskladju z realnimi. možnostmi razvoja gospodarske in ostale infrastrukture. Občina se zaradi kasnitve novelacije GUP-a ni razvijala po nekem pre-mišljenem načrtu, ampak na podlagi improvizacij in ob upošteva-nju kratkoročnih interesov in potreb. Dolgotrajni postopki pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije, zasledovanje indivi-dualnih interesov pred družbenim so povzročili veliko število črnih gradenj. Hkrati je razpršena, neorganizirana gradnja povzročila nizko gostoto zidave, ki je v občini kar dvainpolkrat nižja od poprečja Ijubljanskih občin. To ima za posledico slabo opremljenost nase-lij s komunalno in drugo družbeno in prostorsko infrastrukturo. Za srednjeročno obdobje 1976-80 je bil postavljen tak plan razvoja prostorske infrastrukture, ki bi omogočil dvig tega stan-darda v občini ter istočasno tudi doseganje planiranega družbe-nega in ekonomskega razvoja. Plan se v preteklem srednjeroč-nem obdobju zaradi vrste dejavnikov ni zadovoljivo izpolnjeval. Med osnovne razloge štejemo: neusklajeno delovanje vseh de-javnikov, nerešeni problemi financiranja nekaterih infrastruktur-nih objektov, kasnitev novelacije GUP-a, pomanjkanja sredstev ter zaostrenih kreditnih pogojev. Do največjih odstopan^je prišlo pri izvajanju plana stanovanj-ske gradnje, dosežena je bila le 74 odstotna realizacija srednje-ročnega plana pri gradnji objektov osnovne preskrbe prebival-stva, kjer so bile zgrajene le štiri od predvidenih devetih samopo-strežnih trgovin; na področju družbenih dejavnosti paso največja odstopanja od planiranih prisotna na področju kulture. Izgradnja objektov družbenega standarda iz sredstev samoprispevka II. je sicer v zakasnitvi, vendar bodo vsi objekti dograjeni do konca leta 1982, ki je zadnje leto predvideno za realizacijo tega programa. Kljub navedenemu je prišlo do pozitivnega premika v izboljša-nju pogojev socialnega in družbenega standarda. Razkorak med občino Ljubljana Vič-Rudnik ter ostalimi Ijubljanskimi občinami je še vedno prisoten in ga bo potrebno postopno odpravljati v srednjeročnem obdobju 1981-1985. II. KLJUČNI PROBLEMI RAZVOJA V OBDOBJU 1976-1980 Analiza izvajanja programa družbenoekonomskega razvoja ob-čine v preteklem srednjeročnem obdobju kaže dokaj ugodno sliko. Planirane stopnje rasti posameznih kazalcevdružbenoeko-nomskega razvoja so v večini primerov dosežene oziroma celo presežene. Do večjih odstopanj je prišlo le na področju uvozater udeležbi produktivnosti v rasti družbenega proizvoda. Pri tem lahko odstopanja na področju uvoza ocenimo kot ugodna. Kljub navedenemu pa podrobnejša analiza posameznih podro-čij gospodarjenja kaže, da so na marsikaterem področju na katerem so dosežene stopnje rasti enake planiranim, odsotni kvalitetni premiki v smislu planskih usmeritev. Tako štejemo med ključne probleme srednjeročnega obdobja 1976 - 1980: - premajhna udeležba kvalitetnih dejavnikov v rasti družbe-nega proizvoda in to predvsem kot posledica prenizkega izkori-ščanja strojnih in delovnih zmogljivosti, premajhnega uvajanja sodobne organizacije v proizvodnjo in poslovanje, premajhnega uvajanja sodobnih znanstvenih dosežkov, zlasti pa dosežkov lastne inventivne dejavnosti in drugih; - prevelika vezanost na uvoz repromateriala \z zahodnih tržišč ter premajhno nadomeščanje uvoženega z domačim repromate-rialom; - prevelika razdrobljenost investicij, prenizek delež vlaganj v modernizacijo proizvodnje ter v prednostne dejavnosti oziroma panoge; - delitev osebnih dohodkov kot prave povezave z doseženimi rezultati dela; - zaostajanje investicij tako gospodarskih kot v objekte pro-storskega in socialnega standarda za sprejetimi roki njihove gradnje; - neracionalno koriščenje prostora, ki se odraža v odtujevanju dobre kmetijske zemlje primarni rabi; - neusklajen razvoj na področju stanovanjske gradnje ter grad-nje spremljajočih objektov, ki je zahteval drago dopolnjevanje prostora z nekaterimi objekti (šole, trgovine, VVO, poslovni pro-stori za proizvodno in storitveno obrt itd.). Poleg navedenih so bili prisotni še nekateri drugi neugodni trendi, katere ne štejemo med ključne probleme in so nakazani v analizi razvoja občine v preteklih letih. III. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V OBDOBJU 1981-1985 A. TEMELJNI CILJI RAZVOJA Osnovni cilji razvoja v srednjeročnem obdobju so: - nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih združenega dela, - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih v občini, - nadalnjem razvijanju in poglabljanju dohodkovnega povezo- ' vanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela. - postopno izenačevanje družbeno ekonomskih pogojev in drugih pogojev za življenje in delo vseh delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, v občini ter z drugimi Ijubljanskimi obči-nami, - doseganje stabilnejšega in dinamičnejšegi gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približanje kraja dela kraju prebivališča ter za boljše povezovanje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, - nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidikov in nosilcev planiranja, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in hutnane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. B. GLOBALNI KAZALCt RAZVOJA DEMOGRAFSKI RAZVOJ Izhajajoč iz dosedanjih demografskih gibanj in planirane sta-novanjske gradnje predvidevamo do konca srednjeročnega ob-dobja naslednje gibanje števila prebivalcev: - stanje konec leta leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1981-85 Povprečna letna stopnja rasti bo 1,8 odstotna, kar predstavlja povečanje za 0,5 - točke v primerjavi z doseženo v preteklem obdobju in za 0,1 - manj kot je planirano za mesto Ljubljano. Planirana rast prebivalstva je računana na osriovi dosedanjih trendov naravnega prirasta ter planirane stanovanjske gradnje po posameznih letih srednjeročnega obdobja. Do velikega porasta bo prišlo v mestnem delu občine z dograditvijo soseske v Trno-vem, izgradnjo stanovanjskih enot ob Jurčkovi poti in v Murglah, ter z začetkom gradnje nove soseske ob Jamovi cesti (VS-3). Prav tako pa bo stanovanjska gradnja na izvenmestnem območju, kjer pričakujemo izgradnjo 1000 enot, povečala število prebivalcev v izvenmestnih in primestnih krajevnih skupnostih. TABELA: 14 št. prebivalcev povpr. st. rasti 77000 _ 78200 1,6 79600 1,8 81300 2,1 83000 2,1 84200 1,4 1,8 KS 1980 1985 IND 0 st. rasti -mestne KS -primestne KS -izvenmestne KS 34820 16000 26180 39200 17640 27360 112,6 110,3 104,5 2,4 1,2 1,2 Skupaj 77000 84200 109,4 1,8 Planirana rast števila prebivalstva upošteva okoli 1 odstoten naravni prirast prebivalstva ter 0,8 odstotni priselitveni prirast. S tem se bo število prebivalcev povečaio za 7200, od tega 4100 na račun naravnega ter 3100 na račun priselitvenega porasta. Število gospodinjstev se bo povečalo od 24838 doseženih v letu 1980 na 28067 v letu 1985. Ocenjujemo, da se bo še nadalje nižal delež kmečkega prebivalstva. Stopnja deagrarizacije v pre-teklosti je bila 3,5 odstotna. S socialno ekonomskitni ukrepi se bo stopnja deagrarizacije sicer morala znižati, vendar bo še dose-ženo 2 odstotka letno, tako da bo konec srednjeročnega obdobja 3450 kmečkih prebivalcev. DRUŽBENI PROIZVOD Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 je opredeljena 4,5 odstotna realna povprečna letna stopnja rasti. Z njeno realizacijo bo omogočena rast gospodarske močl obfilne, ki je merjena z razmerjem družbenega proizvoda na prebivalca za 2,6 odstotkov povprečno letno. Planirana stopnja rasti aružbenega proizvoda, ki je 4,5 odstot-kov letno, predstavlja v zaostrenih pogojih gospodarjenja zelo zahtevno nalogo in bo temeljila predvsem na novih investicljah, izkorlsčanju notranjih rezerv, uvajanju kvalitetnih dejavnikov ra-zvoja ter tudl na intenzivnem vključevanju v mednarodno delltev dela. Omejena sredstva za investiranje, ki bodo predvsem posledica potasnejše gospodarske rasti ter kreditnih omejitev, bodo pov-zročila, da bo dan poudarek predvsem na boljše izkoriščanje strojnih in delovnih zmogljivosti, uvajanju sodobne organizacije ter novih znanstvenih dosežkov in drugih kvalitetnih dejavnikov razvoja v proizvodnjo in poslovanje organizacij združenega dela. V primerjavi z doseženo stopnjo rasti iz preteklega srednjeroč--nega obdobja, ki je bila 6,2 odstotna, pomeni načrtovana stopnja znižanje gospodarske aktivnosti v občini. Istočasno pa je to za 1 odstotek hitrejša rast kot je planirana za družbeni proizvod v mestu Ljubljani in SR Sloveniji. TABELA 15 - ¦ BILAKCA PRID0BIVANJA DRUŽBENEGA PROIZVODA 0BČINE V OBDOBJU 1981 - 1985 dejavnost/leta 1980 STH 1985 STR IND 0 at.rasti - industrija 1 652 #57 33,9 2 073 220 34,6 127 4,9 - kmetijatvo 193 644 4,0 241 280 4,0 124,6 4,5 - gozdarstvo 86 851 1,8 103 178 1,7 118,8 3,5 - gradbeništvo 203 867 4,2 252 040 4,2 123,6 4,4 - promet in zveze 290 659 6,1 351 697 5,9 121,0 3,9 - trgovina 1 029 952 21,4 1 301 859 21,7 126,4 4,8 - gostinstvo in turizem 81 226 1,7 99 258 1,7 122,2 4,1 - obrt 757 137 15,8 943392 15,7 124,6 4,5 - finance in druge posl. storitve 314 263 6,5 371 773 6,2 118,3 3,4 - drugo gospodarstvo 214 544 4,5 254 878 4,3 118,8 3,5 Skupa^ 4 804 600 100 5 992 575 100 124,7 4,5 TABKLA 16 Elementi / leta . GOSPODARSKA HAST OBČINE V OBDOBJU 1981 - 1985 1980 1981 1982 1983 198* 1985 - družbeni proizvod* v 000 din 4.804.600 4.972 .761 5.176 .644 5.440 .653 5.696 .364 6.992.575 - število prebivalcev 77.000 78 .200 79 .600 81 .300 83 .000 84.200 - DP na prebivalca v din 62.400 65 .590 65 .030 66 .920 68 .630 71.170 - povprečna letna realna stopnja rasti m ¦t5 - povprečna letna rast števila prebivaloev m 1,8 - povprečna letna rast gospodarske moči občine m 2,6 V - v družbenem proizvodu ni všteta vodnogospodarska de.javnost, zaradi odselitve OZD na obmoije drugs občine Glede na planirane roke dokončanja nekaterih večjih investicij bodo dosežene višje stopnje rasti družbenega proizvoda, pred-vsem v letih 1983 (5,1 %) ter 1985 (5,2%), medtem ko bodo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja pod povprečjem. V srednjeročnem obdobju bodo dosežene visoke stopnje rasti v industriji in trgovini, sledila pa jim bo še obrt. Navedene dejav-nosti so tiste, v katerih je prijavljeno največ investicij. Nekateri od investicijskih projektov so tik pred dokončanjem, tako da je investicijski efekt pričakovati v začetnih letih srednjeročnega obdobja. Prikazane stopnje rasti so relativen pokazatelj, saj pov-zroči vsako dokončanje nove večje investicije vdejavnostih, ki so po ustvarjenem družbenem proizvodu manj močne, takojšen visok skok realne rasti družbenega proizvoda. Zelo zahtevne naloge pa so postavljene na področju delitve družbenega proizvoda. Osnovna usmeritev za srednjeročno obdobje je, da morajo vse oblike porabe zaostajati za rastjo družbenega prbizvoda, v cilju zagotovitve hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela. Rast sredstev za osebno porabo, skupno in splošno porabo, bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za najmanj 10-odstotkov. Poleg tega pa tudi druge obremenitve, za katere se sredstva izločajo iz čistega dohodka, ne bodo smele preseči planirane stopnje rasti družbenega proizvoda. To velja za sred-stva namenjena za izgradnjo luške, energetske, cestne in druge infrastrukture. TABELA 17 Elementi / leta RAZPOREJANJE DEUŽBENEGA PR0IZV0DA 1980+ STR 1985 STR IND - v 000 din - v cenah 1979 0 st. rasti - razporejeni družbeni proizvod 4.804.600 100 5.992.575 100 124,7 4,5 - sredstva za osebno In skupno porabo v OZD 1.784.230 37,1 2.182.100 36,4 122,3 4,05 - sredstva za skupno in splošno porabo 1.309.390 27,3 1.601.400 26,7 122,3 4,05 - sredstva za razširi-tev materialne osno-ve dela 1.283.560 26,7 1.691.895 28,2 131,8 ' 5,7 - sredstva za druge namene 427.420 8,9 517-180 3,6 121 3,9 Delitev družbenega proizvoda ae razlikuje od dosežene v združenem delu občine zabeležene v preteklih letih, ker so se upoštevali podatki za združeno delo občine in ne samo za gospodarstvo. Ob navedeni predpostavki izračunana delitev družbenega pro-izvoda kaže, da se bo udeležba sredstev za razširitev materialne osnove dela povečala za 1,6 strukturne točke, medtem ko bo udeležba sredstev za osebno porabo v OZD padlazaO,7 odstotka in sredstev za splošno in skupno porabo za 0,6 odstotka. Ker je navedena rast računana na izhodiščno 1980. leto, ko so bila delitvena razmerja izredno izboljšana, predstavljajo nave- dene strukturne spremembe kljub počasnim premikom zahtevno nalogo. Planirani cilj bo dosežen ob predpostavki racionalne rasti za-poslovanja, ki ne bo smela preseči 1,9 - povprečne letne stopnje ter omejitve ralne rasti osebnih dohodkov na 1,5 - odstotno povprečno letno rast. ZAPOSLOVANJE V gospodarstvu in negospodarstvu občineugotavljamo v pre-teklem obdobju umirjeno rast zaposlovanja, saj je število zapo-slenih naraščalo po 2,5 odstotni poprečni letni stopnji. Le-ta jeza 0,4 odstotka presegla planirano rast v obdobju 1976-1980. Na osnovi racionalnega zaposlovanja s preusmeritvijo eksten- zivnega na intenzivno zaposlovanje ter v luči razmerij razvoja / gospodarstva in družbene dejavnosti v občini je planirano, da bo zaposlovanje naraščalo za 1,9 odstolno povprečno letno stopnjo rasti. Pri tem bo znašala rast v gospodarstvu 1,8 odstotka pov-prečno letno. Zaradi predvidenih novih investicij v družbenih dejavnosti bo zaposlovanje v negospodarstvu naraščalo po pov-prečni 2 odstotni letni stopnji. Število zaposlenih se bo povečalo od 17579 v letu 1980 na 19249 v letu 1985, oziroma za 1670 delavcev. Od tega se bo zaposlilo v gospodarstvu okoli 1100 in v negospodarstvu okoli 570 delavcev. Prednost pri zaposlqvanju bodo imeli mladi, ki prihajajo iz šol, vendar le v okviru plana zaposlovanja občine. TABELA 18 ZAPOSLENI PO POBROČJIH DEJAVKOSTi V LETIH 198o in 1985 198o 1985 0 stop.rasti IND Zaposleni Gospodarstvo - industrija - kmetijstvo in ribištvo - gozdarstvo - gradbeništvo - promet in zveze - trgovina - gostinstvo iD turizem - obrt - kpmunalne io stanovangske dej - finančne, tehnične in poslovne storitve 17 .579 19 .249 1,9 Io9,5 11 .878 12 .887 1,7 lo8,5 5 .724 6 .238- 1,8 Io9 86 93 1,6 Io8 273 294 1,6 Io8 9o8 985 1,7 Io8,5 49o 527 1,5 Io7,5 2 .043 . 2 .214 1,7 Io8,5 251 272 1,7 Io8,5 836 9oo 1,5 Io7,5 4-4-2 477 1,7 Io8,5 825 886 1,5 Io7,5 Negospodarstvo 5 ,7ol 6.269 2 Io9,9 - izobraževanje ,znanost, kultura 3 .835 4.O54 1,2 Io5,8 - Zdravstvo i n socialno varstvo 1 .152 1.461 4,9 126,9 - DP3, SIS, DP0 714 754 1,1 Io5,6 Projekcija zaposlenosti po poprečni letni stopnji za okoli 1,9 odstotka je nekoliko nižja od stopnje rasti v preteklem petletnem obdobju. Nižja stopnja rasti temelji na doslednem izvajanju racio-nalne politike zaposlovanja v skladu- z dogovorjeno kadrovsko politiko v Ljubljani, kakortudi na realizaciji i.nvesticijskih progra-mov, ki vključujejo predvsem kapitalno intenzivne naložbe. Le z doslednjim izvajanjem politike zaposlovanja bo ob načrtovani stopnji rasti družbenega proizvoda za 4,5 odstotka letno moč uresničiti načrtovano 2,5% stopnjo rasti produktivnosti. Večjo dinamiko stopnje rasti števila zaposlenih v gospodarstvu predvideva industrija - 1,9 odstotno kjer se bo predvidoma pove-čalo število zaposlenih za 573 delavcev. Stopnja rasti števila zaposlenih bo v gospodarstvu najvišja na področju trgovine, gostinstva in turizma ter gradbeništva, naj-nižja pa bo predvidoma v področju obrti in prometa in zvez. Zaposlovanje v negospodarstvu bo raslo po povprečni stopnji 2-odstotka letno. Porast zaposlenih bo predvsem posledica iz-gradnje novih objektov iz samoprispevka II in drugih virov. Tako se bo z izvedbo planiranih investicij v otroškem varstvu zaposlilo 29,8%, v zdravstvu 20,3%, v osnovnem šolstvu 18% terv razisko-vanju in usmerjenem izobraževanju 16,2% od vseh planiranih novih delavcev. Zato bo najvišjo stopnjo rasti zaposlovanja imelo zdravstvo in socialno varstvo, sledi izobraževanje, znanost in kultura, na zadnjem mestu pa so DPS, SIS, DPO. Zaradi sodobnega tehnološkega napredka se problem zapo-slovanja izraža tudi z vidika strokovne strukture zaposlenih. Zato se zaposlitev novih delavcev ne kaže le v kvantitativni, temveč tudi v kvalitativni luči. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v ob-čini je sicer visoka in nad povprečjem republike Slovenije, vendar je tako stanje posledica prisotnosti velikega števila organizacij iz področja znanstveno raziskovalnih dejavnosti ter fakultet v ob-č:ni, ki zaposlujejo visoko strokovne delavce. Kvalifikacijska struktura gospodarskih organizacij pa je neza-dovoljivo nizka. Z doslednim izvajanjem kadrovske politike ter sistemom izobraževanja in štipendiranja bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zagotovili povečanje deleža strokovno usposobljenih delavcev tudi v gospodarskih organizacijah ter zmanjšanje deleža nekvalificiranih delavcev. TABELA: 19 Cbčina Lj .Vič-Rudr.ik. združeno delo L,iubljsnsV:e občine združeno delo visokokval.kvalific. polkval. nekvalif. visoka višja srednja nižja delavci delavci del.avci delavci 13,5 4,* 18,2 8,3 3,2 22,9 13,7 15,9 9,o 5,4- 2o,o 9,1 3,7 26,1 12,9 13,8 O"b?ina Lj.Tič-Iiutfnik gospodarstvo Ijubljaoske občine gosporiarstvo 5,5 2,3 14,o 7,8 3,8 3o,4 16,* 19,8 4,6 3,2 16,6 8,8 4,5 31,3 14,9 16,1 Kvalifikacijska struktura zaposlenih v občlni Ljubljana VičrHudnik v združenem delu iD v gospodarstvu v letu 1978. , INVESTICIJE V srednjeročnem obdobju se bodo izvajale predvsem investi-cije, ki bodo ustrezale sprejetim družbenim kriterijem tj. investi-cije v izvozno usmerjeno, visoko produktivno, surovinsko, ener-getsko in transportno manj zahtevno proizvodnjo, investicije v preskrbo prebivalstva ter v tiste objekte socialnega in prostor-skega standarda, ki bodo omogočili postopno izenačevati stan-dard z doseženim v drugih liubljanskih občinah. Za doseganje gospod? ..... ,a razvoja ter usklajenega gospo- darskega, socialnega in prostorskega razvoja se bo v gospodar-stvu investiralo predvsem v gospodarsko propulzivne in defici-tarne panoge. Razvijale se bodo industrija, trgovina osnovne preskrbe, malo gospodarstvo ter kmetijstvo in gostinstvo. V so-cialni sferi bodo imeli prednost otroško varstvo, osnovno izobra-žeVanje, zdravstvo in znanstvenoraziskovalna dejavnost. V pro-storskem razvoju pa bodo prednostne investicije, ki bodo omo-gočile doseči planiran družbeno-ekonomski razvoj občine. Prav tako bo dan poudarek na razvoj telefonije in energetskega omrežja. Zaradi pomanjkanja sredstev, ki je pogojeno z zaostreno bančno politiko, bodo imeli prednost investicijski projekti, ki ustrezajo kriterijem in so že začeti v preteklem srednjeročnem obdobju, ter imajo hkrati v čim večji meri zagotovljena lastna in združena sredstva. Že vzačetku srednjeročnega obdobja 1981-1985 bo vindustriji končanih nekaj večjih investicijskih projektov. Med najpomemb-nejše za realizacijo planirane gospodarske rasti občine štejemo investicije DO Ilirija-Vedrog, DO Tiskarne, DOTovil. V sredi sred-njeročnega obdobja bodo končane še druge večje invasticije kot npr. DO Kovinske industrije Ig, DO Hoje. K planirani rasti družbenega proizvoda bodo pripomogle tudi investicije v trgovinski dejavnosti, kjer predvidevamo dokončanje več investicij v trgovini na debelo. Med največjimi so investicije DO Agrotehnike, DO Kemofarmacije ter DO Merkur Kranj. V cilju približanja delovnega mesta kraju prebivanja se bodo odpirali tudi manjši obrati v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Tako so že prijavljeni obrati v KS Turjaku, Horjulu in KS Velikih Laščah. V mestnem delu se bodo novi objekti gradili v že obliko-vanih, a še neizkoriščenih industrijskih cohah. Poudarek bo tu dan na projekte, ki potrebujejo manj prostora in so kapitalno intenzivne. Na primestnem in izvenmestnem delu občine pa bodo cone rezervirane za prostorsko zahtevnejše projekte." BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO V srednjeročnem obdobju bo poudarek na izboljšanju struk-ture in dinamike blagovne menjave. Predvidoma bo izvoz pora- stel za 9 odstotkov povprečno letno, medtem ko bo stopnja rasti uvoza 3 odstotna. Ostali cilji so enaki že postavljenim v preteklem srednjeročnem obdobju in so: postopno večanje izvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel s poudarkom na proizvodih višje stopnje predelave, preu-smeritev uvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih držav, čimvečje nadomeščanje uvoženega z domačim repromaterialom. Realizacija navedenih usmeritev bo omogočila uvoz reproma-teriala v višini potrebni za nemoten potek proizvodnje ter po-stopno manjšanje odvisnosti od uvoza. Osnovni nosilec naloge bo industrija, ki je dosedaj predstavljala glavnega izvoznika in uvoznika. Pri tem bo najbolj zahtevna naloga postavljena pred kemično, kovinsko predelovalno in elektro industrijo, ki so največji udele-ženci v blagovni menjavi ter večinoma ne pokrivajo uvoza z izvozom. Organizacije sicer nimajo ustreznih surovin na doma-čem tržišču, kljub temu pa si bodo moraie prizadevati v čim večji meri doseči pokritje izvoza z uvozom ter nadomestiti vsaj del uvoženega repromateriala z domačim. TABELA: 20 BILANCA BLAGOVNE MENJAVE S TUJINO - v cenah iz leta 1979 - v 000 din elementi / leta 1980 1985 IND 0 Blagovna menjava 641.150 865.200 134,9 6.2 - izvoz 322.170 495.500 153,8 9 - uvoz 318.980 369.700 115,9 3 Saldo blagovne menjave + 3.190 + 125.800 - - Pokrivanje 101 134 132,6 5,8 Ob realizaciji planirane stopnje rasti izvoza bo mogoče dosefii 3 odstotno rast uvoza s čimer se bo stopnja pokritja uvoza z izvozom precej izboljšala. Glavni izvozniki bodo DO: llirija -Vedrog, Žičnica, Plutal in Uiensilia. Uvoz bo skrajno selektiven, prednost bo imel uvoz repromateriala za potrebe izvozro usmer-jene proizvodnje ter uvoz opreme za izvedbo investicij potrebnih za prestruktuiranje gospodarstva. V okviru svojih možnosti pa se bodo morale v večanje izvoza vključiti tudi druge organizacije združenega dela. PRILOGE: Tabele k družbenoekonomskem razvoju v obdobju 1981-1985 - temeljni cilji in globalni kazalci razvoja: "- Investicije, ki se bodo izvajale v obdobju 1981-1985 bodo tofineje opredeljene pod ustreznimi dejavnostmi. TABELA: 21 GLOBALHI POKAZAT>XJI RAZ70JA ZA OBUOBJE 1981 - n985 •v^ . - v-;Cno rtopnje ^^^^ Leta OBCINA LJUBLJANA VIC-RUDNIK 0 81 - 85 r.ieti v ,v .Elennnbi ^^\^^ _____________T^_____________1981 1982 1983 1984 _ _19_§5_ . . ,__QBČ INA__MaTO____ - družbeni proizvo* 3,5 4,1 5,1 4,7 cj,d 4,5 3,5 - št.zaposlenih 1,5 1,9 2,2 1,9 2,o ',9 T,9 - izvoz 7 8 lo 9 11 9 6,5 . - uvoz 1 2,5 4,3 "3 4,2 3 3 - osebni dohodek o,5 1,4 1,8 1,8 2 ,5 1,22 na zaposlenega - produktivnoat flP/zapoal. 1,9 2,2 2,8 2,7 5,1 2,5 1,6 - delež rasti produktiv- 54 54 55 57 ¦ 60 56 46 nosti v rasti DP - rast osebne splošne in skupne porabe 3,15 3,69 4,59 4,23 4,68 4,o5 *<,~>5 BILANCA PRIDOBIVA^.JA DRUŽBENEGA PROIZVODA V OBDOBJU 1981-1985 - v 000 din Dejavnost leta_______198o________1981 1982_______1985_______1984_______1985 &$/& telti - industrija 1.632.457 1.697.188 1.771.860 1.871.681 1.964.613 2.o73.22o 127 4,9 - kmetijstvo 193.644 2o2.36o 211.453 22o.963 23o.913 241.28o 124,6 4,5 - gozdarstvo 86.851 89.89o 93.o48 96.298 99.668 Io3.178 118,8 3,5 - gradbeništvo 2o3.867 212.637 222.000 231.78o 264.99o 252.o4o 123,6 4,4 - promet in zveze 29o.659 3ol.99o 313.77o 326.000 338.7oo 351.697 121 3,9 _ trgovina I.o29.952 1.046.929 1.083.955 1.152.915 1.216.713 1.3ol.859 126,4 4,8 - gostinstvo iB turizem 81.226 84.526 87.9o6 91.687 95.4o7 99.258 122,2 4,1 - obrt 757.137 791.175. 826.779 863.986 9o2.867 943.392 124,6 4,5 - finance ia storitve 314.263 ¦ 324.o33 336.o7o 547.49o 559.31o 371.773 118,3 3,4 - drugo gospodar. 214.544 222.o33 229.8o5 237.853 246.183 254.878 118,8 3,,5 Skupaj 4.8o4.6oo 4.972.761 5.176.644 5.44o.663 5.696.364 5.992.575 124,7 4,5 BILANCA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DOHODKA OZD DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981-1985 l.Fla« pridobivanja dohodka - v ooo din 198o 1981 1982 1983 1984 1985 IND 0 st. _________________________________________________________________________________________85/8o rasti IZOBRAŽEVANJE 1. 611.431 63o.224 653.479 683.513 712.426 745.768 2. 165.959 171.342 177.664 185.819 193.679 2o2.743 3. 17.469 18.174 18.845 19.71o 2o.544 21.5o5 4. 78.615 81.248 ¦ 64.246 88.113 91.P4o Q6.13fi SKUPAJ 873.474 9oo.988 934.234 977.155 I.ol8.489 1.066.154 122,1 4,o7 - RAZISKOVANJE ¦ 1. 9o.95o 93.72* 97.o89 I0I.449 lo5.638 II0.455 2. 111.2o5 114.597 118.711 124.o41 129.164 135.o54 3. 794 818 847 885 922 964 4. 591.374 6o9.72o 631.6o9 659.968 687.225 718.562 SKUPAJ 794.323 818.859 848.256 886.343 922.949 965.o?5 121,5 3,96 / KULTURA ' " 1. 4.829 *.97l 5.144 5.370 5.586 5.836 2. 1.2o6 1.242 1.285- 1.341 1.395 1.457 3. 6.o34 6.212 6.429 6.711 6.981 7.294 • 4. 48.278 49.7o2 51.437 53.695 55.86o 58.363 SKUPAJ 60.347 62.127 64.295 67.117 69.822 72.95o 12o,9 3,87 TELESNA KULTURA • • 2'. - l.ooo I.o35 I.080 1.123 1.173 3. 1.948 I.005 I.o4o I.086 1.13p 1.181 4. 2.923 3.olo 3.H5 3.252 3.383 3.534 SKUPAJ 4.871 ' 5.015 5.19o 5.418 5.63.6 5.888 12o,9 3,87 ZDRAVSTVO 1. 151.184 155,7oo 161.196 168.7o8 ' 175.962 184.338 2. 7.834 8.067 ' 8.352 8.741 9.117 9.551 *! 17.i68 18.196 18.838 19.716 2o.564 21.543 *- SKUPAJ 176.686 181.963 188.386 197.165 2o5.643 215.432 122,o 4,o5 SOCIALNO VARSTVO 1. 90.423 93.542 97.367 Io2.167 I06.8I6 112.146 2. 96.452 99.78o I03.860 I08.980 113.939 119.625 3. 3.ol4 3.118 3.246 3.4o6 3.561 3.739 4. 111.522 115.37o 12o.o88 125.721 131.245 137.7R6 SKUPAJ 3ol.411 311.8I0 324.561 340.274 355.561 373.296 123,9 4,37 S K U P A J : 2.211.112 2.28o.762 2.564.922 2.4-73.472 2.578.1oo 2.698.755 122,1 4,o5 1. - prihodki od SIS 2. - prihodki na podlagi svobodne menjave dela 3. - prihodki od DPS, dotacije, subvencije 4. - drugi prihodki t . \ 2. Plan odhodkov - v ooo din 1980 1981 1982 1983 1984 1985 IND 0 Bt. ________________________________________85/8o rasti IZOBRAŽEVANJE ' 1. 316.o9+ 326.069 338. lol 353.62o 368.578 385.828 2. 137.799 142.14o 147.385 154.15o 16o.6?l 168.19o 3. 297.728 3o7.1o6 318.438 333.o95 347.185 363.433 4. 3o.795 31.765 32.937 34.449 35.9o6 37.586 5. 21.583 22.263 23.O84 24.144 25.165 26.343 6. 7.o78 7.3ol 7.57o 7-917 ¦ 8.252 8.638 7. 62.379 64.344 66.718 69.78o 72.732 76.136 SKUPAJ 873.474 9oo.988 934.234 977.155 1.018.489 1.066.154 122,1 4,o7 RAZISKOVANJE 1. 222.5ol 229.597 237,84o 248.519 258.784 2?o.585 2. 97.027 99.986 Io3.575 108.226 112.696 117.835 3. 332.913 343.067 355.382 371.338 386.67* 4o4.3o7 4. 26.97o 27.793 28.791 3o.o84 31.326 32.754 5. 7o.o78 72.215 74.8o8 78.167 81.395 85.1o6 6. 18.590 19.157 19.845 2O.736 21.592 22.576 7. 26.244 27.044 28.ol5 29.273 30.482 31.872 SKUPAJ 794.323 818.859 848.256 886.543 922.949 965.o35 121,5 3,96 KULTURA 1. 7.542 7.764 8.o35 8.387 < 8.725 9.116 2. 3.241 3.337 3.453 3.6o5 3.75o 3.918 3. 45.644 46.991 48.631 5o.765 52.812 55.178 4. 144 148 153 I60 166 173 5. 2.000 2.o59 2.131 2.225 2.315 2.419 6. 50 51 53 55 57 60 7. 1.726 1.777 1.839 1.92o 1.997 2.086 SKUPAJ ' 6o.347 62.127 64.295 • 67.117 69.822 72.950 12o,9 3,8? TELE3NA KULTURA / 1. 1.023 i-053 1.089 1.137 1.182 1.235 2. 426 +39 454 474 493 515 3. 2.199 2«26+ 2.344 2.447 2.547 2.661 4. - - - e'. 791 814 842 879 914 955 7. 432 445 461 481 5oo 522 SKUPAJ 4.871 5.015 5.19o 5,418 5.636 5.888 12o,9 3,87 ZDRAVSTVO 1. 46.672 48.o67 +9.764 52.082 54.322 57.o33 2. 2o.267 2o.873 21.61o 22.617 25.589 24.766 3. 94.549 97.371 I00.807 I05.504 Ilo.o41 115.o59 4. I.o69 l.lol l.lAo 1.193 1.244 1.3o6 • 5. 3.761 3.873 4.olo 4.198 4.379 4.398 6. 153 158 164 172 179 188 7. lo.215 lo.52o lo.89l 11.399 11.889 12.482 SKUPAJ 176.686 181.963 188.386 . 197.165 2o5.643 215.432 122,o 4,o5 SOCIALNO VARSTVO 1. 59.521 61.574 64.o91 67.193 7o.21o 73.713 2. 25.429 26.3o6 27.382 28.7o7 29.996 31.493 3. i9o.266 196.831 2o4.88o 214.80I 224.454 235.6*7 4. 4.6o9 4.768 4.963 5.2o3 5.437 5.7o8 5. 15.387 15.918 16.569 17.371 18.151 19.o57 6. 346 358 373 391 4o8 428 7. 5.853 6.o55 6.3o3 6.608 6.9o5 7.25o SKUPAJ 3ol.411 311.81o 324.561 34o.274 355.561 373.296 123,9 4,37 SKUPAJ: 2.211.112 2.280.762 2.364.922 2.473.472 2.578.1oo 2.698.755 X22,l 4,o5 1. - čisti OD 5, - investicije 2. - prispevki io davki iz dohodka in OD 6* ~ odplačila kreditov in Vcratkoročnih posojil 3- - materialni odhodki," storitve in amortizacija 7. - drugi odhodki io obveznosti 4. - sredatva akupne porabe BILANCA SPLOŠITE PORABE - v ooo dii PRIHODKI 1980 1981 1982 1983 198* 196"; TNTj . arti Davek iz osebnega dohod-ka in na dohodek Prometni davek in davek na premoženje ter na do- l?o.l?o 176.8o4 184.048 191.21o hodek od premozenja 65.o9o 67.539 7o.o61 72.669 Takse 6.37o 6.624 6.878 7.132 Prihodki predpisih po posebnih 3.6oo 5.744 3.893 4.o48 Prihodki in drugi upravnih organov prihodki 6.72o 6.975 7.237 7.5o7 198.6oo 2o6.333 121,3 3,9 75.259 78.155 12o,l 3,7 7.386 7-64o 12o 3,7 4.2o8 4.376 121,6 4,o 7.785 8.o72 12o,2 3,7 SKUPAJ- 251.950 261 .686 272. 117 282. 566 293 .338 3o4. 576 iao,9 3,9 ODHODKI 198o 1981 1982 1983 1984 1985 IND 9 rasti Dejjavnoat organov družbeno-političnih skupnosti 81.184 - Ljudska obramba 5.522 Dejavrrost družbenopolitičnih organizacij im društev 11.144 Negospodarske investicije 3o.45o Kulturno prosvstaa dejavnost 1.3oo Socialno skrbstvo 11.369 Zdravstveno varstvo 65o Komunalna dejavnost 12.317 Dejavnost krajevnih skup. 13.666 Skupščina mesta Ljubljane 29.60I Iiterveacije v gospodaratvu 18.85o Tekoča računska rezerva I.o49 Krediti, vezana in izločeaa sredstva, regresi, blagovne 34.853 rezerve, kompenzacije 85.000 5.7oo II.600 60.000 1.3oo 11.9oo 2oo 12.8oo 14.6oo 3o.8oo 18.3oo 2.ooo 7.486 88.4oo 6.000 12.2oo 60.000 1.3oo 13.3oo 23o 13.3oo 15.5oo 31.97o 19.000 2.000 8.917 9i.9oo 6.300 12.500 60.000 1.4oo 13.3oo 2So 13.7oo 16.000 33.21O 19.8oo 2.ooo 12.2o6 95.1oo 6.800 13.ooo 40.000 1.4oo 13.500 *00 14.5oo 16.600 34.5oo 2o.5oo 2.2oo 98.9oo 121,8 7.600 137,6 4 6,6 13.500 4O.OOO 1.500 13.900 1.500 15.000 17.000 35.800 21.300 2.300 121.1 3,9 131,4 5,6 115,4 2,9 122.2 4,1 23o,- 18,2 121.8 4,-124.4 4,5 120.9 3,9 113,- 2,5 219.3 17 34.938 36.276 Io4.l 0,8 SKUPAJ 251.955 261.686 272.117 282.566 293.338 3o4.576 12o,9 3,9 C. GOSPODARSKI RAZVOJ Industrija 1. Analiza dosedanjega razvoja Industrija je bila v preteklem srednjeročnem obdobju nosilec gospodarske dejavnosti. V obdobju 1976-1980 je ustvarjalo 36,3 - odstotkov družbenega proizvoda. Z doseženo dinamiko rasti proizvodnje je odločilno vplivala na rast družbenega proizvoda občine, prav tako je bila nosilec aktivnosti na področju investira-nja ter blagovne menjave s tujino. Zato veljajo vse ugotovitve navedene pn analizi izvajanja globalnih usmeritev, ki se nanašajo na zadnji navedeni področji, predvsem za industrijske organiza-cije. Dosežena ugodna gospodarska aktivnost industrijskih organi-zacij je predvsem posledica: ugodne domače konjukture in izvoz-nega povpraševanja, dokaj ugodne preskrbljenosti z domačim in uvoženim repromaterialom ter visoke rasti izvoza. Izjemni sta bili le leti 1976 in 1980, ko je sprejetim sistemskim ukrepom sledilo znižanje stopnje rasti proizvodnje. Industrijske organizacije so dosegale vsa leta dokaj ugodne finančne rezultate. Kljub temu da se je v posameznih letih sred-njeročnega obdobja pojavljalo četrtletno več organizacij združe-nega dela, ki so imele izgube, sta v vseh letih srednjeročnega obdobja zaključevale z izgubo le dve organizaciji združenega dela. Nekaj je bilo tudi organizacij, ki so poslovale na robu rentabilnosti. Osnovni razlogi slabšega poslovanja so bili: visoka stopnja odpisanosti osnovnih sredstev, zastarela tehnologija, slaba organizacija poslovanja, neustrezen proizvodni program in drugo. V preteklem srednjeročnem obdobju so industrijske organiza-cije prijavile več večjih industrijskih projektov. Od 12 prijavljenih je bilo dokončanih 5 inveslicij (proizvodne hale DO Tobačna tovarna, DO Plutal, DO Tekstilka, DO Iskra TOZD Elektrooptika, DO IMP TOZD SKIP). V teku so štiri investicije, ki se bodo končale v začetku tega srednjeročnega obdobja. Investitorji teh so DO llirija - Vedrog, DO Tiskarna, DO Tovil, DO Hoja. Prenašajo pa se v naslednje srednjeročno obdobje tri investicije in to DO llirija Vedrog (rekonstrukcija proizvodnega objekta TOZD Vedrog), DO Pekarna Center (rekonstrukcija obstoječega obrata), DO Igo (iz-gradnja nove poslovno-proizvodne hale). Kot zelo neugodno ocenjujemo neizvajanje zadnjih dveh nayedenih investicij. Inve-sticija DO Pekarne center je zelo pomernbna s stališča preskrbe prebivalstva, medtem ko zastoj pri izgradnji hale za DO Igo onemogoča izvesti stanovanjsko gradnjo v Trnovem v planira-nem obsegu ter v sprejetih rokih. Med ključne probleme dosedanjega razvoja štejemo: - prenizko vlaganje v modernizacijo osnovnih sredstev, ki je povzročilo, da je industrija v občini po stopnji odpisanosti osnov-nih sredstev na prvem mestu med Ljubljanskimi občinami, - zaostajanje večjih investicij za sprejetimi roki njihove izvedbe, kar je povzročilo velike podražitve in probleme njiho-vega financiranja ter na drugi strani počasnejšo rast gospodar-ske moči občine kot je bilo realno možno glede na sprejete programe, - padanje akumulativne sposobnosti industrijskih organizacij, ki je bila predvsem posledica neusklajene rasti osebnega do-hodka z rastjo pix>duktivnosti in dohodka organizacije ter tucfi, vendar v manjši meri, prepočasne uskladitve rasti skupne in splošne porabe s planskimi proporci, - slaba organizacija dela, prepočasno prilagajanje proizvodnih programov zahtevam trga, nestimulativno nagrajevnaje, prepo-časno uvajanje dosežkov lastne inovatorske dejavnosti in novih znanstvenih dosežkov, odsotnost katerih je povzročila nižjo ude-ležbo kvalitetnih dejavnikov razvoja kot je bilo prvotno planirano, - prepočasno izvajanje sprememb v samoupravni organizira-nosti, zlasti pa vsebinsko poglabljanje že izvedenih sprememb v smislu določil zakona o združenem delu. 2. Cilji bodočega razvoja: - doseganje rasti proizvodnje na kvalitetnih osnovah, to je z boljšim izkoriščanjem delovnih in strojnih zmogljivosti, boljšo organizacijo poslovanja in proizvodnje, uvajanjem novih znan-stvenih dosežkov z vlaganjem v modernizacijo proizvodnje itd., - povečana izvozna usmerjenost ob istočasnem nadomeščanju uvoženega btaga z domačim, - dosledno upoštevanje sprejetih investicijskih kriterijev ter izvajanje investicij, ki jim ustrezajo, po sprejetih rokih njihove izvedbe, - naraščanje akumulativne sposobnosti organizacij kot posle-dica uvajanja kvalitetnih dejavnikov ter stabilizacijskih prizade-vanj na vseh ravneh, - izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih z iztočasnim poudarkom na boljši izrabi delovnega časa zaposlenih. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: Uvajanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, pospešeno vključeva-nje v izvoz ter dokončanje nekaterih investicij bodo omogočile industrijskim organizacijam v obdobju 1981-1985 doseči pov-prečno letno 4,5 odstotno stopnjo rasti proizvodnje. Le-ta bo omogočila doseči 4,9 odstotno povprečno realno rast družbe-nega proizvoda ter povečati udeležbo industrije v družbenem proizvodu občine za 0,7 odstotne točke in sicer na 34,6 odstotka. Dokončanje prenešenih investicij iz preteklih let bo omogočilo dosegati industriji nadpovprečno stopnjo rasti družbenega proiz-voda, saj bo le-ta 0,4 točke presegla planirano za združeno delo občine in bo najvišja od planiranih za ostale gospodarske dejav-nosti. Tako bo industrija nadalje nosilec gospodarskega razvoja ter bo zlasti z izvedbo nekaterih drugih planiranih investicij prispevala k rasti gospodarske moči občine. Industrijske organizacije so prijavile poleg že navedenih še več novih investicijskih projektov. Selektiven pristop k izboru investi-cij v cilju doseči prestruktuiranja gospodarstva po sprejetih inve-sticijskih kriterijih ter pomanjkanje sredstev za investicije tako tujih kot lastnih je povzročil, da je bilo število projektov zreduci-rano na naslednje: 1. DO llirija - Vedrog - dokončanje nove proizvodno -po-slovne stavbe na stari lokaciji (cona VP-2) ob Tržaški cesti, vrednost investicije je 41.535.000 din in bo končana 1981. leta, 2. DO Ilirija-Vedrog Tozd Vedrog - I. faza izgradnje infrastrukture za poslovne objekte v obstoječi coni ob Dolenjski cesti (cona RP-3/) vred/iost investicije je 53.000.000 din in bo končana 1984. leta, 3. DČ Tiskama - dokončanje novih poslovno - proizvodnih prostorov na sedanji lokaciji (VP-2) ob Tržaški cesti, investicija v skupni vrednosti 47.000.000 din bo končana 1981. leta, 4. DO Tovil - dokončanje razširitve in modernizacije vijakarne na sedanji lokaciji (cona VP-3), skupna vrednost investicije bo 176.500.000 din in bo končana 1981. leta, 4. a DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG - izgradnja proizvodno -skladiščne hale z lakirnico v vrednosti 45,225.000 din, investicija bo končana 1982 leta. 5. DO Avtomontaža TOZD Utensilia modernizacija opreme, vrednost investicije je 92.900.000 din in bo končana 1985. leta, 6. DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč - izgradnja novih proiz-vodnih prostorov (cona VP-202), vrednost investicije je 75.300.000 din in bo končan,a 1985. leta, 7. DO Hoja TOZD Žaga Škofljica - izgradnja centralne lupilne postaje, energetskega objekta in sušilnice, vrednost investicije je 80.800.000 din in bo končana 1983. leta, 8. DO Tovi! - modernizacija strojnega parka v obstoječih zmogljivostih (cona VP-3), vrednost investicije je 55.781.000 din in bo končana 1985. leta, 9. DO Igo - izgradnja novih proizvodno-poslovnih prostorov v vrednosti 67.580.000 din, investicija bo končana 1982. leta, 10. DO Mineral - razširitev in rekonstrukcija obratov v Podpeči in Škofljici, vrednost investicije je 37.200. 000 din in bo končana 1984. leta, 11. DO Rašica - izgradnja nove proizvodne hale in moderniza-cija opreme v obratu v Horjulu, vrednost investicije je 17.000.000 din in bo končana 1984. leta, 12. DO llirija - Vedrog TOZD Narta - izgradnja objektov za proizvodnjo surovin (reprokompleks PAS - II. faza s proizvodno skladiščnimi objekti Narta), vrednost investicije je 295.000.000 din in bo končana po letu 1985, vobdobju 1981-1985 bo vloženih 57.848.000 din, 13. DO Plutal - izgradnja skladišča in razširitev proizvodnega objekta, vrednost investicije je 100.650.000 din in bo končana 1982. leta. 14. DO Pekarna center - modernizacija obstoječega objekta, investicijska vrednost je 30.000.000 din in bo končana 1984. leta, 15. DO Iskra TOZD Sem - vlaganje v modemizacijo obstoje-čega objekta, vrednost investicije, ki bodo tekle vse srednjeročno obdobje bo 66.000.000 din, 16. DO Riko TOZD Rikostroj - izgradnja novih zmogljivosti v vrednosti 40.000.000 din, investicija, ki bo na območju Velikih Lašč bo končana po letu 1985, 17. SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč - gradnja nove proizvodne hale za kmetijsko opremo, vrednost investicije je 105.000.000 din in bo končana leta 1984. Razen navedenih se bodo izvajale še druge ekonomsko upravi-čene investicije, ki bodo ustrezale dogovorjenim kriterijem, imele zagolovljene vire financiranja predvsem iz lastnih ter združeniti sredstev ter bili usklajeni z vsemi dejavniki razvoja. Že začeti investicijski projekti in najavljene investicije v tem srednjeročnem obdobju kažejo, da labko pričakujemo nadpov-prečno družbenega proizvoda v letih 1983 in 1985. S prostorskega vidika se bodo nove investicije izvajale v na-slednjih še oblikovanih mestnih in izvenmestnih conah: Mestne cone: VP-4 območje ob DO Plutal VP-6 območje ob Cesti na Brdo RP 2/1 in RP 2/2 - območje med Dolenjsko železnico in obvoznico RP 3/1 in RP 3/2 - območje v Lavrici V mesthem delu bodo locirani poleg že dogovorjenih progra-mov še investicije v visoko produktivno, kapitalno intenzivno proizvodnjo, ki potrebuje malo prostora. Na izvenmestnem območju občine pa se bo razvijala industrija, ki potrebuje več prostora in potrebuje več nekvalificirane delovne sile. Cilj bo pribfižati delovno mesto mestu prebivanja. Izvenmestne cone so naslednj^: VP-201 - na območju Polhovega Gradca VP-205 - na območju Kamnika pod Krimom VP-245/1 na območju Škofljice VP-213 - na območju Horjula Poleg teh se bodo skladno s potrebami oblikovale še druge proizvodne cone. Za zagotovitev pogojev za izgradnjo industrijskih objektov bo tekla priprava naslednjih con namenjenih prvenstveno razvoju ' industrije pa tudi drugih dejavnosti: VP-6 Brdo (sever), VP-6 Brdo (jugj, VP-3/3 Vič, RP 2/1, RP 2/2 Rudnik, VP 4 Plutal. Za pripravo teh con bo vloženih 212.000.000 din, od tega 37,3% za pripravo zemljišč in 62,7% za opremo teh zemljišč z kolektivnimi komunal-nimi napravami in objekti. Poleg tega se bodo v skladu s potre-bami uporabnikov ter razpoložljivimi sredstvi vršile priprave tudi na drugih neopremljenih conah. Prijavljene programe za izvenmestno območje imajo investi-torji DO Rašica (Horjul), DO Rika TOZD Rikostroj (KS Velike Lašče). V srednjeročnem obdobju se bodo iskali še novi intere-senti za izgradnjo dislociranih obratov na izvenmestnem ob-močju. Pri izgradnji novih objektov bo posebna pozornost posvečena načrtnejši rabi prostora, ter varovanju okolja. Industrijske organizacije kot nosilke blagovne menjavestujino se bodo morale vključevati v globalnih usmeritvah navedene usmeritve za to področje. Pri tem bodo morale ddsegati za 4-odstotne točke višjo rast izvoza, kot bo dosežena rast družbe-nega proizvoda. Realna stopnja rasti izvoza bo znašala okoli 9 odstotkov. Rast uvoza bo lahko okoli 4-odstotna ter bo odvisna od dosežene stopnje rasti izvoza. Za doseganje teh ciljev, si bodo morale zlasti prizadevati DO Ilirija-Vedrog, DO Hoja, DO Kovinska industrija industrija Ig, tozdi delovne organizacije Iskre, DO Plu-tal, ki so največji udeleženci v blagovni menjavi. Od uspešnosti njihove vključitve v realizacijo postavljenih nalog bo odvisno doseganje stopenj rasti za celotno območje občine. V cilju doseganja planiranih proporcev v delitvi družbenega proizvoda bo rast realnih osebnih dohodkov omejena na 2,1 povprečno letno stopnjo rasti. S tem bo rast zaostajala za plani-rano rastjo produktivnosti za 1-odstotne točke. Rast zaposlova-nja pa ne bo smela preseči 1,8-odstotne stopnje rasti. Samo zaposlovanje bo selektivno in produktivno v smislu, planskih usmeritev za to področje. Ocenjujemo, da se bo število zaposle-nih povečalo zlasti v lesno-predelovalni, kovinski in kemični panogi industrije, kjer se bo izvajalo večino investicij planiranih za naslednjo srednjeročno obdobje. Poglabljanje in spreminjanje samoupravne organiziranosti or-ganizacij združenega dela v smislu določil zakona o združenem delu bo še nadalje od pomembnejših dejavnikov razvoja. Zajeti bo mqralo zlasti organizacije, ki bodo z ustrezno povezavo lahko uspešneje pristopile k oblikovanju proizvodnega programa, k večanju akumulacijske sposobnosti itd. Kmetijstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja * Kmetijstvo v srednjeročnem obdobju z doseženo 4,0-odstotno udeležbo v družbenem proizvodu občine, ne predstavlja po-membnega ustvarjalca družbenega proizvoda. Ima pa zelo veliko vlogo z družbenega vidika, saj v veliki meri preskrbuje prebival-stvo mesta z osnovnimi življenjskimi dobrinami ter vzdržuje in oblikuje kulturnost krajine. Na področju občine je 24.845 ha kmetijskih površin, kar pred-stavlja 46,5 odstotka vse površine občine. Precej zemlje je slabše kvalitete, saj je na prostoru občine kar 11.770 ha barjanskih površin, na katerih ni mogoče uvajati kmetijsko proizvodnjo brez večjih vlaganj v hidromelioracijo zemljišč. Hitra deagrarizacija kmečkega prebivalstva, ki je v obdobju 1961-1971 znašalo ,3,8 odstotka in se še nadaljuje, opuščanje slabših površin, prenos površin v nekmetijske namene in tudi drugi dejavniki so povzro-čili, da je bilo do sedaj opuščenih že 1734 ha ali 7 odstotkov kmetijskih površin, na 1196 ha so opazni začetki zaraščanja, popolno zaraščenih pa je 950 ha. Okoli 17.256 ha kmetijske zemlje je take kvalitete, da bi jo bilo potrebno dolgoročno name-niti kmetijski rabi. Navedene površine predstavljajo kar 57 odstot-kov vseh, ki jih bo mesto Ljubljana lahko namenilo dolgoročni rabi. Zaradi visokega deleža travnatega sveta, le-tega je na območju občine 66 odstotkov, ima občina vse pogoje za obstoj in razvoj živinoreje. Zaradi bližine potrošniškega središča pa je zanimiva tudi proizvodnja vrtnin in še nekaterih drugih poljedelskih proiz-vodov. Na področju občine je bil nosilec proizvodnje družbeni sektor, v okviru katerega poslujejo tri organizacije: DO Ljubljanske mle-karne TOZD Posestva, DO KZ Ljubljana TZO Vič ter KZ Velike Lašče. Osnovne proizvodne usmeritve vseh treh je bila govedo-reja s poudarkom na mlečni proizvodnji. Prva navedena organizacija ima lastne mlečne farme, medtem ko sta ostali dve razvijali kmetijsko proizvodnjo. V okviru koope-racijsih odnosov z zasebnim sektorjem. Pomemben vir dohodka KZ Velike Lašče je bila tudi hišna domača obrt, ki se je prav tako odvijala na osnovah kooperacijskih pogodb s kmečkimi gospo-darstvi. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in KZ Ljubljana TZO Vič imata tudi nekaj poljedelske proizvodnje, ki je sicer ustvarjala manjši delež njihovega prihodka, organizacije prispe-vajo s svojo mlečno proizvodnjo k zadovoljitvi tretjine letne potrošnje v Ljubljani in jih zato štejemo med pomembnejše preskrbovalce mesta z navedenim proizvodom. V zasebnem sektorju pa je potekala organizirana proizvodnja predvsem mesa in mleka v kooperacijski proizvodnji pri 3000 kmečkih gospodarstvih, ki so okoli 70-odstotno vključeni v koo-peracijsko sodelovanje z družbenim sektorjem. Izven kooperacijskih odnosov se je v neposredni bližini sredi-šča Ljubljane odvijala še proizvodnja vrtnin. S to se ukvarja okoli 150 gospodinjstev, ki se s tem vključujejo v preskrbo Ljubljane neposredno s prodajo proizvodov na mestnih tržnicah. Ključni problemi dosedanjega razvoja so bili: - odtujevanje dobre kmetijske zemlje njenemu osnovnemu namenu. Urbanizacija občine je povzročila, da se je pojavilo veliko interesov za uporabo ravno tistih območij občine, ki so najbolj primerni tudi za kmetijske namene. Marsikatera dobra kmetijska površina je bila uporabljena v druge namene, medtem ko se je kmetijska proizvodnja širila na slabše manjšanje donosa, neugodno odrazila tudi na višji ceni proizvodov, - odstopanje od terminskega plana izgradnje nove mlečne farme Brest, za katero je bila pripravljena vsa potrebna dokumen-tacija, medtem ko se gradnja nt začela, začetek njene izgradnje se je prenašal \z leta v leto zaradi dilem okoli lokacije. Temu se je pridružila še kasnitev v izgradnji potrebne komunalne infrastruk-ture. Izgradnja farme je bila pomemben faktor doseganja plani-rane rasti mlečne proizvodnje na področju občine, - prepočasno uvajanje proizvodnih skupnosti v zasebnem sektorju. Kmetovalci kljub naporom pospeševalnih služb še niso sprejeli takega načina gospodarjenja. - prepočasno odpravljanje velikih disproporcev med proiz-vodno in odkupno ceno kmetijskih proizvodov, kar se je neugo-dno odrazilo na finančnem rezultatu DO LM TOZD Poseytvo, ki je skoraj v vseh letih srednjeročnega obdobja zaključeval poslovna leta z izgubami, - nadaljnje razslojevanje kmečkega prebivalstva, ki vodi k slabšanju starostnega sestava prebivalstva. To je«posledica še vedno prisotne prevelike razlike med življenjskimi pogoji delav-cev v združenem delu in kmečkimi prebivalci. . 2. Cilji bodočega razvoja: - rast kmetijske proizvodnje in to predvsem, glede na doseda-nji razvoj in možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, proizvodnje mesa, mleka in povrtnin, - ohranitev dobrih kmetijskih zemljišč njihovi primarni rabi s preusmerjanjem stanovanjske gradnje na degradirane gozdne površine ter kmetijsko neproduktivna zemljišča, - nadaljnja širitev kooperacijskih in dohodkovnih odnosov v zadružnem sektorju, - nadaljnje združevanje dela, sredstev in zemlje v okviru kme-tijske skupnosti v cilju doseganja racionalnejše kmetijske proiz-vodnje in modernizacije kmečkih gospodarstev. Hkrati bomo dokončno opredelili rabo zemljišč na Barju, pri čemer bomo opredelili kmetijska zemljišča in jih usposabljali za obdelavo. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Kmetijska proizvodnja. na območju občine bo naraščala za. okoli 3,5 odstotka povprečno letno. Planirana stopnja bo posle- dica realizacije planiranih investicij, ter bo omogočila ob 1,6 povprečni letni stopnji rasti zaposlovanja dosegati 4,5-odstotrio rast družbenega proizvoda. Proizvodnja mleka bo v DO LM TOZD Posestvo v srednjeroč-nem obdobju ob 2-odstotnim porastom števila krav naraščala povprečno letno z 4,3-odstotno stopnjo. Hitrejša rast proizvodnje mleka od rasti staleža živine bo predvsem posledica selekcije živine, izboljšave travnikov in kvalitetnejšega krmljenja. Istoča-sno bodo imeli tudi poljedelsko proizvodnjo, proizvajali bodo predvsem krmo za živino. Organizacija,ne planira porasta proiz-vodnje krme, ker bo stalež živine ostal na isti ravni. Prizadevanja pa bodo usmerjena v proizvodnjo kvalitetnejše krme. TZO Vič bo razvijal na barjanskem področju, kjer obstaja za-dostna krmna baza sena, konjerejo. Stalež konj se bo večal 20% letno. Hkrati bo razvijata v hribovitih predelih ovčerejo. Stalež živine planira organizacija povečati 50-odstotno letno, tako da bo imela konec srednjeročnega obdobja 264 ovac. Razvijala bo tudi prašičerejo, kjer namerava povečati stalež živine letno za 2,6-odstotkov. Z navedenim povečanjem živine na vseh področjih bo TZO Vič povečala proizvodnjo mesa za povprečno 3,5-odstotkov letno in proizvodnjo mleka za 3,4-odstotkov. KZ Velike Lašče bo v kooperantskih odnosih z zasebnim.sek-torjem povečala proizvodnjo' mleka za 3,8-odstotkov povečano letno, ter proizvodnjo mesa za 3,4-odstotkov povprečno letno. Večanje kmetijske proizvodnje bo vezano tijdi na rast števila kooperantov pri TZO Vič, kjer bomo dosegli vsaj 80-odstotno zajetje kmečkih gospodarstev z območja zadruge. V zasebnem sektorju pa bomo spodbujali združevanje dela, sredstev in zemlje v okviru kmetijskih skupnosti, s čemer bomo dosegli racional-nejše gospodarjenje in s tem večanje proizvodnje. Hkrati pa bo potrebno sprovesti sistemske ukrepe za ustvarjanje stabilnih pogojev gospodarjenja in to tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Sočasno se bo vključila v stimuliranje rasti kmetijske proizvod-nje samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo z zbranimi sredstvi omogočala večja vlaganja v izboljšanje gospodarjenja. V srednjeročnem obdobju bo za te namene vložila 43.317.000 din. Za doseganje navedenih ciljev bodo organizacije izvajale na-slednje investicije oziroma kreditirale razvoj zasebnega sektorja: a) DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo - - izgradnja mlečne farme Brest, vrednost investicije bo 40.000.000 din, - dokončanje rekonstrukcije farme na Gmajnicah (II. faza>, vrednost investicije je 2.000.000 din in bo končana 1981. leta, - mehanizacija kmetijske proizvodnje, vrednost investicije je 9.720.000 din in'bo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - prevedba telic v krave, vrednost investicije je 19.250.000 din in bo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - agromelioracija zemlje na Gmajnicah, vrednost investicije je 4.500.000 din, in bo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - urejanje zemljišč, vrednost investicije je 2.250.000 din in bo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - ureditev čredinskih pašntkov, vrednost investic.ije je 2.000.000 din in bo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - ostale investicije v vrednosti 5.000.000 din bodo tekle skozi celo obdobje 1981-1985. b) DO KZ Ljubljana TZO Vič - - kreditiranje zasebnemu sektorju nabavo goveje plemenske živine in gradnjo gospodarskih poslopij, vrednost vlaganja bo 20.000.000 din in bodo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - kreditiranje zasebnemu sektorju žrebetnih kobil za razvoj govedoreje, vrednost investicije je 22.154.000 din, vlaganja bodo tekla skozi celo obdobje 1981-1985, - kreditiranje zasebnemu sektorju nabavo kmetijskih strojev, vrednost vlaganj je 55.000.000 din in bodo tekla skozi celo ob-dobje 1981-1985, - dograditev skladišča v Podpeči, investicija v vrednosti 2.000.000 din bo končana v letu 1982, - adaptacija skladišča na Igu, investicija v vrednosti 4.350.000 din bo končana 1983 leta, - izgradnja skladišča rta Dobrovi, investicija v vrednosti 3.000.000 din bo končana 1985. leta, - ureditev mlečnih zbiralnic, vlaganja v vrednosti 1.130.000 din bodo tekla skozi celo obdobje 1981-1985. c) DO KZ Velike Lašče - - kreditiranje zasebnemu sektorju izgradnjo hlevgv, vlaganjav vrednosti 19.800.000 din bodo tekla celo obdobje 1981-1985, - kreditiranje zasebnemu sektorju nabavo kmetijske mehani-zacije, vlaganja v vrednosti 26.000.000 din bodo tekla skozi vse obdobje 1981-1985. Razen navedenih se bodo izvajale tudi druge ekonomsko upra-vičene investicije, ki bodo ustrezale dogovorjenim kriterijem. Pri uresničevanju ciljev na področju kmetijstva, ter tudi varstva okolja in zdravstvenega varstva prebivalstva bo z zagotavljanjem neoporečnosti živil živalskega izvora imelo pomembno nalogo veterinarstvo. Pri tem se bodo izvajale predvsem sledeče naloge: zdravstveno varstvo živali, prepVečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni, veterinarsko sanitarni nadzor nad živalmi in žival-skimi proizvodi, ugotavljanje vzrokov poginov. Poleg navedenih se bodo izvajale tudi druge naloge, ki bodo vplivale na rast proizvodnje. Obseg velerinarskih storitev se bo večal skladno z rastjo živinoreje. Hkrati pa se bo z ustrezno organizacijo Veteri-narskega zavoda Krim, ki izvaja te naloge na območju občine, zagotovil tudi dvig kvalitete storitev. Na območju občine deluje več čebelarskih družin oziroma društev. V srednjeročnem obdobju bodo svojo dejavnost usme-rile predvsem v povečanje čebelje proizvodnje pri svojih članih in zasebnih čebelarjih. S tem bo zagotovljeno prebivalstvu, živilski in farmacevtski induslriji več čebeljih proizvodov in omogočeno delno nadomeščanje uvoženih z domačimi proizvodi. Povečanje proizvodnje" bo doseženo z naslednjimi ukrepi: pridobivanjem novih članov, izobraževanjem čebelarjev, organiziranjem preda-vanj in učnega čebelarstva, preskrbo članov z repromaterialom itd. 4. Cilji kmetfjske zemljiške politike so: - zaščita kmetijskih zemljič - aktiviranje vseh razpoložtyivih kmetijskih zemljišč za kmetij-sko proizvodnjo, pri čemer se poleg gospodarskih meril upošte-vajo tudi druge vrednote kmetijskega prostora (varstvo krajine, SLO, samooskrba, socialna varnost ostarelih kmetov) - dolgoročno urejanje kmetijskih zemljišč (melioracija, agro-melioracije, komasacije, odkup, zamenjava itd.). 5. Plan razvoja kmetijske politike za obdobje 1981-1985 Z prostorskim delom občinskega družbenega plana bodo opre-deljena zemljišča namenjana za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ob upoštevaftju družbenih potreb in naravnih razmer. Z upošte-vanjem kriterijev kvalitete kmetijskih zemljišč bodo v skladu z elementi prostorskega planiranja kmetijska zemljišča razvrščena v dve skupini: - v zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo ter - druga kmetijska zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v pove-zavi z drugimi interesi. Kmetijska zemljiška skupnost bo izvajala agro in hidromeliora-cije, komasacije, menjave itd. v sodelovanju z kmetijskimi in gozdnimi organizacijami v občini, z zvezo vodnih skupnosti Slo-venije, OVS Ljubljanica Sava in krajevnimi skupnostmi. Pri tem bomo v hribovitih območjih občine (krajevne skupnosti Črni vrh, Polhov Gradec - del, Horjul - del, Rakitna, Goio-Zapotok, Rob -del, Turjak -del, Velike Lašče-del, Želimlje - del, Iška vas-del) nadaljevali z ureditvijo poljskih poti, s krčenjem delno zaraslih površin ter z razmejitvijo med gozdnimi in kmetijskimi površi-nami. V nižinskem delu občine (krajevne skupnosti Dobrova, Kozarje, Polhov Gradec - del, Horjul - del, Velike Lašče - del, Rob - del) bomo nadaljevali z hidro in agromelioracijami. Posebno mestotu zavzema horjulska dolina, kjer načrtujemo ureditev 330 ha zem-Ijišč. V krajevnih skupnostih na barjanskem delu občine (Brezovica, Vnanje gorice, Notranje gorice, Podpeč-Preserje, Tomišelj - del, Ig, Želimlje, Barje, Krim-Rudnik, Škofljica - del, Lavrica - del, Pijava gorica - del, Trnovo) bomo predvsem preprečili nadaljnje slabšanje stanja na barju z čiščenjem in vzdrževanjem sekun-darne in terciarne odvodne mreže. Boljšo organizacijo in večjo učinkovitost bomo dosegli z ustanavljanjem proizvodno-meliora-cijskih skupnosti. Na barjanskem predelu bomo z letnimi pro-grami dela določili tudi postopno sanacijo poljskih poti in mo-stov. Glede na stopnjo dodelave projektne dokumentacije je pre-dnostni vrstni red investicij: - ureditev Horjulske doline (330 ha), - komasacija kmetijskih zemljišč, - urejevanje zemljišč v hribovitih ombočjih občine, - izvajanje hidro in agromelioracij na nižinskem predelu občine (nebarjanske površine) - urejevanje barjanskega predela občine. Po tem prioritetnem redu se bo z ozirom na razpoložljiva sredstva z letnimi programi dela določil letni obseg investicij v agrarne operacije. Glavni vir financiranja KZS bo tudi v obdobju 1981-1985 od-škodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. Dotok sredstev je odvisen od obsega in dinamike gradenj. Gozdarstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja Zaradi velikega pomena gozda kot ohranjevalca in vira števil-nih naravnih bogastev, stabilizatorja in regeneratorja okolja v industrializirani krajini, pa tudi zaradi velikega gospodarskega in obrambnega pomena, je bila v srednjeročnem programu razvoja občine posebna pozornost posvečena tej gospodarski dejavno-sti. . Gozd pokriva 49,7% vse površine občine, od tega je večina gozdov lesno proizvodnih. Najboljši gospodarski gozdovi so na področju Mokrca, Krima in Rakitne. Po kvaliteti jim sledijo goz-dovi na Polhograjskih Dolomitih, pa tudi gozdovi na Ljubljan-skem barju so dobro vzdrževani ravninski gozdovi. Med slabše gozdove sodijo tisti, ki sestavljajo zeleni pas Ljubljane, pa tudi nekateri gozdovi na robu Ljubljanskega barja sodijo mednje. V večjih strminah in ob bregovih vodotokov so zelo pomembni varovalni gozdovi - v Polhograiskih Dolomitih. Poleg navedenih so še gozdovi s posebnim pomenom oziroma naravni rezervati v dolini Iške ter na nekaterih področjih Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov. Kot prednostna naloga je bilo določeno zboljšanje gospodarje-nja z gozdovi, za kar so planirali vlaganja v mehanizacijo spravila lesa in sečnje, izboljšanje gozdnih komunikacij ter obnovo in sanacijo gozdov. Z gozdovi v društveni lasti kot tudi z gozdovi v zasebni lasti gospodarita po izdelanih gozdnogospodarskih načrtih na po-dročju občine dve gozdno-gospodarski organizaciji: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana s svojimi temeljnimi organizacijami zdru-ženega dela in temeljnimi obrati za kooperacijo ter TOZD Goz-darstvo Lašče DO Gozdno gospodarstvo Kočevje. Analiza izvrševanja planov gozdnogojitvenih del ter vlaganj v preteklih letih srednjeročnega obdobja kažejo, da so se plani zadovoljivo izvrševali. 2. Cilji bodočega razvoja: - izboljšanje drevesnih sestojev gozdov ter vlaganja v njihovo odpiranje za doseganje 0,8 odstotne letne stopnje v rasti sečnje, - nadaljnje varovanje kvalitetnih lesno-predelovalnih gozdov ter gozdov s posebnim pomenom, - nadaljnje vlaganje v gojitvena dela ter mehanizacijo gozdar-ske proizvodnje. 3. Plan razvoja za obdob)e 1981-1985: Plan Gozdnega gospodarstva obsega posamezne programe DO: TOZD 'Škofljica, Obrat za kooperacijo Škofljica, Obrat za koo-peracijo Ljubljana in Obrat gozdarstvo Ljubljanske mlekarne -TOZD Posestvo in DO GG Kočevje TOZD gozdarstvo Lašče. Srednjeročni plan gozdnega gospodarstva predvideva po po-dročjih letni obseg sečnje, kar je usklajeno s plani gozdnogospo-darskih načrtov. Trend porasta obsega sečnje v okviru gozdno-gospodarskega območja Ljubljane bo povečan za 4% t. j. letno za 0,8%. V družbenem sektorju bo blagovna proizvodnja lesaenaka sečnji, v zasebnem sektorju pa se bo zmanjšala za predvideno domačo porabo. Planska orientacija gospodarjenja z gozdovi mora biti v proizvodnji kvalitetnega lesa, kar je pogojeno z boga-timi pote#ncialnimi rastišči. Gojitvena dela enostavne in razširjene reprodukcije se bodo količinsko letno povečala za 0,8%. Glede tehničnih natožb planiramo, da bo obseg izgradnje cest manjši, poudarjeno pa je večje vlaganje v soinvestiranje v stroje za beljenje hlodovine. V gozdni mehanizaciji bo povečan strojni park tako, da bo možno spravilo s traktorji 70% lesa v družbenern sektorju in 40% lesa v zasebnem sektorju. V novem obdobju bodo prizadevanja usmerjena v povečanje ekonomičnosti in pro-duktivnosti, stopnja lastnega mehaniziranega spravila lesa v družbenem sektorju se mora povečati za 2,5-krat. Ker gozdarska dejavnost ustvarja relativno nizek delež celotnega družbenega proizvoda v občini (1,8%), lahko pričakujemo v bodočem sred-njeročnem obdobju zaradi povečanja stopnje proizvodnje (0,8%) in dvigu produktivnosti - 3,5% povprečno letno rast družbenega proizvoda gozdarstva po posameznih področjih ter za celotno gozdno-gospodarsko območje Ljubljane. Plan blagovne proizvodnje 1981-1985: Tehn. les: Prost. les: Skupaj iglavcev listav. listav. prodaja m3 DO GOZDNO GOSPODARSTVO TOZD Škofljica: - skupaj 81-85 34.850 17.000 9.500 61.350 - pov. letno 6.970 3.400 1.900 12.270 OK Ljubljana: - skupaj 81-85 41.500 22.500 7.500 71.500 - pov. letno 8.300 4.500 1.500 14.300 OK Škofljica: - skupaj 81-85 76.500 13.500 - 90.000 - pov. letno 15.300 2.700 18.000 DO Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo Lašče Tehnični les m3 Prost. les Skupaj iglavcev listav. listav. prodaja m3 Zasebni gozdovi - skupaj 81-85 20:000 2.000 1.000 23.000 - pov. letno 4.000 400 200 4.600 Družbeni gozdovi - skupaj 81-85 22.628 5.777 1.000 29.405 - pov. letno 4.526 1.155 200 5.881 DO Ljubljanske Mlekarne TOZD Posestva: Drevesna posek v goz. proizv. blagovna proizvodnja vrsta bruto m3 v neto m3 m3 vrednost din iglavci 1.300 1.100 1.100 1.375.000 listavci 1.400 1.230 1.230 1.168.000 SKUPAJ: 2.700 2.300 2.330 2.543.500 Prispevek za biološka vlaganja - letni predvideni obseg: Do Gozdno gospodarstvo Ljubljana: vrednost din - gojitev gozdov 74 ha 419.000 - gojitveno odkazilo 2100 m3 40.500 - gozdno urejevalna dela 90 ha 45.000 - znanstveno raziskovalno delo 60.000 Skupaj: prispevek v biološka vlaganja 565.100 DO Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče 1981-85 povprečno letno? vred. letna v din Zaisebni gozdovi - obnova - nega - varstvo ha ha ha 2.5 200 5 0,5 40 1 12.292 203.320 5.588 Skupaj ha 207,5 41,50 221.200 Družbeni gozdovi - obnova ha - nega ha - varstvo ha 37,50 160,00 25,00 7,50 32 5 118.067 121.878 27.940 Skupaj ha 222,50 44,50 267.885 Za doseganje navedenih ciljev, zlasti pa plana rasti sečnje bodo organizacije izvajale naslednje investicije: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana - OK Gozdarstvo Škofljica - • investirala bo v odpiranje gozdov z izgradnjo novih cest: Tračce - enota Rakitna, Osoje - enota Rakitna, Siva dotina -enota Ig, Kremenca - enota Grosuplje, Srebotnik - enota Pre-serje, Lintek enota Preserje, dolžina cest je 13,8 km in vrednost investicije 7.000.000 din, • izgradnja skupaj z TOZD Škofljica novih poslovnih prosto-rov, vrednost investicije je 6.000.000. - OBRAT Škofljica - • izgradnja novih gozdnih cest: Dolgi log, Leskov plaz, skupna dolžina cest je 3,5 km, vrednost investicije je 2.500.000 din, • mehanizacija proizvodnje, skupna vrednost investicij bo znašala 530.000 din, - OK Gozdarstvo Ljubljana - • izgradnja novih cest: Boben, Kleviše, in Jeternik v skupni vrednosti 3.200.000 din, - DO KGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče r- • izgradnja novih gozdnih cest v dolžini 2 km in rekonstruk-cija 14,6 km cest v družbenem sektorju, skupna vrednost investi-cij je 12.890.000 din, • gradnja novih cest v zasebnem sektorju: Mrzla jama-Pod-gorelec, Mala gora-Plana-Kamen vrh, Cesta Vodice, Rašica--Stelniki, dolžina cest je 16 krri in njihova vrednost 13.302.500 din, • mehanizacija poslovanja, ¦ vrednost teh investicij bo 1.050.000 din. - DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva: • liovogradnja in mehanizacija gozdnih vlak v dolžini 3 km, vrednost investicije je 600.000 din, • nabava gozdne mehanizacije v vrednosti 2.000.000 din, • konverzija malodonosnih gozdov in pogozdovanje opušče-nih kmetijskih p'ovršin v obsegu 20 ha in vrednosti 800.000 din, • osnovanje drevesnice hitrorastlih drevesnih vrst na Barju na površini 80 ha in v vrednosti 3.200.00 din, • nega plantaž in poskusni nasadi na površini 300 ha v vre-dnosti 3.000.000 din. Trgovina 1. Analiza dosedanjega razvoja V trgovinski dejavnosti na območju občine je v povprečju poslovalo 13 organizacij, ki so skupaj ustvarjale 21,4 odstotkov družbenega proizvoda občine. Glavni in najpomembnejši nosilec preskrbe v občini, tako po številu trgovin, kot po število novih investicij, je bil DO Rožnik TOZD Dolomiti. Za izboljšanje osnovne preskrbe, ki je bil osnovni cilj srednjeročnega obdobja 1976 -1980, je organizacija planirala izgradnjo 10 trgovin, s čemer bi se približali veljavnemu normativu 0,16 m2 prodajne površine na prebivajca. Zaradi številnih problemov pri njihovi realizaciji, so bile dograjene le štiri samopostrežne trgovine zastoji pa so bili pri rekonstrukciji starih trgpvin. Nosilec investicij je moral pri najemanju bančnih kreditov za-gotoviti precej visoko lastno udeležbo, med 30% in 40% vredno-sti investicije. Trgovska organizacija TOZD Dolomiti je podredila, v cilju ustvarjanja zadostnih lastnih sredstev, politikooblikovanja in delitve družbenega proizvoda, pri čemer je zlasti omejila rast osebnih dohodkov. Kljub temu pa zaradi nizke akumulativnosti ter problemov pri pridobivanju zemljišč in potrebne dokumenta-cije cilj ni bil dosežen. Ključni problemi tega obdobja so bili: - neurejeni dohodkovni odnosi med proizvodnjo in trgovino, - velika fluktuacija delovne sile zaradi specifičnih pogojev poslovanja (dvoizmensko delo, dežurstvo ob sobotah in prazni-kih ...) in nezainteresiianost mladih za ta poklic, - dotrajanost opreme in zgradb, ki so v najemu in problematič-nost vlaganja v vzdrževanje ie-teh, - nizka materialna opremljenost prodajaln in prodajnih mest, - nizka akumulativnost. 2. Cilji bodočega razvoja - izboljševanje oskrbe prebivalstva z izgradnjo novih objektov osnovne preskrbe, - nadaljevanje gradnje že začetih objektov trgovine na drobno in debelo ter izvajanje novih investicij v skladu s postavljenimi družbenimi kriteriji. 3. Plan razvoja za obdobje 1981 - 1985 Trgovina bo v tenn srednjeročnem obdobju dosegala eno od najvišjih stopenj rasti družbenega proizvoda v občini - planirano 4,8 odstotno rastjo družbenega proizvoda je na drugem mestu takoj za industrijo. Število zaposlenih se bo pri tem dvigalo le z 1,7 odstotno stopnjo rasti letno. Projekcija ustvarjanja družbe-nega proizvoda sloni na prijavljenih investicijskih projektih, pla-niranem vključevanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter tudi dose-danjem gibanju družbenega proizvoda v tej dejavnosti. Planirani investicijski projekti so: Objekti osnovne preskrbe: 1. DO Mercator Rožnik TOZD Dolomiti - izgradnja SP Rakovnik in bife (1200 m2) vrednost investicije jp 42.000.000 din in bo končana 1981. leta, - izgradnja SP Kozarje (600 m2), vrednost investicije je 24.000.000 din in bo končana 1981. leta, - izgradnja SP Horjul (600 m2), vrednost investicije je 24.000.000 din in bo končana 1981. leta, - izgradnja SP Škofljica in bife (600 m2) vrednost investicije je 24.000.000 din in bo končana 1982. leta, - izgradnja SP Viška cesta in bife (800 m2) vrednost investicije je 24.000.000 din in bo končana 1983. leta. 2. DO KZ Velike Lašče - povečanje kapacitet trgovine na Karlo-vici (160 m2), vrednost investicije je 7.000.000 din in bo končana 1981. leta, - povečanje kapacitet trgovine na Turjaku (80 m2), vrednost investicije je 3.000.000 din in bo končana 1983. leta. Poleg tega bo DO Mercator Rožnik TOZD Dolomiti izgradil železnino v Velikih Laščah (600 m2, vrednost investicije je 24.000.000 din in bo končana 1984. leta. Z nadaljevanjem izgradnje trgovin osnovne preskrbe se bo približala kvadratura prodajnega prostora na prebivalca doseženi v mestu Ljubljani. Ko.nec srednjeročnega obdobja bo doseženo 0,10 m2 prodajnega prostora na prebivajca. Hkrati bo potekala modernizacija in specializacija še obstoječih objektov, s čemer se bo izboljšalo poslovanje ter oblikovalo sodobnejše in cenejše manipuliranje z blagom. Nadalje si bomo prizadevali za boljšo in kvalitetnejšo oskrbo, poslovni čas pa prilagodili potrebam potrošnika. Boljšo oskrbo prebivalstva bomo dosegli še z izgradnjo nove tržnice na Viču v območju VS-106 ob Bobenčkovi ulici. Trgovina na debelo bo dohodkovno povezana s proizvodnjo in bo v skladu s sedanjimi blagovnimi tokovi razvijala funkcijo organizatorja blagovnega prometa ter soustvarjalca v blagovni proizvodnji. Intenzivno se bo vključevala v izboljšanje preskrbe občanov z vsemi vrstami blaga. Hkrati bo širilo tudi skladiščne zmogljivosti. Z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnjo bo dosegla večji količinski obseg poslovanja, konkurenčnost na tržišču, in intenzivnejšo izrabo poslovnih in skladiščnih kapaci-tet. V srednjeročnem obdobju bodo grajeni naslednji objekti trgovine na debelo: 1. DO Agrotehnika TOZD Agromehanizacija - izgradnja poslov-notrgovskega centra v vrednosti 176.000.000 din, investicija bo končana 1981. leta, poleg tega bo organizacija gradila prodajna skladišča v coni RP-2. 2. DO Kemofarmacija - izgradnja skladiščnih in spremljajočih prostorov, vrednost investicije je 180.000.000 dih in bo končana 1981. leta. 3. DO Semenarna - izgradnja veleblagovnice, rastlinjaka in skladišča v vrednosti 150.000.000 din, investicija bo končana 1984. leta. 4. SOZD Mercator TOZD Velepreskrba TOZD Spectrum - iz-gradnja proizvodne hale in skladišč v coni VP 3/3, vrednost investicije je 45.000.000 din in bo končana 1983. leta. 5. DO Mercur Kranj - začetek gradnje prodajno razstavnih prostorov s skladišči, vrednost investicije je 181.000.000 din, I. faza gradnje bo končana 1982. leta, celotna investicija pa po letu 1985. 6. DO Polikem TOZD Chemo - izgradnja centralnih skladišč v ' coni RP2, vrednost investicije je 280.000.000 din in bo končana 1985. leta. 7. DO llirija - Vedrog TOZD Marketihg - povečanje skladiščnih površin na Vrhovcih, vrednost investicije je 40.000.000 din in bo končana 1983. leta. 8. DO Mercator TOZD Konditor- izgradnja proizvodno poslov-nih prostorov v coni VP-3 v vrednosti 100.000.000 din, investicija bo končana 1984. leta. 9. DO Kurivoprodaja - razširitev maloprodajne mreže z odprt-' jem poslovne enote za dnevno oskrbo s premogom, vrednost investicije je 25.000.000 din in bo končana v letu 1985. Poleg navedenih investicij se bodo izvajale še druge, ki bodo v skladiTz družbeno dogovorjenimi kriteriji. Obrt 1. Analiza dosedanjega razvoja Družbeni sektor obrti je ustvarjal v srednjeročnem obdobju 1976-1980 13, 13.9% družbenega proizvoda gospodarstva ob-čine. Število organizacij je v letih srednjeročnega obdobja zaradi prehoda na novo enotno klasifikacijo dejavnosti v letu 1976 in zaradi organizacijskih sprememb nihalo. Obrt je zeto pomembna z družbenega stališča, saj dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in njeno ponudbo ter ponudbo ostalih gospodarskih panog in kot taka'omogoča skladen gospodarski razvoj. Razen DO Žimnica, ki je po neuspelem poskusu sanacije tež-kega gospodarskega stanja v letu 1980 prenehala delovati, so vse ostale obrtne organizacije v vseh letih srednjeročnega obdobje 1976-1980 dokaj uspešno gospodarile. Ker pa so to večinoma manjše delovne organizacije, ustvarjajao zelo nizke sklade, ker jim omejuje razvoj. Posledica tega je, da večina organizacij po-sluje v zastarelih in pretesnih prostorih ter z zastarelo opremo. Večjih investicij v analiziranenn obdobju ni bilo. Ključni problemi dosedanjega razvoja so bili: - slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih in pomanjkanje kadra določenih profilov, - neustrezna organizacija poslovanja, ki je povzročila slabo izkoriščenost delovnega časa oziroma slabo izkoriščenost stroj-nih kapacitet, - prepočasno spreminjanje samoupravne organiziranosti v smjslu določil zakona o združenem delu. Na območju občine je močno zastopana zasebna obrt. Za-sebna obrt se ni razvijala tako kot je bilo planirano, saj je ob-močje občine močno Heficitarno v proizvodni, zlasti pa v stori-tveni obrti. Število obrtnikov je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 poraslo za 158, vendar pa to ni zadoščalo za zadovo-Ijevanje potreb občanov v hitro urbanizirajoči se občini. Prav tako je treba poudariti, da so obrtniki zaposlovali zelo malo delavcev in je bil porast števila zposlenih zelo počasen. Tako konec leta 1980 odpade na delavnico le 1,4 delavca. Zelo zaskrbljujoče pa je padanje števila učencev na delavnico, ki ga beležimo v zadnjih dveh letih analiziranega obdobja. RAZVOJ ZASEBNEGA SEKTORJA OBRTI V OBDOBJU 1976 - 1980 Elementi Leta 1976 1977- ^76 19?8 78/77 1979 IHB 198o IHD Registnrani obrt. 765 8ol Io4,7 843 Io5,2 . 876 Io3,* 925 Io5,3 Zaposleni 894 887 95,o 937 Io5,6 1144 122 1298 113,5 tJčenci 281 311 llo,7 347 111,6 155 *5 Io4 67 Avtoprevozniki 223 274 122,9 353 128,8 397 112,5 417 ;o5 Obrt kot postr.p. 179 193 Io7,8 234 121,2 Število zasposlenili aa delavnico 1,26 1,11 1,11 l,3o 117 1,41 Io8 Število učencev na delavnico o,37 o,39 0,41 o,17 41 0,11 64 Hitro je naraščalo število avtoprevoznikov in obrtnikov s popol-dansko obrtjo, medtem ko je bil v srednjeročnem planu poudarek na razvoju storitvenih obrtnih dejavnosti. Z davčno politiko se je sicer stimuliral razvoj obrti (odpiranje novih delavnic, investicije v razširitev kapacitet, prehod na redno obrt itd.) vendar pa le-ta ni imela ustreznega učinka predvsem zaradi prostorskih problemov. Za proizvodno obrt določene obrtne cone (n.pr. Elektromontaža, Kozarje, Rudnik, Dolgi most itd.) niso bile izkoirščenezaradi dolgotrajnih postopkovzaprido-bivanje zemljišč. Pri storitveni obrti pa je zelo pereča problematika prjdobivanja prostorov za delavnice. Zaradi nerešenih problemov virov finan- ciranja izgradnje prostorov namenjenih obrti v novih in starih soseskah v občini, se le-ti niso gradili. Storitvena obrt zaradi visokih stroškov nakupa prostorov ni zainteresirana za financira-nje izgradnje, temveč za pridobivanje prostorov v najem. Ključni problem dosedanjega razvoja so bili: - zaostajanje razvoja obrti za potrebami gospodarstva in ob-čanov s poudarkom na večanju deficitarnosti storitvenih obrti, - prepočasno reševanje problema financiranja izgradnje pro-storov namenjenih obrtnim dejavnostim, - dolgotrajni postopki pri pridobivanju zemljišč v že oblikova-nih obrtnih conah, - naugodna starostna struktura zaposlenih - padanje števila učencev v obrti. 2. Cilji bodočega razvoja: - doseganje razvoja na kvalitetnih osnovah s poudarkom na večjem povezovanju obrtnih organizacij, POZD in obratovalnic samostojnih obrtnikov z industrijskimi organizacijami združe-nega dela, - razširjanje proizvodnje, ki nadornešča uvoz in pomeni boga-titev ponudbe na domačem trgu, - izvajanje investicij, ki ustrezajo kriterijem prestrukturiranja gospodarstva po sprejetih rokih njihove izdelave, - oblikovanje take politike najemnih poslovnih prostorov v družbeni lasti, ki bo vzpodbudila oživljanje deficitarne storitvene dejavnosti, - uvajanje ukrepov, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva in sicer na področjih: davčne politike, financiranje izgradnje poslovnih prostorov, urejanju prostorske problematike ter politike cen. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: V družbenem sektorju pričakujemo v tem srednjeročnem ob-dobju hitrejši razvoj od doseženega v obdobju 1976-1980. Ob 1,5 odstotni letni rasti zaposlovanja bo organizacijam omo-gočeno dosegati ob 4,5% rasti družbenega proizvoda, 3 odstotno rast produktivnosti dela. Hkrati pa bo rast družbenega proizvoda morala biti tudi posledica uvajanja kvalitetnih dejavnikov, saj so vse organizacije manjše ter jim nizka akumulacija ne bo omogo-čila večjih vlaganj v modernizacijo proizvodnje in uvajanje novih tehnologij. Med kvalitetne dejavnike razvoja, ki bodo v tej dejavnosti igrali pomembnejšo vlogo, štejemo boljšo organizaci/o pos/ovanja /n proizvodnje, ki bo omogočila večje izkoriščanje strojnih in delov-nih kapacitet. - v cenah iz leta 1979 - v 000 din Investitor investicije predrač. !eto vrednost dokončanja DO Slovenija avto razširitev prodajno 179.100 1981 TOZD Zastava servisnega objekta servis DO Mizarstvo Vič modernizacija 23-.810 1985 proizvodnje DO Mizarstvo modernizacija ¦ 16.860 po 1985 Trnovo proizvodnje Poleg navedenih sta prijavljeni še dve investiciji in sicer organi-zacij DO Mizarstvo Vič in DO Mizarstvo Trnovo. V obeh primerih se bo vlagalo v modernizacijo ter bosta investiciji glede na roke dokončanja vplivali na hitrejšo rast družbenega proizvoda obrti šele po letu 1985. Še nadalje bo potekala aktivnost na spreminjanju samo-upravne organiziranosti obrtnih organizacij. Cilj bo doseči traj-nejše kooperantske in dohodkovne odnose. V zasebnem sektorju bomo z izvajanjem ustrezne politike naje-manja poslovnih prostorov, financiranja izgradnje poslovnih pro-storov, davčnih olajšav ter politike cen spodbujali razvoj oseb-nega dela na področju storitvenih dejavnosti in še nadalje pospe-ševali proizvodno osebno delo kot pomembno dopolnitev druž-benemu sektorju, ki naj aktivneje opravlja funkcijo proizvajalca potrebnih proizvodov za organizacije združenega dela industrije, obrti in ostalih gospodarskih dejavriosti. Prizadevali si bomo ustanoviti sklad za financiranje izgradnje poslovnih prostorov namenjenih obrti in sicer tako vžezgrajenih soseskah kot tudi sočasno z izgradnjo novih sosesk. Poleg tega pa bomo za hitrejšo rast storitvene dejavnosti spodbujali razvoj dopolnilne popoldanske obrti na področju servisiranja in drugih manjših popravil, medtem ko bomo skušali v čim večji meri preusmeriti drugo popoldansko obrt v redno celodnevno, ker bo to pomemben Člejavnik odpravljanja deficitarnosti v več panogah obrti. S sprejetjem družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen proizvodov in storitev bodo od-pravljeni tisti posegi na politiko cen, ki so do sedaj negativno vplivali na hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti. Cilj bo oblikovati take cene, ki bodo omogočile obrtnikom oblikovanje akumulacije na ravni doseženi v družbenem sektorju oziroma potrebni za nadaljnji razvoj. Prostorsko zahtevne proizvodne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v obrtne cone: - VM 2 - območje pri Dolgem mostu - VM 4 - območje ob zahodni obvoznici v Kozarjah - VM 5 - območje ob Tržaški cesti in železniški progi Ljubljana - Postojna - RM 1 - območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico Za zagotovitev pogojev za izgradnjo obrtnih objektov bodo tekle vse potrebne priprave na otokih VS-4 Zastava avto, VM-1 Tržaška cesta in RM-1 Dolenjska cesta. V ta namen bo vloženih 25.450.000 din, od tega 65% v pripravo zemljišč in 35% v opremo zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami in objekti. Poleg tega se bodo v skladu s potrebami uporabnikov in razpoložljivimi sredstvi opremljale tudi druge neopremljene cone. Z vsemi nave-denimi ukrepi bomo skušali zagotoviti pogoje za razvoj deficitar-nih obrtnih dejavnosti na posameznih območjih občine. Pri tem bomo v skladu s plani KS usmerjali razvoj obrti tako: TABELA: Plan za usmerjaDje razvoja obrti ˇ KS KS Vrsta obrti Lokacija 1. KS Malči Belič izgradnja avtopraluice 2. KS Trnovo. storitvena obrt (mizarstvo, vodovodno inštalaterstvo, servis za gospodinjslte in RTV aparate) - v okviru stanovanjske soseske VS-1 Trnovo v sklopu poslovno servisnega objekta 3. KS Kolezija storitvena obrt (avtopral- - stanovanjska soseska Murgle nica in drugo) 4. KS Rudnik storitvena obrt (čevloarstvo, - SD-1 - obrtna cona in ˇ okviru kemična čistilnica, frizerstvo naselja Vinterca oziroma druga obrt) 5. KS Vič storitvena obrt (čevljarstvo, popravilo ur, elektro servis in servis za HTV aparate) 6. KS Vrhovci storitvena obrt (čevljarstvo, - pri Jamniku v sklopu gradenj popravilo ur itd.) poslovno servisnega objekta 7. KS Kozarje proizvodna obrt (kovinska - v okviru soseske VS-109 galanterija, plastične mase itd.) storitvena obrt (ni točno opredeljeno) 8. KS Velike Lašče - servis za popravilo kmetijske mehanizacije . 9» KS Želimlje storitvena obrt (ni točno opre- deljeno) 10. KS Golo - Zapotok storitvena obrt (servis za po- pravilo gospodinjskih aparatov) 11. KS Skofljica storitvena obrt (ni točno opre- - cona med cesto v Šmarje in deljeno) železnico je v fazi priprave; narejen je idejni projekt 1 12. KS IG storitvena obrt (razne servisne _ cona y staaovanjski soseski delavnice 13. KS Lavrica storitvena obrt (čevljarstvo, kleparstvo, elektroservis) • 14. KS Dobrova storitvena obrt (čevljarstvo, - coae bodo določene v okviru krojaštVo, kemična čistilnioa, , urbanietične dokumentacije, ki avtoservisne storitve) Je še v izdelavi, zajeto bo tudi novo naselje Gabrje 15. Ks Horjul proizvodna obrt (elektro in 4 kovinska proizvodna obrt) storitvena obrt (frizerstvo, mizarstvo, čevljarstvo, kro-jaštvo, kemična Sistilnioa) ' ' * 16. KS Vnanje gorice storitvena obrt (avtomehanična - v priprayi je dokumentacija za delavnica, kemična čistilnica, ustrezno cono ob soseski 221/2 servis za gospodinjske stroje, • Gmaona in železnico frizerstvo) 17. KS Podpeč - Preserje storitvena obrt (sedlarstvo, ko- - področje je že urbanistično vaštvo, servis za gospodinjske izdelano, cone za obrt so dor stroje, avtomehaničaa delavnica, ločene avtoličarska delavnica, frizer-stvo, avtokleparska delavnica) 18. KS Polhov Gradec storitvena obrt (elektro in vodovodno instalaterstvo, servis za elektro aparate, frizerstvo) 19. KS Hakova Jelša storitvena obrt (čevljarstvo, vodovodno inštalaterstvo, avto-mehaničua delavnica, servis za pppravilo gospodinjskih strojev in RTV aparatov, mizarstvo, fri-zerstvo, kemična oistilnicaj - razvoj planiranih dejavnosti bo možen šele ko bo soseska lcomu-nalno opremljena 1 Poleg tega bo potrebno za potrebe krajanov KS: Podpeč - Preserje, Vuauje gorice, Brezovica, Ig, Horjul, Polhov Gradec, Tomišelj ustanoviti tudi servis za popravilo kmetioske mehauizacioe. Loka-cija bo določena na podl3gi usklaoevanč med vsemi zainteresiranimi KS in investitorji. Gostinstvo in turizem 1. Analiza dosedanjega razvoja Gostinstvo družbenega sektorja je v primerjavi z drugimi pano-gami gospodarstva slabo razvito in ustvarja le okoli 1,7% družbe-nega proizvoda gospodarstva v občini. V družbenem sektorju posluje ena sama gostinska organizacija združenega dela s sede-žem v občini. To je gostinsko podjetje Vič s 7 obrati (Mirje, pri Marnu, Pod Rožnikom, Otok Vis, Pod Vrbo, Polhograjski dom, Kurešček) in izločeno enoto gostilno Vinska trta na območju občine Center. Gostinska podjetja s sedežem v drugih občinah so prisotna le s tremi obrati: Daj-dam z restavracijo Livada, Hotel llirija z gostilno Katrca in Figovec z gostilno Krim. Vsi gostinski obrati razen Polhograjskega doma in obrata na Kureščku, so locirani na ožjem mestnem območju. V planskih usmeritvah smo se opredelili predvsem za adaptacije in razširitve obstoječih zmogljivosti s ciljem povečanja ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter dviga kvalilete storitev, evidentirali pa nekatere možnosti razvoja vlaganja predvsem ob vpadnicah, kjer so pogoji za razvoj družbenega sektorja gostinstva velike. Dopolnilo slabo razvitemu družbenemu sektorju gostinstva predstavlja zasebni sektor z 61 gostinskimi obrati in skupno kapaciteto 3707 sedežev. Prav tako kot družbeni sektor je tudi zasebni sektor gostinstva v pretežni meri lociran na mestnem območju občine. V srednjeročnem obdobju na področju zaseb-nega gostinstva ne beležimo nobenih bistvenih premikov, ne po številu obratov, niti po sedežnih kapacitetah. Določen del sred-stev so zasebni gostilničarji sicer uporabili za izboljšanje opreme, inventarja, poslovnih prostorov, vendar izključno v mejah obsto-ječih gostinskih zmogljivosti in minimuma zahtev urejenosti. Ključni problemi tega obdobja so bili: - nizka rast celotnega prihodka in s tem slaba akumulativnost organizacij združenega dela - nerazživeta izpeljava samoupravnih sprememb v srnislu do-hodkovne povezave in združevanja sredstev za razvoj gostinstva na območju občine - velika fluktuacija zaposlenih kot posledica neizdelanega si-stema nagrajevanja in slabih delovnih pogojev - pomanjkanje kadrov v zasebnem gostinstvu kot posledica slabih delovnih pogojev ter neugodna starostna struktura lastni-kov obstoječih obratovalnic 2. Cilji bodočega razvoja: < - aktivirati vse možne dejavhike za povečanje sedežnih zmog-Ijivosti, - zboljšati kakovost gostinskih storitev, - urejanje turističnih centrov, - nadaljnji razvoj kmečkega turizma in oddajanje zasebnih turističnih sob. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 . Do leta 1985 ni predviden večji razvoj te dejavnosti, saj se bodo vršile investicije le v razširitev in modernizacijo obstoječih objek-tov. Projekcija rasti družbenega proizvoda za toobdobje je4,1%, rast zaposlovanja pa 1,7%. DO Gostinsko podjetje Vič bo v srednjeročnem obdobju: - rekonstruiral, adaptiial in povečal sedežne kapacitete obrata Pod Rožnikom (1. faza), investicija bo končana 1981. leta, - funkcionalno preuredil in zaključil investicijo v gostinskem objektu Pod Rožnikom, vrednost investicije je 60.000.000 in bo končana 1983. leta. - povečal sedežne kapacitete in kuhinjo v obratu Otok Vis, vrednost investicije je 25.000.000 din in bo končana 1981. leta, - uredil slaščičarno pod Vrbo, vrednost investicije je 1.500.000 din in bo končana 1981. leta, - odkupil in uredil pizzerijo naTrnovem, vrednost investicije je 10.000.000 din in bo končana 1985. leta. Poleg tega bo DO Daj-Dam uredil turistični camp terzgradil vse ostale spremljajoče objekte (trgovina, bife, recepcija itd) na Li-vadi, vrednost investicije je 40.000.000 din in bo končana 1984. leta. Na lokaciji, ki bo naknadno opredeljena, se bo izgradil še motel. Investitor in dinamika gradnje bosta opredeljena v letnih resolucijah občine. Poleg navedenih se bodo izvajale še druge investicije, ki bodo ustrezale družbeno sprejetim kriterijem. Da bi dejavnost gostinstva in turizma pokrivala potrebe v občini bomo z ustrezno politiko razvoja v srednjeročnem obdobju mo-rali zagotoviti: - učinkovitejše povezovanje družbenega gostinstva v okviru turistične poslovne skupnosti pri SOZD GHT z večjo možnostjo enakomernega in usklajenega razvoja turistično gostinske dejav^ nosti v občini in Uubljani, - najemanje kredita pod ugodnejšimi pogoji, pri čemer bo občina v okviru družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva podpirala gradnjo novih objektov (razen bifejev in okrepčevalnice), - nadaljnji razvoj kmečkega turizma predvsem v dolomitskem predelu občine, še posebej zaradi možnosti kreditiranja naložb v kmečki turizem z enakimi pogoji, kot so jih deležna vlaganja v modernizacijo in sanacijo kmetij. D. SOCIALNI R/^ZVOJ Socialno varstvo Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske gradnje, otroškega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja združene v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, bodc^v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotavljale usklajenost razvoja socialnega varstva z razvojem družbene reprodukcije; poglabljanje in razvi-janje samoupravnih ddnosov, uveljavljanje in krepitev delegat-skega sistema in zagotovitev neposrednega vpliva delavcev, de-lovnih Ijudi in občanov na sprejemanje odločitev v politiki social-nega varstva. S samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in usklaje-vanju planov za zagotavljanje socialno-varstvenih pravic v ob-dobju 1981-1985 bodo skupnosti združene v skupnost social-nega varstva določile: - prednostnenalogesocialnegavarstvavobdobju 1981-1985, - skupna izhodišča za izpeljavo solidarnosti na področju so-cialnega varstva, - načela in kriterijezauveljavljanjesocialno varstvenih pravic, - načela za valorizacijo socialno-varstvenih dajatev, - uvajanje novih socialno-varstvenih pravic v obdobju 1981-1985, - investicije skupnega pomena na področju socialnega var-stva, - način usklajevanja socialno-varstvenih programov. Prednostne naloge socialnega varstva v obdobju 1981-1985 bodo naslednje: - izenačevanje pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, - izvajanje programa skupnih in solidarnostnih nalog družbe-nega varstva otrok, - izvajanje skupaj z drugimi Ijubljanskimi občinami naložbe skupnega pomena in sicer izgradnja varstveno delovnih in bival-nih kapacitet delovnega Centra za duševno prizadete občane. - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, - usposabljanje, dokvalifikacija in prekvalifikacija delavcev v organizacijah združenega dela naše občine, - odprava stanovanj VI. in VI. kategorije in odprava barakar-skih naselij, - posvetitev posebne skrbi in pozornosti položaju delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, upokojencem z nižjimi pokojninami in občanom, ki so odvisni od družbene denarne pomoči. Za uresničevanje in izvedbo teh nalog bo skupnost socialnega varstva koordinirala svoje delo z vsemi tistimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki jih združuje z namenom čim učinkovi-tejšega reševanja socialne problematike delovnih Ijudi in obča-nov. Podrobni srednjeročni programi samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva so razvidni v nadaljeva-nju družbenega plana socialnega razvoja občine. Občinska skupnost socialnega varstva si bo prizadevala, da bo v sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi skupnostmi ter iz drugih možnih virov pridobila sredstva za izgradnjo internatnih kapaci-tet Doma Malči Belič. Potrebno bi bilo zgraditi dom za otroke in mladino Ijubljanskega in drugih območij Slovenije, ki bi imel 120 mest, vrednost bi bila 60-70 (jiilijonov din. Zaposlovanje 1. Analiza dosedanjega razvoja Organiziranost in programi delovanja skupnosti za zaposlova-nje so v obdobju 1976-1980 doživela pomembne kvalitetne spre-membe. V letu 1978 so bile ustanovljene občinske skupnosti za zaposlovanje in medobčinske skupnosti za zaposlovanje. V obdobju 1976-1980 se kažejo v Ljubljani, kakor tudi v naši občini na področju zaposlovanja naslednje značilnosti: - zaposlovanje je potekalo precej ekstenzivno predvsem v prvih letih srednjeročnega obdobja, v letu 1979 in 1980 pa se je bistveno umirilo, - na rast družbenega proizvoda je preveč vplivala rast zapo-slovanja in premalo produktivnost, - visoka stopnja rasti zaposlovanja prebivalstva je imela za posledico polno zaposlenost priliva kadrov iz demografskih vi-rov, - brqzposelnosti je bilo relativno malo, - kvalifikacijska struktura zaposlenih na območju občine je sorazmerno ugodna, na kar vpliva predvsem močno zastopana znanstveno raziskovalna in visokošolska dejavnost, - fluktuacija delavcev je bila v celotnem razdobju izredno velika 2. Cilji bodočega razvoja Cilji razvoja skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981-1985 temeljijo na predvidenem družbeno-ekonomskem razvoju ob-čine, povezanem z razvojem zaposlovanja in upoštevajoč speci-fične elemente v občini. Programska izhodišča skupnosti za zaposlovanje so naslednja: - ohranjanje polne zaposlenosti domicilnega prebivalstva, - racionalno in produktivno zaposlovanje s ciljem zmanjševa-nja deleža zaposlovanja v rasti družbenega proizvoda in poveča-nja deleža produktivnostr, - usklajevanje med kadrovskimi plani združenega dela in ka-drovskimi viri v okviru letnih kadrovskih bilanc, - poklicno usmerjanje mladine in odraslih v sistemu usmerje-nega izobraževanja v tiste smeri in poklice, ki jih združeno delo potrebuje, - usmerjanje priselitvenega priliva iz drugih območij na opti-malni nivo, upcštevajoč realne kadrovske potrebe združenega dela in minimalne standarde. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo v obdobju 1981-1985 za uresničevanje zastavljenih ciljevposvefilaposebno pozornost naslednjim ttalogom: - načrtovanju in izvajanju kadrovske politike, - posredovanju zaposlitev vsem iskalcem, - posredovanju zaposlitev delavcem, iz začasnega dela v tu-jini, .- vključevanju invalidnih oseb v delo, - zaposlovanju na osnovi usposabljanja in prekvalifikacij, - poklicnem usmerjanju, - štipendiranju iz združenih sredstev, - izdelavi nomenklatur in profilov poklicev, - obdelavi statističnih elementov, - razvjjanju raziskovalnega dela na področju zaposlovanja, - zagotavljanju socialne varnosti brezposelnih. Soclalno skrbstvo . . 1. Analiza dosedanjega razvo|a Temeljno izhodišče socialno skrbstvene dejavnosti v dbčini je s povezovanjem, koordiniranjem in dograjevanjem skladno z dru-gimi družbenimi dejavniki, krajevnimi skupnostmi in samouprav-nimi skupnostmi, oblikovanje takšnega socialno varstvenega si-stema, ki bo zagotavljal socialno varnost občanov in delovnih Ijudi na vseh nivojih družbeno ekonomske stvarnosti. Ob analizi dosedanjega razvoja osnovne dejavnosti beležlmo pomembne pozitivne premike tako vsebinske narave kot tudi izboljšanje materialnega položaja. Istočasno pa ugotavljamo, da se pomembno spreminjajo oblike in kvantiteta dela, odvisno od specifičnih družbeno ekonomskih gibanj in značilnosti popula-cije občine. Demografska značilnost občine (število starih oseb nad republiškim povprečjem, mestne in obmestne krajevne skup-nosti itd), nosi s seboj konsekvence tako socialnega kot sociolo-škega značaja, ki bistveno pogojujejo tako strokovno kot mate-rialno usmeritev skrbstvene dejavnosti. Ugotavljamo pomemben porast: - družbeno denarnih pomoči občanov brez sredstev za preživ-Ijanje ali z nezadostnimi sredstvi, - kritja stroškov oskrbe v zavodih za ostarele občane, - pojava mladoletnega prestopništva, - nerešenih problemov v zvezi s stanovanjsko problematiko, Na področju socialnega skrbstva v občini Vič-Rudnik delujejo tri izvajalske OZD in sicer Center za socialno delo, Dom na Bokalcah in Mladinski dom Malči Belič. Pri razvoju socialno skrbstvene dejavnosti in realizaciji načrto-vanih nalog je odigral pomembno vlogo Center za socialno delo, kljub neizpolnjenim kadrovskim norrnativom. Ugotavljamo na-mreč, da je še vedno nezadovoljivo vključevanje drugih dejavni-kov v občini, ki bi s svojo aktivnostjo bistveno pripomogli k preventivi socialno skrbstvene problematike. Pomembni uspehi v sami politiki socialnega skrbstva in konkretni aktivnosti so bili zlasti naslednji: - izvajanje enakth oblik dejavnosti socialnega skrbstva, - oblikovanje skupnih meril za vrednotenje programov, - strokovna povezanost in izobraževanje strokovnih delavcev. Odprta nerešena vprašanja pa so zlasti neenotrii kriteriji reše- vanja posameznih oblik socialno skrbstvene dejavnosti kot na primer: - pomanjkljivi kriteriji prispevkov oz. doplači! svojcev, - nerešena vprašanja Disciplinskega centra, - nerazvite oblike preventivnega dela, - pomanjkljiva koordinacija in razmejitev dejavnosti in obvez-nosti z drugimi SIS, - reševanje stanovanjske problematike v dogovoru s stano-vanjsko skupnostjo. 2. Ci/ji bodočega razvoja - zagotavljanje ustreznih enotnih kriterijev in sredstev za uve-Ijavljanje osnovnega cilja škrbstvenedejavnosti-socialne varno-sti vsem kategorijam občanov, ki so take pomoči potrebni, - vsebinsko dograjevanje in širjenje vseh oblik socialno skrb-stvene dejavnosti za zadovoljevanje preventive in korekcije vseh potreb, ki opredeljujejo varstvo in pomoč otrokom, družine in odraslih oseb - vseh kategorij koristnikov socialnega skrbstva, - vodenje in dograjevanje usklajevalne politike na nivojih ob-čina-mesto-republika z upoštevanjem solidarnosti in vzajemno-sti ter z dogovarjanjem pri oblikovanju dogovorjenih programov, - usmerjanje v izdelavo konkretnih programov za razvoj pre-ventivne dejavnosti, zlasti na področju mladoletnega prestopniš-tva, z vključevanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov tudi izven strokovne službe (s posebnim poudarkom na KS in ZSMS), - usklajevanje in dogovarjanje v smeri razmejitve in koordina-cije storitev in sredstev med vsemi SIS, ki zagotavljajo socialno varstvo, - reševanje socialno skrbstvene problematike na vseh nivojih s povezovanjem v okolju, kjgr Ijudje žive in delajo z organizira-njem in razvijanjem vseh oblik socialne pomoči (KS, združeno delo, družbenopolitične organizacije in skupnosti). 3. Plan razvoja za obdob|e 1981-1985 Glede na to, da ugotavljamo premajhno povezanost, koordini-ranje in razmejevanje med interesnimi skupnostmi, katerih dejav-nost zadovoljuje socialno varnost občanov, v naslednjem sred-njeročnem obdobju načrtujemo reorganizacijo skupnosti social-nega skrbstva, ki naj bi zagotovila še večjo stopnjo podružbljanja na vseh nivojih v skladu z novimi usmeritvami delovanja SIS. Obseg dejavnosti socialnega skrbstva bomo izvajali: a) Na področju varstva otrok in družine in sicer: - rejništvo - bolj načrtno bomo izbirali rejniške družine s poudarkom na iskanju rejnic v okviru lastne občine, - nezakonska rojstva - poleg ugotavljanja očetovstva in po-moči pri uveljavljariju preživninskih zahtevkov, urejanje vseh ostalih spremljajočih problemov v sodelovanju z ostalimi SIS, - pomoč otrokom v telesnem in duševnem razvoju in njihovo vključevanje v razne oblike usposabljanja, - družbeno neprilagojena mladina in otroci - zaradi porasta te problematike bomo usmerili svoje delovanje v preventivne oblike dela, z vključitvijo vseh odgovornih družbenih struktur in družbe-nih organizacij, - razveze zakonskih zvez - prenesli bomo težišče strokovnega dela z dosedanjega porazveznega stanja na situacijo pred razvez-nim postopkom. To vrsto strokovnega dela bomo vsebinsko vezali na novo dejavnost socialnega skrbstva - izvajanje spravnih poskusov v okviru novo ustanovljene zakonske svetovalnice, ki že deluje na Centru za socialno delo, - predzakonsko in zakonsko svetovanje - bo potekalo v smislu vsebinskih izhodišč te nove institucije, ki je organsko vklopljena v celotno področje skrbstvene dejavnosti na področju izobraževa-nja, vodenja in razvijanja hutnanih odnosov med partnerji in vloge otrok v družinskfskupnosti, - materialno prizadeti otroci in družine - zagotavljanje tej kategoriji normalne življenjske razmere, - skrbništvo nad mladoletnimi osebami bomo izvajali pri otro-cih, ki nimajo staršev ali katerih starši niso sposobni skrbeti zanje. b) Področja varstva odraslih in sicer: - zavodsko varstvo ostarelih-oseb in zagotavljanje sredstev za vse občane, ki so tega ukrepa potrebni, - nega in oskrba na domu in v drugi družini, - odrasle osebe pod skrbništvom - izboljšanje skrbi in zaščite varovancev, ki niso sposobni skrbeti zase in za svoje pravice, - družbeno denarne pomoči - zagotavljanje takih višin in oblik družbeno denarnih pomoči, ki bodo upravičencem zagotavljale socialno varnost, - družbeno neprilagojene osebe s poudarkom na preventivi alkoholizma in izvajanje varstvenega nadzorstva nad pogojno obsojenimi osebami, - ostale kategorije družbeno neprilagojenih, deviantnih ali du-ševno bolnih občanov bomo obravnavali po načelih strokovnega socialnega dela, z realižacijo vseh oblik in ukrepov materialne in nematerialne pomoči skrbstvenih organov, v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi inštitucijami. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 so v okviru skupnosti socialnega skrbstva predvidene naslednje investicije: - Adaptacija poslovnih prostorov Centra za socialno delo. Potrebna sredstva v višini 4.000.000' din bo skušala zagotoviti skupnost socialnega skrbstva občine. Adaptacija se bo izvajala postopno v skladu z dinamiko zbiranja sredstev. - Sanacija stare stavbe Doma na Bokalcah. Adaptacija se bo izvajala postopoma, finančna sredstva za prvo fazo v višini 50.000.000 din bo zagotovila Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. - Izgradnja Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane. Vrednost investicije je 71.600.000 din. Sredstva se bodo združevala v okviru mestnih skupnosti: za zaposlovanje, stano-vanjske, zdravstvene, SPIZ, ob sodelovanju Zveze društev za pomoč duševno prizadetim (67%). Za preostali del (33%) pa bo vir posebna obiika združenja sredstev občanov - \z sredstev, ki se bodo združevala v okviru republiške skup-nosti socialnega skrbstva bo zgrajen Zavod za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu, vrednost investicije je 187.000.000 din, kapaciteta 250 mest, investicija bo zaključena leta 1983. Otroško varstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja V okviru skupnosti otroškega varstva v občini in v mestu so se v srednjeročnem obdobju 1976-1980 z letnimi načrti usklajenimi s srednjeročnim planom zagotavljale in izvrševale naloge, ki so skupne ptroku.družini, organizacijam združenega dela, krajevni skupnosti, družbenopolitični skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijam. Naloge vsebinskega pomena v dejavnosti predšolske vzgoje in varstva so se izvajale kot enotni (zajamčeni) program, dopolnilni program in skupni program. Zajamčeni program obsega naloge, ki jih opravljajo VVO kot izvajalci, v okviru skupnosti otroškega varstva pa se izvaja me-njava dela in sredstev. Z dopolnilnim programom se ob spoznanju najnujnejših otro-kovih potreb, družine oziroma staršev in drugih načrtujejo in izvajajo tiste naloge, ki niso neposredno vključene v VVO (prido-bivanje novih zmogljivosti, otroška igrišča, letovanja itd.)- Skupni program se je izvrševal v okviru vzajemnosti in solidar-nosti v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SRS. Naloge vzgoje in varstva otrok opravlja v občini 7 samostojnih vzgojnovarstvenih enot, ki so združene z osnovnimi šolami (Bre-zovica, Ig, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Velike Lašče in OŠ Oskar Kovačič). Vobčini je 15 krajevnih skupnosti brez objekta za vzgojnovarstveno dejavnost. Potrebe družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini v veliki meri preraščajo možnosti vključitve v vzgojnovarstvene organizacije, kljub upoštevanju do 30-odstotne prekoračitve nor-mativov v VVO. To je predvsem posledica vse večje zaposlenosti žena oziroma obeh staršev, preselitvenemu prirastu mladih dru- žin ter vse večji osveščenosti staršev o potrebi vključevanja otroka v organizirano vzgojo. V planu pridobivanja novih zmogljivosti v preteklem srednje-. ročnem obdobju v občini se izkazuje zaostajanje. Skupaj bo' zgrajenih 626 mest, kar predstavlja 80,6 odstotno izvršitev sred-njeročnega plana. Ob sprejetju srednjeročnega plana razvoja otroškega varstva v občini je bil sprejet dogovor, da bo v obdobju 1976-80 v občini zagotovljeno vzgojnovarstveno delo v VVO za 40% predšolske generacije, kar je temeljilo na gradnji objektov prvega in drugega samoprispevka ter razvojem varstvenih družin. Program vključitve otrok v VVO za navedeno obdobje pa bo izpolnjen le 36,6 odstotno. Število vključenih. otrok v VVO in v varstvenih družinah. v letih 1976-1980 v odnosu do vseh predSolskih otrok v občini Ljubljana Vič-Rudnik Število vseh pred- Število vključenih $ vključitve šolskih otrok otrok v VVO 1976 762o 2244 29 ,4 1977 7657 2285 29 ,8 1978 7555 2635 34 ,8 1979 764 3 2683 35 ,1 1980 7839 287o 36 ,6 Število vključenih otrok v W0 v občinahvlijubljane/brez vključitev v vars tvenih družinah/ 1975 sk.št.otr. vključ. v W0 sk. 1979 št.otr. vključ. v W0 * < 1980 sk.št.otr. /ooena/ vključ. v W0 Bežigrad 4. 2oo 1. ,956 4S,6 6 '.299 2. 519 4o ,0 6 ..486 2.811 43 ,3 Center 2. 433 2. ,144 88,1 3 • ol4 2. 672 88 ,6 3 .0I4 2.672 88 ,7 Moste-Polje 4. 671 1. ,829 39,2 7 .184 2. 848 39 ,6 7 .451 3.256 43 ,7 Šiška 7. 591 2. ,752 36,3 8 .557 3. 85o 45 ,0 8 .741 4.444 5o .8 ViS-Rudnik 6. 96o 1. ,861 26,7 7 .643 2. 613 34 ,2 7 .839 2.763 35 ,2 Ljubljana 25. 855 lo. .542 4o,8 32 .697 14. 5o2 44 ,4 33 .531 15.946 47 ,5 V občini Center je iz drugih c )bčin vključenih v W0 ca 32 i> otrok, iz občine Vič-Rudnik 7,1 #, Ključni problemi dosedanjega razvoja so bili: - zaostajanje občine po odstotku vključenih otrok v VVO za ostalimi Ijubljanskimi občinami, - zaostajanje gradenj objektov namenjenih otroškemu varstvu za sprejetimi roki njihove gradnje ter prepočasen razvoj varstva v varstvenih družinah, - preseganje normativov števila vključenih otrok v posamezne oddelke, kar vpliva na kvaliteto vzgojnotzobraževalnega dela, - pomanjkanje oddelkov prve starostne skupine (oddelki do-jenčkov), saj je vključenih 6-krat manj dojenčkov kot ostalih predšolskih otrok, - dajanje prevelikega poudarka statusu in socialni urejenosti družine pri vključevanju otrok v VVO, ker s tem ni uresničeno temeljno izhodišče politike o vzgoji in varstvu vseh predšolskih otrpk, 2. Cilji bodočega razvoja - pridobivanje in vključevanje v dejavnost nove prostorske zmogljivosti, za zagotovitev 50,17 odstotkov vključitve vseh pred-šolskih otrok v občini v organizirano družbeno vzgojo in varstvo, cilj je izenačiti ta standard z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah, - vključevanje vseh 4 in 5-letnih otrok, ki niso vključenih v VVO v 80-urni vzgojni program ter vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo, - intenziviranje varstva otrok do 3 let starosti v varstvenih družinah ob pospešenem razreševanju problematike privatnega varstva ter strokovnem usposabljanju varstvenih družin, - vključevanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem ra-zvoju v razvojne oddelke pri VVO, - zagotavljanje skupaj s krajevnimi skupnostmi, VVO, telesno-kulturno in komunalno skupnostjo primerna zemljiščaza otroška igrišča, opremljanje in vzdrževanje le-teh ter organiziranje re-dnega dela z otroki na igriščih, predvsem na prostovoljni bazi, - ustanavljanje vzgojnovarstvenih enot v KS, ki naj bi postale center neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na po-dročju vzgoje in varstva otrok. 3. Plan razvo|a za obdob|e 1981-1985: Nadalje bomo razvijali samoupravno organiziranost v cilju za-gotovitve čim širšega sodelovanja združenega dela in občanov preko delegatov, pri oblikovanju politike razvoja ter nadzorova-nju izvrševanja dogovorjenega programa Plan skupnosti otroškega varstva občine obsega program vzgojnovarstvene dejavnosti v občini ter programa skupnih na-log. Program vzgojnovarstvene dejavnosti v občini obsega: a). dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij: - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih I. sta-rostne skupine otrok (jaslični oddelek), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih II. sta-rostne skupine otrok (starostne skupine otrok nad 2 leti oziroma nad 34 mesecev starosti do vstopa v šolo), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v razvojnih oddelkih (oddelki vključenih otrok z motnjami v telesnem in duSevnem razvoju), - skupine otrok do 3. let v varstvenih družinah. Dnevno varstvo predšolskih otrok bomo zagotovili v nasled-njem obsegu: 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Otroci.vključenivVVO 2763 3313 3573 4098 4338 4338 vsi otroci v občini 7839 8000 8162 8323 8484 8646 % možne vključitve 35.2 41.4 43,8 49,2 51,1 50,1 Prikaz števila na novo vključenih otrok v VVO v obdobju 1981-85 začetno stanje Stevilo novtf l skupaj - 31 12. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 81-85 odd. otrok odd. ot.odd. ot.odd. ot.odd. ot.odd. ot. odd. ot. I. star. II. ster. skupaj nove vključ. sk. sk. 16 111 127 259 2504 2763 10 21 31 120 430 550 2 12 14 24 10 236 21 260 31 120 405 525 12 12 240 - -240 - - 22 264 66 1311 88 1575 V izvrševanju naloge vzgojnovarstvenega programa bodo izva-jalci pridobivali prihodek po načelu svobodne menjave dela. Starši - nepasredni uporabniki storitev bodo združevaii v skup-nosti otroškega varstva še naprej 50% poprečne vrednosti dela v Ljubljani, vse v obliki diferencirane udeležbe v ceni, t.j. najmanj 20% in največ 70% od vsakoletno dogovorjene cene storitve. Za varstvo otrok v varstvenih družinah se bodo medsebojna ra-zmerja v svobodni menjavi dela urejala na enakih osnovah in mprilih kakor za druge oblike osnovne dejavnosti, po enotnih dogovorjenih osnovah za mesto Ljubljana v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Skupnost otroškega varstva bo v letnem finančnem načrtu zagotovila tudi začetna sredstva za najnujnejšo opremo za pričetek dela varstvene družine. V vzgojnovarstveno dejavnost vključujemo tudi zdravstveno . preventivo kot nujno dejavnost, ki je v programu zdravstvene skupnosti. b) Zagotovljeni program - izvajanje vzgojnega programa celoletne priprave otrok za vstop v osnovno šolo (mala šola s 120-urnim programom), - izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni vVVO. Oblika izobraževanja priprave otroka za vstop v Oš se s 1. 1. 1981 prenese v pristojnost skupnosti otroškega varstva od izp-braževalne skupnosti. Vzgojnega programa male šole, ki je celo-letna, so udeleženi vsi otroci pred vstopom v OŠ, ki niso vključeni v VVO. Rrogram bodo izvajale VVO s strokovnimi kadri. VVO bodo izvajale tudi nalogo 80-urnega vzgojnega programa za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO. Število vključenih otrok v »malo šolo« in 80-urni program: 1981 1982 1983 1984 1985 mala šola 80-urni vzgojni program Vzgojni program »male šole« in 80-urni vzgojni program, ki se šteje kot zagotovljeni program, je za starše - neposredne uporab-nike brezplačen. Izvajalcem tega programa zagotavlja plačilo SOV v vsakoletni dogovorjeni vrednosti opravljenega dela. c) Program družbenih denarnih pomoči v obliki otroških dodat-kov je sestavni del programa SOV občin. Otroški dodatek se bo postopno po številu upravičencev zmanjševal, nasprotno se bo povečala višina denarne pomoči. Vzajemnost in solidarnost med 792 792 792 792 792 361 361 361 361 361 občinami Ljubljane se bo izvajala v Mestni skupnosti otroškega varstva skupaj z opravljanjem osnovnih administrativno planskih in računovodskih nalog v skupni strokovni službi. Po principu delovnega mesta bo v občini Ljubljana Vič-Rudnik prejemalo družbeno denarno pomoč naslednje poprečno število otrok v posameznem letu v razdobju 1981-1985: delavcev edinih hranil- težjetele- kmečkih kmečkih kmečkih in upoko- cev delavcev sno in jencev in upokojen- duševno cev prizade- tih družin edinih težje teles. hranilcev in duš. pri-zadetih 4376 621 88 373 34 15 D/ Dogovorjeni dodatni program občine in mesta obsega: - pridobivanje novih zmogljivosti, - program kadrov za izvajanje vzgojnovarstvenega programa, - program drugih skupno dogovorjenih nalog v občini in me-stu Ljubljana, - program družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah. Skupnost otroškega varstva bo v okviru dopolnilnega pro-v grama sodelovala pri financiranju gradnje objektov iz samopri-spevka II. VVO bodo izločale 75% združene amortizacije nepre-mičnin in jo združevale v MSOV s tem, da se po medsebojnem samoupravnem sporazumu ta sredstva lahko namenijo za nove zmogljivosti ali za povečanje zmogljivosti, tako kot določa zakon o amortizaciji osnovnih sredstev. Za investicijske naložbe, za katere ni zagotovljenega vira, je izredno pomembno sodelovanje vseh občanov in delovnih Ijudi, da z združevanjem sredstev v obliki samoprispevka III sprejmejo skupno solidarnost novi gene-raciji, ki bo nadaljevala z delom v naši socialistični samoupravni skupnosti. V preostali del programa vključujemo vse dosedanje naloge dogovorjenega dodatnega programa v občini in mestir - zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programa skupaj z drugimi skupnostmi za izgradnjo in opremljanje otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin, namenjenih otrokom, - sofinanciranje programa izobraževanja varuhinj, ki se izo-bražujejo ob delu v šoli za varuhinje vse do časa, dokler ne bo organizirana redna šola za varuhinje, - sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi in organizaci-jami, obnove in vzdrževanja domov za letovanje otrok, - sofinanciranje mejnih nalog, prevzetih skupaj z drugimi skupnostmi s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, - združevanje sredstev za programe izvajalcev, organiziranih v družbenih organizacijah in društvih, v kolikor opravljajo svoje dejavnosti, naloge v zvezi s skrbjo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti, itd. Obseg dogovorjenih nalog v občini se bo določil v skladu s sprejetimi letnimi programi KS, OZD, drugih organizaCij terskup-nosti. Skupnost otroškega varstva bo skupaj z-VVO zagotavljala tudi sredstva, potrebna za izvajanje družbenega varstva otrok v izje-mnih razmerah. Sredstva se ne bodo vkalkulifala v ceno storitev v kateri so udeleženi starši, neposredni uporabniki vzgojnovarstve-nih storitev. Znesek udeležbe SOV bo prerazporejen izvajalcem na osnovi njihovih programov za delo v izjemnih razmerah z vsakoletnim načrtom. Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Slove-niji se bo po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničeval preko Skupnosti otroškega varstva SRS v obsegu: - varslvo matere in novorojenca, - pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti, - sredstva za solidarnostno zagotavljanje zagotovljenih pro-gramov: male šole, vzgoje in varstva razvojno motenih otrok ter minimalnega obsega denarnih pomoči, - druge skupno dogovorjene naloge. Uresničevanje programa skupnih nalog po načelu vzajemnostl in solidarnosti bo potekalo preko skupnosti otroškega varstva SRS s tem, da bo nadomestilo osebnega dohodka za porodniSki dopust v trajanju 246 dni v celoti v pristojnosti skupnosti otro-škega varstva SRS. Kot nova naloga pa bo nastopila denarna pomoč materi kmečki proizvajalki za dobo 6 tednov. Za izvajanje predvidene razširjene vzgojnovarstvene dejavnosti bo potrebno vključiti naslednje število delavcev vzgojnovar-stvene dejavnosti, glede na dogovorjene normative (na 1 jaslični oddelek - 2 strokovna delavca ustrezne strokovne smeri v skladu z določili zakona in samoupravnega akta VVO, na 1 oddelek starejših predšolskih otrok - 1 vzgojitelj in 0,9 delovnega časa varuhinje): med.sester 44 vzgojiteljev . 66 varuhinj 59 skupaj 169 Skupnost otroškega varstva se je vključila v posebno izobraže-valno skupnost za pedagoško usmeritev SRS z izvajalci z zagoto-vilom, da bo Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani načrtovala izobraževanje iz Ljubljane oziroma bližnje okolice potrebnega števila vzgojnega kadra, enako tudi z ustrezno šolo za medicin-ske sestre pediatrične smeri. Varuhinje bodo imele možnost pridobiti strokovno izobrazbo za vzgojitelje pri Srednji vzgojitelj-ski šoli. Skupnost otroškega varstva in drugi odgovorni nosilci načrto-vanja. izobraževanja kadrov si bodo prizadevali, da se ustanovi Višja šola za vzgojitelje, ki bodo opravljali nalogo vzgojnoizobra-ževalnega procesa male šole, 80-urnega vzgojnega programa oziroma naloge vzgojnega programa za otroke starejših starost-nih skupin, vključenih v VVO. Skupnost otroškega varstva bo preko Mestne skupnosti otro-škega varstva, kot skupno nalogo v kadrovski politiki, štipendi-rala vzgojni kader, oziroma druge strokovne delavce po dogovor-jenem programu v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v SRS. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bodo realizirali naslednje investicije za pridobitev novih kapacitet za vzgojnovarstveno dejavnost iz preteklega srednjeročnega obdobja (samoprispevek VVO zmogljivost leto štev. predšol. dogra- dojenč. otrok ditve 1. VVO Kozarje 2. VVO Rožna dolina 3. VVO Milan Česnik 4. VVO Krim-Rudnik* 5. VVO Trnovo 24 86 1981 24 96 1981 36 124 1981 24 136 1981 24 116 1982 Skupaj 132 558 690 * Opomba: v KS Galjevica Pri oblikovanju programa investicij za srednjeročno obdobje 1981-85 so bila upoštevana izhodišča navedena pod točko 2, gradnja novih sosesk ter število odklonjenih otrpk na posamez-nih območjih. Za uresničitev družbeno ugotovljenih izhodišč je potrebno realizirati naslednji program investicij katerih vir financiranja je posebna oblika združevanja sredstev občanov: VVO zmoglji- potrebna leto vost sredstva dogra- št. otr^k ditve 1. VVE Škofljica 2. VVE Trnovo (bločni del) 3. VVO Viško polje 4. VVE Ig 5. VVO Bonifacija 6. VVE Brdo 7.VVO Lavrica 8. VVO Mokrška 40 10.000.000 1982 80 20.000.000 1982 225 56.250.000 1983 100 . 25.000.000 1983 200 50.000.000 1983 80 20.000.000 1984 80 20.000.000 1984 80 20.000.000 1984 Tekla bodo tudi vsa pripravljalna dela za izgradnjo vzgojnovar-stvenega objekta v Polhovem Gradcu, medtem ko bo SOV v okviru materialnih možnosti zagotavljala sredstva za pridobitev dokumentacije. Za pofrebe letovanja otrok bomo v obdobju 1981-1985 izvedli vsa potrebna pripravljalna dela za izgradnjo Mladinskega letovi-šča v Pacugu s kapaciteto 450 mest. Vzgoja in izobraževanje Osnovno šolstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja Prednostne naloge na področju vzgoje in izobrazevanja v ob-dobju 1976-1980 so bile: - izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje med posa-meznimi območji občine in med občinami v Ljubljani, - dvig kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, - zagotovitev zadostnega števila strokovno usposobljenih de-lavcev za izvajanje programa, - krepitev delegatskega sistema in samoupravne organizira-nosti na področju vzgoje in izobraževanja ter družbenoekonom-skih odnosov po načelih svobodne menjave dela. V občini imamo 6 samostojnih in 7 centralnih šol s skupno 17 podružničnimi šolami. Rast števila učencev in oddelkov je razvi-dna iz tabele: šolsko štev. ind. štev. ind. leto učencev odd. 1975/76 7.735 100 290 100 1976/77 7.951 103 296 102 1977/78 8.003 103 301 104 1978/79 8.130 105 307 / 106 1979/80 8.177 106 309 107 Število učencev je naraščalo v skladu s predvidevanji. Upošte-vati pa je treba, da 11 odstotkov otrok obiskuje pouk v drugih občinah (predvsem v občini Center). Izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje je kompJek-sna naloga, ki vključuje hitrejše pridobivanje novih prostorskih zmogljivosti, uvajanje celodnevne osnovne šole, vključevanje učencev v oddelke podaljšanega bivanja, zmanjševanje koefi-cienta učne izmene, prehrano učencev v šoli. Razlike med obči-nami v Ljubljani se zmanjšujejo prepočasi, ker z novimi objekti nadomeščamo stare. ali pa zmanjšujemo prostorsko stisko in dvoizmenski pouk. S tem pa so zmanjšane možnosti za uvajanje drugih ukrepov za izenačevanje pogojev (učinkovitejše metode dela, rast oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne šole, interesne dejavnosti, prehrana učencev). Na razlike med občinami kaže tudi preglednica o vključenosti učencev v COŠ in OPB v šol. letu 1979/80 (v%) ter v koeficientu učne izmene: občina COŠ OPB COŠ inkoeficient OPB učne izmene Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 19,5 24,3 43,8 1,12 13,4 34,5 47,9 1,00 - 26,5 26,5 1,19 10,5 .21,1 31,6 1,04 8,2 19,3 27,5 1,30 Ljubljana 9,8 24,1 33,9 1.13 Skupaj 885 221.250.000 Takoj opazimo, da so razlike velike in da ne bomo dosegli načrtovano 30% vključitev otrok v COŠ in PB. Prav tako pa ne bomo dosegli načrtovanega cilja, da v letu 1980 ne sme imeti nobena šola pouka v dveh izmenah, saj ima dvoizmenski pouk še pet osnovnih šol (OŠ Vlado Milavc Vrhovci, OŠ Dolomitskega odreda Polhov Gradec, OŠ Krimski odred Preserje, OŠ Oskar Kovačič (KS Krim) in OŠ Škofljica). Načrtovani razvoj zavirajo predvsem velike zamude pri realiza-ciji gradnje objektov iz samoprispevka II. Kvaliteta vzgojno izobraževalnega dela Nekoliko boljši pogoji dela so vplivali na rezultate vzgojnoizo-braževalnega dela Generacijski osip se zmanjšuje, učni uspeh pa dviga, razen v šol. letu 1978/79: 75/76 76/77 77/78 78/79 učni uspeh (%) gen. osip (%) 98,8 8,5 99.10 7,5 99,14 5,39 98,93 5,02 Strokovni kadri za izvajanje programov Večanje obsega dejavnost je vplivalo na intenzivno zaposlova-nje pedagoških delavcev. Pri tem pa ugotavljamo. da se število učiteljev z neustrezno izobrazbo nenehno veča: 1976/77 1977/78 1978/79 štev. učit. neustr. iz. (%) 419 15,2 424 17,2 436 17,9 Problem usposabljanja kadra obstaja predvsem pri predmetih matematika, fizika, tehnična, telesna in glasbena vzgoja ter pri razrednem pouku. Temeljni vzroki za pomanjkanje in fluktuacijo usposobljenih pedagoških kadrov sta nerešeno stanovanjsko vprašanje in neu-strezno vrednotenje dela učiteljev. 2. Cilji bodočega razvoja Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je kot prednostne opredelila naslednje cilje: - doseči večjo učinkovitost in kvaliteto vzgojnoizobraževal-nega dela ter s tem prispevati k boljšim rezultatom splošnega družbenega razvoja, - ustvariti enake pogoje za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj, - doseči 1.5 učne izmene v vseh osnovnih šolah in vsaj 10 odstotno vključenost učencev v celodnevno šolo, - zagotoviti ustrezno število strokovno usposobljenih in druž-beno angažiranih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, - graditi samoupravne odnose na področju vzgoje in izobraže-vanja in krepiti sodelovanje z drugimi interesnimi skupnostmi, - načrtovati in opredeliti prednostne naloge pri nadaljnjih investicija na področju vzgoje in izobraževanja, - smotrno gospodariti in načrtovati na vseh ravneh in v vseh oblikah vzgojnoizobraževalnega dela. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Nadaljnji razvoj samoupravne organiziranosti izhaja iz Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela na po.dročju vzgoje in izobraževanja in enotnih izhodišč za samoupravno organiziranje občinških izobraževalnih skupnosti. ki jih je sprejel Svet za vzgojo in izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Ti sprejeti zakoni nakazujejo reševanje problematike, ker delegati nastopajo še vse preveč individualno in ne kot nosilci interesov na relaciji šola - združeno delo in obratno. V skladu z vlogo subjektivnih sil v delegatskem sistemu in na podlagi Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da sodelujejo v skupščini izobraževalne skupnosti tudi predstavniki organov drugih organizacij in skup-nosti, imajo za samoupravno organiziranost in delovanje teh skupnosti pomembno vlogo tudi družbenopolitične organizacije. Obseg dejavnosti je pogojen z rastjo števila učencev in c/ljf razvoja osnovnega izobraževanja. Podatki o številu udencev. učnih oddelkov ter rasti oddelkov celodnevne šole in podaljša-nega bivanja so zajeti v preglednici: leto štev. učencev štev. učnih oddelkov od tega odd.COŠ štev. odd. PB 1981 8900 339 29 70 1982 . 9100 '349 31 72 1983 9300 359 37 72 1984 9500 370 44 66 1985 9700 381 49 63 Opomba: Veliko povečanje števila učencev v letu 1981 je posle-dica dejstva, da so v letu 1980 prikazani učenci, ki so vpisani v Oš na območju občine za leto 1981 in naprej pa vsi učenci, ki bodo živeli na območju občine. Dejansko število učencev, ki bodo obiskovali osnovne šole na območju občine, bo nekoliko manjše, ker bodo učenci še naprej obiskovali pouk v šolah izven občine. Večja kvaliteta dela se mora.odraziti v nadaljnjem zmanjševa-nju generacijskega osipa. K temu bo pripomoglo zlasti: - vključevanje predšolskih otrok, ki niso v VVZ, v 120 urni program priprave na šolo (mala šola), -¦ preverjanje zrelosti otrok pred vstoporn v šolo, - večja individualizacija pouka, - povečana skrb za odpravljanje različnih motenj v razvoju otrok (legastenija, govorne, vedenjske in druge motnje), - širjenje in večja kvaliteta interesnih dejavnosti, - kvalitetnejša organizacija in vsebina dopolnilnega pouka, - uvajanje sodobnih učnih oblik in metod pri vzgojnoizobraže-valnem delu, - strokovno in družbenopolitično usposabljanje pedagoških delavcev, - uvajanje celodnevne osnovne šole v okviru materialnih mož-nosti, - delo v oddelkih podaljšanega bivanja je treba približati celo-dnevni osnovni šoli. Gibanje števila oddelkov COŠ in PB: leto odd.COŠ % odd. PB Skupaj 1981 1985 8,3 12,9 20,6 17,8 28,9 30,7 Planirani porast je usklajen z materialnimi možnostmi, zato je minimalen in ne nakazuje izenačevanja možnosti za osnovno izobraževanje v Ljubljani. Večji razvoj glede na omejene investi-cije ni mogoče načrtovati. Primerjava prostorskih kapacitet v začetku in ob koncu sred-njeročnega obdobja: leto štev. odd. štev. učilnic štev. učilnic na oddelek 1980 1985 316 381 257 305 0,813 0,800 Primerjava kaže, da se bodo materialni pogoji osnovnega izo-braževanja poslabšali in da bo zastavljene cilje mogoče realizirati le z maksimalnimi napori prosvetnih delavcev, s smotrnejšim izkoriščanjem obstoječe materialne osnove ter prizadevanji vseh dejavnikov, ki so povezani z osnovnim izobraževanjem. Na področju glasbenega šolstva zaradi omejenih možnosti ne bo mogoče povečati števila otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo. Zaradi neustreznosti stavbe v kateri deluje glasbena šola bo potrebno v okviru materialnih možnosti izvesti sanacijo prosto-rov. V preteklem planskem obdobju se je struktura pedagoškega kadra v osnovnih šolah izboljševala počasneje kot smo načrto-vali, zato bo zadostno število usposobljcnih kadrov predstavljalo resno oviro za hitrejši in kvalitetnejši razvoj osnovnega šolstva. Povečan obseg dejavnosti bo zahteval ustrezno večje število delavcev. Preglednica prikazuje potrebno število učiteljev po normativih: odd. OŠ odd. COŠ PB Skupaj 1981 460 56 70 586 1982 472 6072 604 1983 475 76 72 623 1984 465 112 66 643 1985 465 134 69 668 Izobraževalne skupnosti v Ljubljani si prizadevajo izpolniti vr-zeli pri deficitarnih strokah in podelujejo vse kadrovske štipen-dije za te stroke. Z načrtno kadrovsko (štipendijsko) politiko bo treba nadaljevati tudi v obdobju 1981-85. Več bo treba storiti tudi na področju usmerjanja mladine v študij družbeno ugotovljenih potreb po kadrih. Bofjše rezultate bomo dosegli z izgradnjo pedagoškega šolskega centra in sode-lovanjem s posebno izobraževalno skupnostjo za pedagoško usmeritev, kjer vidimo možnosti za usklajevanje potreb po kadrih za šole vseh stopenj. V obdobju 1981-1985 bomo kadrovsko problematiko reševali postopno z realizacijo naslednjih nalog: - usmerjanjem mladine v deficitarne pedagoške stroke, - povečanjem števila kadrovskih štipendij, - reševanjem stanovanjskih vprašanj, - večjo skrbjo in pomočjo že zaposlenim prosvetnim delav-cem, da si pridobijo ustrezno pedagoško izobrazbo, pri čemer bodo morali sodelovati šolski kolektivi, kadrovske šole, izobraže-valne skupnosti in družba kot celota. V obdobju 1981-85 bodo realizirane načrtovane investicije iz preteklega obdobja (samoprispevek II.): osn. šola št. uč telov. vrednost I. dok. OŠ Preserje 12 1 OŠ Krim-Rudnik* 16 2 OŠ Škofljica 12 1 68.545.464 1981 127.965.198 1981 76.486.812 1981 * Opomba: v KS Galjevica Pri pripravi programa investicij za obdobje 1981-85 so upošte-vana izhodišča, navedena pod točko 2. Za uresničitev navedenih družbeno verificiranih izhodišč je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirati sledeči program investicij, katerih vir financiranja je posebna oblika združevanja sredstev občanov: št. telov. štev. vrednost leto vel. male učil. dokon Novogradnje: KS Kolezija 1 1 24 110.885.350 1983 Prizidki k šolam: 25.000.000 1983 KS Malči Belič - (OŠ Bičevje) (ku- • hinja, zun. uredi- tev) KS Trnovo (kuh., - 35.000.000 1983 zun. ureditev) 1 Za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa in usposablja-nje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bomo adaptirali in povečali kapacitete zavoda za slepo in slabovidno mladino. Vrednost investicije je 13.000.000 din, vir financirar>ja so sredštva republiške izobraževalne skupnosti in lastna sredstva zavoda, začetek granje v letu 1984, dokončanje pa je odvisno od nadaljnje dinamike pridobivanja finančnih sred-stev. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE 1. Analiza dosedanjega razvoja Plansko obdobje 1976-1980 je biloza usmerjeno izobraževanje obdobje priprav za preobrazbo srednjega in visokega izobraževa-nja ter za povečanje vpliva združenega dela in širše družbene skupnosti na izobraževanje in njegov razvoj. Tako so bile usta-novljene posebne izobraževalne skupnosti, v katerih se usklaju-jejo interesi in potrebe uporabnikov in izvajalcev izobraževanja. V novo plansko obdobje stopamo s sprejemanjem dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov v SRS ter iačetkom usmerjenega izobraževanja v prvih razredih srednjega šolstva. Na območju občine imamo šest srednjih šol in eno poklicno šolo Večina Ijubljanskih visokošolskih organizacij je lociranih na območju občine, tako ima tukaj svoj delež dvanajst VTOZD štirih visokošolskih organizacij. 2. Cilji bodočega razvoja - Poglabljanje, spodbujanje in razvijanje samoupravnega po-vezovanja med uporabniki in izvajalci usmerjenega izobraževa-nja. - Ugotavljanje kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela, izdelovanje kadrovskih načrtov ter usklajevanje leteh z zmogljivostmi vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. - Razvijanje in poglabljanje vsestranske povezave med šolami srednjega izobraževanja ter med šolami srednjega, višjega in visokega izobraževanja, v smislu uspešnejšega uvajanja usmerje-nega izobraževanja in za dosego kvalitetnejšega izvajanja pouka. - Zadovoljevanje kadrovskih potreb organizacij združenega dela z načrtinim poklicnim informiranjem in usmerjanjem šolske generacije in ustrezno štipendijsko politiko. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Občinska izobraževalna skupnost bo razširila svojo dejavnost tudi na obravnavo usmerjenega izobraževanja v smislu ugotavlja-nja in usklajevanja kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela po posameznih usmeritvah, zmogljivosti izobraževalnih ox-ganizacij in možnega števila udeležencev izobraževanja. Usklaje-vala bo tudi razmestitev izvajanja posameznih programov in obseg izvajanja. Organizacije združenega dela bodo v sodelovanju z vzgojnoi-zobraževalnimi organizacijami zagotovile možnost za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse učencem in študentom ter sodelovale pri oblikovanju vsebine in funkcije vzgojnoizobraže-valnih progremov. Za doseganje usklajenosti med možnostnimi kadrovsko-izo-braževalnimi potrebami zdoiženega dela ter interesi učencev in študentov botno koordinirali in usmerjali vpis s poudarkom na vpis v tiste usmeritve, ki izobražujejo za močno deficitarne po-klice in poklice prednostnih nalog. Za izpolnitev planskih usmeritev bo potrebno zagotoviti ustre-zen pedagoški kader za srednjo in visoko stopnjo izobraževanja' in socialne pogoje, zlasti stanovanje za pedagoške delavce. Izhajajoč iz števila možnih udeležencev izobraževanja ne bomo povečali kapacitet srednjih šol, ampak bomo izboljšali obstoječe materialne pogoje (sanacija srednje kovinarsko strojne šole). Na področju visokega izobraževanja pa se bodo izvajale adap-tacije obstoječih objektov (VDO Biotehnična fakulteta VTOZD veterina VOO FAGG VTOZD gradbeništvo, VDO Fakulteta za elektrotehniko) in pripravljalna dela za gradnjo novih objektov (VDO Biotehnična fakulteta - Biološko središče pod Rožnikom) Poleg tega se bodo na področju srednjega in visokega izobra-ževanja izvajale še druge investicije, ki bodo ustrezale družbeno sprejetim kriterijem in za katere bodo zagotovljena sredstva za rijihovo izvajanje. Vrste investicij in njihova dinamika bo oprede-Ijena v letnih resolucijah občine. Prizadevali si bomo izboljšati standard učencev in študentov (zdravstveno varstvo, prehrano, domove s spremljajočimi ob-jekti). V ta namen bomo izvajali naslednje investicije: - izgradnja dveh domov Doma srednjih šol ob Gerbičevi cesti, dom s kapaciteto 480 mest v vrednosti 160.000.000 din, bo kon-čan leta 1984 in dom s kapaciteto 480 mest v vrednosti 160.000.000 din, ki bo končan leta 1985, - izgradnja študentskega doma s 225 ležišči v vrednosti 125.000.000 din, gradnja bo končana v letu 1982 oz. 1983. Vir financiranja obeh investicij je Sklad za izgradnjo dijaških in študentskih domov. Na območju občine se bo v tem srednjeročnem obdobju zgra-dila Centralna tehnična knjižnica v vrednosti 217.100.000 din, gradnja bo končana leta 1985, vir financiranja bodo sredstva republiške izobraževalne (80%) in raziskovalne (20%) skupnosti. Kultura 1. Analiza dosedanjega razvoja Delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko zadovoljujejo svoje raznovrstne kulturne potrebe v mestnih in osrednjih hišah Ljubljane, ki je enovit kulturni prostor Ijubljan-skih občin. Kulturna dejavnost v občini pa ima poseben pomen pri omogočanju občanom, še posebej mladim, da svobodno razvijajo in uveljavljajo svojo umetniško ustvarjalnost, hkrati pasi ta kulturna dejavnost prizadeva čim bolj neposredno približati kulturo in umetnost najširšemu krogu Ijudi, združenih v krajevnih skupnostih in v delovnih^ organizacijah. Obseg in vrsta kultume dejavnosti v občini - edina organizacija združenega dela s področja kulture, ki je namenjena predvsem našim občanom, je Knjižnica »Prežihov Voranc« s podružnico na Dolenjski cesti in s krajevnima knjižni-cama na Brdu in na Igu, medtem ko so Kino Vič, Arhitekturni muzej in tehniška založba nemenjeni širšemu krogu, - ima sedež Prešernova družba z dejavnostjo širšega pomena, - deluje 21 kulturno-umetniških, delavsko-prosvetnih in pro-svetnih društev v krajevnih skupnostih in imajo v svojem sestavu 15 gledaliških skupin, 16 vokalno-glasbenih sestavov, 6 fol-klorno-plesnih skupin, 11 Ijudskih knjižnic, v 3 društvih imajo redne kinomatografske predstave, v društvih pa prirejajo tudi likovne razstave akademskih slikarjev in likovnih samorastnikov ter razstave fotografij, - deluje 13 šolskih kulturnih društev, ki združujejo kulturno dejavnost učencev osnovnih šol in Zavoda za slepo in slabovidno mladino, - razvita je kulturna dejavnost v organizacijah združenega dela, - vse portiembnejša je kulturna dejavnost komisij za kulturo v krajevnih skupnostih, obogatena s programom kulturne akcije, - enkrat mesečno obiskuje 17 krajev v občini potujoča knjiž-nica, - na območju občine deluje občinska zveza kultumih organi-zacij, ki organizacijsko združuje kulturno-umetniška in prosvetna društva in skupine v krajevnih skupnostih in v šolah, jih vsebin-sko usmerja in jim strokovno pomaga, sodeluje pri sestavljanju in izvedbi kulturnega programa osrednjih občinskih prireditev, soorganizira prireditve v okviru kulturne akcije in pripravlja mani-festativne kulturne prireditve na ravni občine kot so: občinska revija gledaliških skupin, srečanja pevskih zborov odraslih, sre-čanje mladinskih in otroških zborov, srečanje plesnih in folklor-nih skupin, srečanje lutkovnih skupin, srečanje mladih literatov in prireditve Naša beseda. Kulturno umetniška društva niso enakomerno razporejena po vseh krajevnih skupnostih občine. Največ jih je na primestnem in zunanjemestnem območju, predvsem tam, kjer so količkaj pri-merni prostori za kulturo Od 29 krajevnih skupnostih, kolikor jih je štela občina, v 11 ni bilo ne kuUurnega društva, ne skupine. V teh krajevnih skupnostih skoraj nikjer nimajo prostorov, ki bi bili primerni za organizirano kulturno dejavnost, občasne kulturne prireditve pa so največkrat v šoli. Neprimerno bolje je organizirana mrežasplošnoizobraževalnih knjižnic. V občini deluje poleg matične knjižnice in njene podruž-nice še 13 krajevnih knjižnic, vrzeli med njimi pa zapolnjuje potujoča knjižnica, ki obiskuje 17 krajev, tako da je knjiga doseg-Ijiva na 32 mestih v občini, ne računajoč šolske knjižnice in možnost izposoje knjig v mestnih knjižnicah. Ključni problemi dosedanjega razvoja: - pomanjkanje razgledanih in zavzetih organizatorjev v kul-turno-umetniških društvih in v komisijah za kulturo v krajevnih skupnostih, - pomanjkanje animatorjev kulturnega življenja v organizaci-jah združenega dela in slaba povezanost z občinsko zvezo kultur-nih organizacij, - nezadostna denarna sredstva za nakup novih knjig v splošno-izobraževalnih knjižnicah in zavoljo tega tudi manjša izposoja, - kljub vidnemu izboljšanju so še vedno marsikje skromni materialni pogoji za kulturno dejavnost, še prav posebno v mest-nih krajevnih skupnostih in v novo nastajajočih stanovanjskih soseskah. 2. Cilji bodočega razvoja: - zagotavljanje nadaljnega razvoja amaterske kulturne dejav-nosti v KS, OZD, šolah in VVZ z istočasnim povečanjem kvalitete njihovega dela, - povečanje fonda in izposoje knjig z zagotavljanjem dodatnih prostorov za knjižnice, odpirapjem novih podružničnih oddelkov in uvajanjem novih bibliobusov, - nadaljevanje obnavljanja in gradnje kulturnih domov ozi-roma prostorov za kulturne namene v krajevnih skupnostih, in nabava nujno potrebne in funkcionalne ogreme, - uvajanje sistema rednega vzrževanja, obnavljanja in prezen-tiranja kulturne dediščine. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: Ker v dosedanjem dvodomnem sistemu skupščine občinske kulturne skupnosti interes uporabnikov nikakor ni našel pravega izraza, čeprav ni bil z ničemer oviran, bo bo treba temu problemu posvetiti v prihodnje izjemno pozornost. Ob začetku novega srednjeročnega obdobja je še težko reči, kaj vse bo treba storiti in spremeniti, saj tudi zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti ne nosi nobenih boljših rešitev, iskati pa bo treba takšne rešitve samoupravljanja v kulturi, ki bodo zboru izvajalcev postavile nasproti zbor pravih uporabnikov kulture, ki bodo hoteli in znali iz baze posredovan interes resnično uveljaviti skozi vse organe samouptavne interesne skupnosti. V srednjeročnem obdobju bomo izvajali naslednji obseg in vrsto dejavnosti: a) Ljubiteljska kulturno-umetniška džjavnost: Ljubiteljski kul-tumi dejavnosti bo kulturna skupnost posvečala v prihodnjem obdobju največjo pozomost in ji zagotavljala potrebno gmotno osnovo. Zagotavljala bo redno delovanje kulturno-umetniških društev v krajevnih skupnostih v sedanjem obsegu, podpirala pa bo tudi razvijanje novih dejavnosti v kulturnih društvih, če bo zanje izkazan interes. Povečalo se bo število pevskih zborov, folklornih in plesnih ter lutkovnih skupin. Kulturna skupnost bo tudi pospeševala in omogočala delovanje novih kulturno-umetni-ških društev in skupin v krajevnih skupnostih, kjer takih organi-zmov še nimajo, izkazujejo pa interes za njihovo ustanovitev. Predvidoma bo v tem obdobju ustanovljenih 5 novih društev. Kulturpa skupnostse bo zavzemala prek občinske zveze kul-turnih organizacij za dosego čim višje idejno-estetske ravni pro-gramov kultume dejavnosti in za njihovo čim kvalitetnejšo izvedbo. V ta namen bo pospeševala in omogočala strokovno usposabljanje vodij in mentorjev amaterjev posameznih kulturnih dejavnosti in vzpodbujala sodelovanje poklicnih kulturnih delav-cev pri oblikovanju Ijubiteljskih dejavnosti. V večji meri kot doslej bo prek občinske zveze kulturnih organi-zacij in prek komisije za kulturo in prosveto pri občinskem svetu zveze sindikatov pospeševala organizirano skrb za kulturno živ-Ijenje delavcev. Pospeševala bo sleherno kulturno dejavnost v organizacijah ždruženega dela in kolikor bodo interesi in možno-sti bo pospeševala umetniško ustvarjalnost in kulturno udejstvo-vanje delavcev znotraj delovne organizacije. Občinska zveza kulturnih organizacij bo tudi v tem obdobju organizacijsko povezovala, programsko usmerjala in strokovno podpirala vsa Ijubiteljska kultumo-umetniška prizadevanja v ob-čini. Pripravljala bo prestavitev dosežkov umetniških skupin na različnih področjih kot doslej, v obliki občinskih srečanj in revij ter prireditev Naša beseda. Zveza kulturnih organizacij bo imela pomembno nalogo pri usmerjenem izobraževanju, kjer bo sode- lovala pri zagotavljanju čim kvalitetnejše kulturne vzgoje. Razši-rila bo tudi skrb za kulturnoumetniško udejstvovanje srednješol-ske mladine, zunaj učnega. programa, s prizadevanjem za usta-novitev šolskih kulturnih društev tudi pri srednjih šolah v občini. V večji meri kod doslej bo sodelovala pri oblikovanju in pri izvedbi programa v okviru kulturne akcije povsod, kjer bi bilo potrebno. Kulturna skupnost bo takšno dejavnost občinske zveze kulturnih organizacij podpirala in jo gmotno omogočala. b) Knjižničarstvo V tem srednjeročnem obdobju se bo mreža splošnoizobraže-valnih knjižnic povečala vsaj za dvoje izposojevališč matične-knjižnice. Odprli se bosta na območju mestnih krajevnih skupno-sti, ki so oddaljene od sleherne knjižnice, imajo pa številno prebivalstvo. Le tako bi lahko pomembneje povečali število bral-cev, ki že nekaj časa stagnira. Potujoča knjižnica bo v tem obdobju z manjšim vozilom obi-skovala tudi kraja Črni vrh in Žažar. Ob koncu srednjeročnega obdobja bodo vse splošnoizobraže-valne knjižnice, vštevši dejavnost potujoče knjižnice, dosegle naslednje normative knjižnične dejavnosti: - nakup 1 knjige letno na 12 prebivalcev (1. 1980 - 1 knjiga na 13 prebivalcev), - bralcev bo 12 odstotkov vsega prebivalstva (1. 1980 - 11%), - izposoja 2,2 knjige letno na prebivalca (1. 1980 - 2 knjigi). c) Kulturna vzgoja mladine Ker so bila v preteklem obdobju ustanovljena šolska kulturna društva v domala vseh osemletkah, se bomo v tem planskem obdobju zavzeli za ustanovitev takih društev tudi v vseh srednjih šolah v občini. Vsem šolskim kulturnim društvom bo občinska kulturna skupnost zagotavljala redno delovanje s sofinancira-njem nabave potrebne opreme in z omogočanjem strokovnega izpopolnjevanja njihovih mentorjev. Umetniškim skupinam teh društev pa bo omogočala uveljavitev na prireditvah Naša beseda in na vsakoletnih občinskih srečanjih. d) Približevanje kulture delovnim Ijudem in občanom Kulturna skupnost bo s sofinanciranjem omogočala prireditve v okviru kulturne akcije povsod, kjer bo izkazan interes in organi-zacijska pripravljenost, tako v krajevnih skupnostih, v organizaci- , jah združenega dela, v šolah in v vzgojno varstvenih organizaci-jah. V tem ko je kadrovska problematika na področju splošnoizo-braževalnega knjižničarstva načeloma rešana, pa ta še vedno obstaja pri pridobivanju strokovnih delavcev, ki naj bi vodili posamezne umetniške skupine, kot so režiserji, zborovodje, vo-dje baleta in folklore. Nekatere probleme bo rešilo usmerjeno izobraževanje, za nekatere kadre pa bo potrebno bolj dosledno usmerjanje v sistem izobraževanja, ki ga izvajajo Zveza kulturnih organizacij Ljubljane in republike, delo vseh strokovnih delavcev pa bo potrebno ustrezno vrednotiti. Največji kadrovški problem so organizacijski kadri, pobudniki kulturne dejavnosti, vodje sekcij in animatorji. Njihovo delo je zelo zahtevno in docela amatersko. Ker razen kratkim tečajev in posvetovanj ni nobene oblike posebnega rednega šolanja, bo * pridobitev takih kadrov tudi v prihodnje prepuščena naključju, od katerega bo seveda v dobršni rrieri odvisen celoten plan razvoja kulture v občini. Iz posebnih sredstev za investicije pri Ljubljanski kulturni skup-nosti bo občinska kulturna skupnost uredila knjižna izposojevali-šča v: vrednost leto dokon. KS Rožna dolina 300.000 din 1985 KS Trnovo in Kolezija ' 300.000 din 1985 in pridobitev novih prostorov za knjižnico Prežihov Voranc 6.000.000 din 1984 Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje združ^nih pri Ljubljan-ski kulturni skupnosti bo občinska kulturna skupnost, v mejah materialnih možnosti in v kolikor bodo krajevne skupnosti pri-pravljene vložiti svoj delež, zagotovila sredstva za adaptacijo, obnovo in posodobitev naslednjih objektov: - adaptacija Zadružnega doma v Velikih Laščah, - obnova Prosvetnega doma v Horjulu, - adaptacija Zadružnega doma v Polhovem Gradcu, - preureditev Kulturnega doma v Podpeči, - nadaljevanje gradnje Kulturnega doma v Šentjoštu, - nadaljevanje adaptacije Zadružnega doma na Barju, - nadaljevanje obnove Zadružnega doma v Notranjih Goricah, - ureditev dvorane v gasilskem domu v KS Brezovica, - adaptacija gasilskega doma v Želimljah Za te namene bo kulturna skupnost namenila 6.800.000 din. Iz združenih sredstev pri Ljubljanski kulturni skupnosti in ob sofinanciranju kulturne skupnosti Slovenije (razmerje 50 : 50%) bodo izvedene naslednje investicije: - sanacija južnega trakta Turjaškega gradu v vrednosti 3.700.000 din, - obnova Ahaca nad Turjakom v vrednosti 940.000 din, - obnova Korena nad Polhovim Gradcem v vrednosti 500.000 din, - sanacija Petrove cerkve v Dvoru v vrednosti 500.000 din. Vlaganja v izvedbo navedenih del bodo tekla vse srednjeročno obdobje. V tem srednjeročnem obdobju bomo na območju občine zgra-dili Muzej Ijudske revolucije v vrednosti 152.460.000 din, gradnja bo končana leta 1985, vir financiranja bodo sredstva republiških interesnih skupnosti za kulturo (53%), izobraževanje (24%) in raziskovanje (14%). Telesna kultura 1. Analiza dosedanjega razvoja Glede na izrazito deficitarnost telesno-kulturnih površin na območju občine je bila prednostna naloga Samoupravne intere-sne telesno-kulturne skupnosti v obdodju 1976-1980 izgradnja teh površin. Prav tako pa je v okviru finančnih možnosti vzdrže-vala obstoječe telesno-kulturne objekte. Na področju množičnosti in rekreacije je s pestro ponudbo trimskih akcij in redne vadbe v društvih omogočila občanom izvajanje telesnovzgojne športne aktivnosti. Maloštevilne osnovne telesnokulturne organizacije so se poleg izvajanja rednega programa uveljavile tudi kot uspešen izvajalec in soorganizator posameznih akcij in prireditev v krajevnih skup-nostih in občini. V občini je 76.895 m2 športno rekreativnih površin, kar znaša 1,01 m ' na prebivalca, s tem normativom je daleč pod republi-škim povprečjem. V občini delujejo 38 osnovnih telesno-kulturnih organizacij, ki povezujejo okoli 7.000 članov, od tega 5.000 redno aktivnih. Te organizacije izvajajo 19 športnih panog in to na področju rekrea-cije in vrhunskega športa. V to dejavnost so vključene tudi mejna področja vzgoje in izobraževanja z okoli 4.000 udeleženci iz VVZ in šolskih športnih društev. 2. Cilji razvoja - nudenje občanom čim večje možnosti za izvajanje športnih ak-tivnosti na področju rekreacije in vrhunskega športa. To bomo skušali doseči z redno vadbo (2x1 uro tedensko), skupaj 40 tednov in z raznimi akcijami (dejavnost telesnokulturnega mini-muma, rekreacijska tekmovanja, pohodi, teki, testi), - postopno odpravljanje deficitarnosti telesnokulturnih povr-šin na območju občine v cilju izenačevanja pogojev v mestu Ljubtjani. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: V srednjeročnem obdobju 1981-1985 se bomo usmerjali v nadaljno preobrazbo telesne kulture v smislu take organizirano-sti, da bodo telesno-kulturne organizacije sposobne zagotavljati delovnim Ijudem in občanom čitn boljše telesno-kulturno udej-stvovanje. V obdobju 1981-1985 bomo izvajali telesno-kulturno dejavnost v programu športne rekreacije in vrhunskega športa. Vdejavnost bomo vključevali delovne Ijudi, mladinc in občane, in sicer po nasledni dinamiki: 1981 1982 1983 1984 1985 - število vključenih v redne oblike vadbe 6.810 7.500 8.200 9.000 9.500 - število vadbenih ur 27.240 30.000 32.800 36.000 38.000 - število vključenih v akcije 11.700 12.700 14.500 16.160 17.760 V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo intenzivno delali na programu usposabljanja kadrov, pri čemer bomo posvetili še posebno pozornost že usposobljenim kadrom, ki pa zaradi raznih vzrokov ne delujejo v telesni kulturi. Za uresničitev zastavljenega telesno-kultjurnega programa bomo v tem obdobju usposobili naslednje število strokovnega kadra: 1981 1982 1983 1984 1985 - profesionalni strok. kadri - amaterski strok. kadri v OTKO 80 1 38 37 1 30 42 Iz sklada za izgradnjo telesno-kultumih objektov občine, ki ga je ustanovila samoupravna interesna telesno-kulturna skupnost ob-čine se bo financiralo. KS program del 1. telovadnica pri Galjevica - dokončanje v letu 1981 osnovni šoli Krim-Ru- in vračanje anuitet dnik 2. prizidek telovadni- Trnovo - pridobitev projektne do- ce Partizan Trnovo kumentacije in izvajanje pripravljalnih del 3. prizidek telovadni- Malči Belič - pridobitev projektne do- ce Partizan Vič kumentacije in izvajanje pripravljalnih del 4. pokrit bazen Kole- Milan Če- - pridobitev projektne dč>- zija snik kumentacije in izvajanje pripravljalnih del 5. zunanje rekreacij- večKS - zagotovitev površin v so- ske površine ob Ljub- delovanju s SIS za revitali- Ijanici - Mesarica zacijo Ljubljanice 6. zunanje rekreacij- Malči Belič - pridobitev tehnične do- ske površine ŠRC kumentacije za ureditev zu- Svoboda nanjih rekreacijskih povr- • šin Opomba: 1. Pri postakvi 4 in 5 pripravlja SML ustanovitev SIS za revitali-zacijo Ljubljanice. Iz rednih sredstev bo SITKS Ljubljana Vič-Rudnik v srednjeroč-nem obdobju 1981 -1985 sofinancirala izgradnjo novih zmogljivo-sti po naslednjem vrstnem redu: objekt KS IzrrV v m Vrednost telovadnica Krim-Rudnik Galjevica , 1.752 26.280.000 univerzalna ploščad Pijava gor. 550 495.000 Kozarje 1.300 1.170.000 Univerzalne ploščadi bodo gradili krajani s prispevki in z last-nim delom, SITKS občine sodeluje samo kot soinvestitor. Pri gradnji, posodabljanju in adaptacijah pa bodo imeli prednost objekti za množičnost pred objekti za vrhunski šport. Dinamika in obseg gradenj teh ter drugih objektov, ki se bodo gradili poleg navedenih, se bosta določala v letnih resolucijah občine ter bosta potekala skladno z interesom krajevnih skupno-sti in obsegom zagotovljenih sredstev. Zdravstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja V osnovnem zdravstvenem varstvu občine Ljubljana Vič-Ru-dnik niso bili realizirani zastavljeni cilji v družbenem planu za obdobje 1976-1980 iz tega področja. Določeni uspehi so bili doseženi na področju investicijske izgradnje adaptacije in mo- dernizacije zdravstvenih objektov ter posodobitev opreme, pred-vsem v zobozdravstveni službi. Iz lastnih sredstev in s sredstvi družbenopolitične skupnosti smo posodobili in opremili sledeče objekte: - obnovljena je zdravstvena postaja na Dobrovi, ureja pa se oprema za zobozdravstveni laboratorij. Zobozdravstvena ambu-lanta dela že v dveh izmenah, - adaptirana je splošna ambulanta ter na novo organizirana zobna ambulanta v prostorih zadružnega doma Vnanje gorice, - adaptirani so prostori zobnih ordinacij v centralni stavbi na Viču tsr s tem pridobljena ena nova ambulanta. Na novo je opremljena okulistična ambulanta ter nabavljen nov EKG aparat, - opremljena ter usposobljena je nova zobna ordinacija v novi Osnovni šoli na Viču, - ustanovljeni sta obratni ambulanti v DO llirija in Tobačni to-varnl, - na novo je opremljena ambulanta za borce v centralni stavbi na Viču, - v večji meri kot dosedaj je organizirano zdravstveno varstvo v Domu za ostarele občane na Bokalcah, - na novo so opremljene tudi specialistične ambulante v pedia-trični kliniki vTrnovem. Kljub rezultatom v investicijski izgradnji in opremi zdravstvenih objektov še vedno zaostajamo napram ostalim Ijubljanskim obči-nam. Zastarela in nefunkcionalna je predvsem oprema v splošni medicini, otroškem varstvu in v s/užbi nege bolnika na domu. Posamezni zdravstveni objekti so še vedno prostorsko odmak-njeni od občanov. Vse zdravstvene postaje delajo samo v eni izmeni. Kadrovsko smo okrepili šolsko in otroško varstvo, ki pa še vedno posluje v težkih prostorskih pogojih. V letu 1980smo pristopili k izgradnji objektov iz samoprispevka II. Dela kasnijo in niso zaključena v dogovorjenih rokih ter se bodo prenesla še na 1981. leto. Funkcionalna povezanost med osnovno in specialistično ter bolnišnično zdravstveno dejavnostjo še vedno ni bistveno večja, razen nujne medicinske pomoči za odrasle občane in otroke. Vendar tudi ta služba še ni ustrezno organizirana in je potrebna še bistvenih dopolnitev. Ugotavljamo, da se čakalna doba še rii bistveno zmanjšala. Prav tako pa je porasla tudi odsotnost z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana. Položaj občinske zdravstvene skupnosti kot mesta za samou-pravno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci zdravstva v svobodni menjavi dela se je v tem srednjeročnem obdobju okre-pil. Uzakonili smo vsebinske usmeritve v izvajanju zdravstvenega varstva s sprejemom samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ob katerem smo tudi opre-delili višino participacije (doplačilo uporabnikov k zdravstvenim storitvam), vendar zaenkrat še ne enotno v Ljubljani. S sporazumom o skupnih nalogah temeljev planov občinske zdravstvene skupnosti je bila dogovorjena opredelitev za skupni program zdravstvenega varstva in za sistem solidarnosti. 2. Cilji razvofa - zagotavljanje boljšega in popolnejšega zdravstvenega varstva vsega in aktivnega prebivalstva. kar bo omogočalo manjšati od-sotnosti z dela, - izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva udeležencev NOV. - izpopolnjevanje organizacije zdravstvene služtoe ter funkcio-nalne povezave službe ošnovne specialistične in bolnišnične dejavnosti, - nadaljevanje gradnje zdravstvenih objektov v cilju izenačitve tega standarda z drugimi Ijubljanskimi občinami. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: Za dosego zastavljenih ciljev bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotoviti potrebno število zdravstvenih de-lavcev in prostorskih zmogljivosti. 1. Kadrovska problematika Reševanje kadrovske problematike je odvisno od sprejema novih normativov v zdravstvu. Sprejem teh normativov se predvi- deva v 1981. letu. Zaradi oddaljenosti posameznih zdravstvenih postaj si bomo prizadevali postopno preiti na dvoizmensko delo v najbolj dislociranih enotah. Ta način dela zahteva kadrovsko okrepitev obstoječih zdravstvenih postaj, vendar bi s tem zmanj-šali prevoze z reševalnimi avtomobili in omogočili lažjo dostop-nost bolnikov do strokovne pomoči. Tudi v sklopu SLO bi morale dobiti zdravstvene postaje večji pomen. 2. Investicije v zdravstvene objekte Kot nujno predvidevamo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 naslednje investicije: a) Iz sredstev samoprispevka II: - dokončanje gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Vič, v vrednosti 54.000.000 din, gradnja bo končana leta 1981. b) Iz sredstev zbranih s posebno obliko združevanrja sredstev občanov - izgradnja zdravstvene postaje Škofljica, vrednost investicije je 18.300.000 din, gradnja bo končana leta 1985, - izgradnja zdravstvene postaje Velike Lašče, vrednost investi-cije je 18.300.000 din, gradnja bo končana leta 1982, - ureditev lekarne na Rudniku v sklopu potrošniškega centra na Rakovniku v vrednosti 7.420.000 din, investicija bo končana leta 1984. c) Občinska zdravstvena skupnost si bo prizadevala, da bo zagotovila sredstva za dokončanje pričetih adaptacijskih del v zdravstveni postaji na Rudniku, vrednost investicije je 6.000.000 din. d) Iz sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti Ijubljanske regije bodo žgrajene investicije skupnega pomena za Ljubljano in to: porodnišnica, klinična bolnica za psihiatrijo in Mladinsko klimat-sko zdravilišče Rakitna. Zadnja investicija bo končana leta 1983, vrednost del bo 10.000.000 din. Raziskovalna dejavnost 1. Analiza dosedanjega razvoja Na območju občine deluje petnajst raziskovalnih organizacij, od katerih je velika večina slovenskega in tudi širšega pomena. Ugotavljamo pa, da je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju samoupravno povezovanje in dogovarjanje med izvajalci in upo-rabniki premajhno Vzrok temu je na eni strani dejstvo, da še ni ustanovljena Mestna raziskovalna skupnost kot mesto usklajeva-nja raziskovalnih potreb vseh občin in povezovanje raziskovalne dejavnosti v okviru Republiške raziskovalne skupnosti. Na drugi strani pa so se občinske raziskovalne skupnosti v svojem delu srečevale z vrsto problemov: premajhno zanimanje združenega dela za uveljavljanje lastnega inovativnega in tehnološkega zna-nja, nezainteresiranost izvajalcev in uporabnikov za dolgoročno dogovarjanje o skupnih valganjih v raziskovalno dejavnost na določenih projektih, delegatska nezastopanost občinskih razi-skovalnih skupnosti v področnih raziskovalnih skupnostih, pro-¦ blem financiranja občinskih raziskovalnih skupnosti. Prav tako pa zaostaja tudi načrten razvoj in usposabljanje raziskovalnih kadrov in usklajena štipendijska politika. 2. Cilji bodočega razvoja - Usklajevanje raziskovalne dejavnosti s potreba.ni združe-nega dela, - pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso, - spodbujanje inovacijske dejavnosti v organizacijah združe-nega dela s poudarkom na materialni proizvodnji, - propagiranje znanstvene dejavnosti v organizacijah združe-nega dela, med občani in še posebej med mladino. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 V okviru občinske izobraževalne skupnosti bomo dogovorili predvsem takšne raziskovalne naloge, projekte in ekspertize, ki bodo dajale neposredne rezultate v tehnološkem razvoju združe-nega dela in izboljšanju posameznih elementov okolja, pri bival- nih pogojih in pogojih dela. Izdelali bomo enoten sistem nagraje-vanja inovativne dejavnosti, tehničnih izumov in izboljšav. Poleg tega bo sodelovala pri propagiranju znanstvene dejavnosti. Izboljšali bomo povezovanje občinskih raziskova'lnih skupno-sti, s tem pa tudi uporabnikov in izvajalcev, z Mestno razisko-valno skupnostjo pri vseh nalogah infrastrukturnega pomena za mesto in se povezovali z Republiško raziskovalno skupnostjo pri nalogah republiškega in mednarodnega pomena. Občinska razi-skovalna skupnost bo predvsem mesto dogovarjanja za naloge, ki so pomembne za družbenopolitični in ekonomski razvoj ob-čine. V okviru programa Raziskovalne skupnosti Slovenije za ob-dobje 1981-1985 bodo raziskave na posameznih področjih opravljale naslednje znanstveno-raziskovalne organizacije in vi-soke šole s sedežam v naši občini: - DO Inštitut Jožef Štefan: raziskave na področju naravo-slovno matematičnih ved (fizika, kemija), tehničnih ved (elektro-tehnika, računalništvo, avtomatika, strojništvo, kemija, energe-tika, geologija), medicinskih ved ter raziskave in odkrivanjeener-getsko mineralnih surovin, tehnološke, pitne in mineralne vode in raziskave pri izdelavi osnovnih geoloških kart, - po Kemijski inštitut Boris Kidrič: raziskave na področju naravoslovno matematičnih ved (biologija, kemija), tehničnih ved (kemija, tekstilna tehhologija, geologija), biotehničnih ved, ter raziskave in odkrivanje energetsko mineralnih surovin, kovinsko in nekovinsko mineralnih surovin, tehnološke pitne in mineralne vode ter raziskave pri izdelavi osnovnih geoloških kart, - DO Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko: raziskave na področju naravoslovno matematičnih ved (matematika, fizika, mehanika) in tehničnih ved (graditeljstvo), - DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko: raziskave na področju tehničnih ved (elektrotehnika) - DO Metalurški inštitut: raziskave na področju tehničnih ved (elektrotehnika, metalurgija) ter raziskave in odkrivanja energet-sko mineralnih surovin, kovinsko in nekovinsko mineralnih suro-vin, - DO Vodnogospodarski inštitut: raziskave na področju te-hničnih ved (graditeljstvo) ter raziskave in odkrivanja tehnološke, pitne in mineralne vode, - DO Inštitut za metalne konstrukcije: raziskave na področju tehničnih ved (graditeljstvo), - DO Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo: raziskave na po-dročju tehničnih ved (graditeljstvo), - DO Urbanistični inštitut: raziskave na področju tehničnih ved graditeljstvo, promet in zveze in družboslovnih ved, - DO Pedagoški inštitut: raziskave na področju družboslovnih ved, - DO Elektroinštitut Milan Vidmar: tehnično ekonomske razi-skave na področju razvoja energetike s poudarkom na elektroe-nergetiki, študij razvoja elektroenergetskih sistemov, projektira-nje in inženiring energetskih objektov, strokovno tehnični pre-gledi in preizkušnje in atestiranje Elektroindustrije, - DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: raziskave na področju biotehničnih vcd, - VDO FNT, VTOZD f izika: raziskave na področju naravoslovno tehničnih ved (fizika; meteorologija in astrogeofizikalne vede), - VDO FNT, VTOZD Matematika in mehanika: raziskave na področju naravoslovno tehničnih ved (mehanika) - VDO FNT, VTOZD Kemija: raziskave na področju naravo-slovno matematičnih ved in tehničnih ved, - VDO FNT, VTOZD Tekstilna tehnologija, raziskave na po-dročju tehničnih ved, - VDO FNT: raziskave na področju tehničnih ved (energetika) ter raziskave in odkrivanja tehnološke, pitne in mineralne vode, - VDO Biotehnična fakulteta: raziskave na področju naravo-slovno matematičnih ved (biologija), tehničnih ved (geologija) - VDO BF, VTOZD za veterino: raziskave na področju medicin-skih ved in biotehničnih ved, - VDO BF, VTOZD za gozdarstvo, VTOZD za lesarstvo, VTOZD za agronomijo in VTOZD za živilsko tehnologijo: raziskave na področju biotehničnih ved, - VDO FAGG: raziskave na področju naravoslovno matematič-nih ved (mehanika), tehničnih ved (graditeljstvo, promet in zveze, geologija), - VDO Fakulteta za elektrotehniko: raziskave na področju te-hničnih ved (elektrotehnika, računalništvo, avtomatika, energe-tika in geologija). 2a uresničevanje načrtovanega raziskovalnega programa bodo znanstvenoraziskovalne organizacije organizacije na območju občine izvajale naslednje investicije: DO Vodnogospodarski inštitut skupaj z DO Podjetjem za ureja-nje hudournikov: izgradnja delovnih prostorov in nabavaopreme v vrednosti 24.000.000 milijonov din, izgradnja bo končana leta 1983, oprema pa se bo nabavljala v vseh letih srednjeročnega obdobja Sredstva za investicijo so že zagotovljena iz lastnih sredstev organizacije. SO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko bo skupaj z DO Metalka zgradil proizvodni objekt na lokaciji inštitut, v katerem bo tekla proizvodnja novih proizvodov razvitih na osnovi znan-stveno-raziskovalnih dognanj inštituta. Poleg navedenih se bodo izvajale tudi druge ekonomsko upra-vičene investicije, ki bodo ustrezale družbeno-ekonomskim krite-rijem, imele zagotovljene vire financiranja ter bile usklajene z vsemi dejavniki razvoja. Obseg in dinamika gradenj bo podrobno opredeljena v letnih resolucijah občine. E. PROSTORSKI RAZVOJ URBANIZEM IN VARSTVO OKOUA 1. Analiza dosedanjega razvoja V tekočem srednjeročnem obdobju je lako na mestnem kot izvenmestnem območju občine potekala intenzivna stanovanjska gradnja, ki pa ni bila v celoti usmerjena v površine, ki jih je v te namene predvidel Generalni urbanistični načrt (GUP), ki ga je v letu 1966 sprejela Ljubljana. Z njim je bila določena namembnost površin v mestnem delu občine. Na izvenmestnem delu pa sta namembnost površin določala Urbanistični program (UP) za ob-močje mesta Ljubljane, ki je bil sprejet 1972 leta in dopolnjen lela 1973 ter Urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bil sprejet 1974. leta. Leto 1980 je bil GUP dopolnjen, ker se je opredelil potek avtoceste, s čemer so se sprostili številni rezervati na območju občine. Prav tako je bil namen dopolnitve spremeniti namemb-nost tistih delov občine, ki so bili napadeni s strjeno skupino nedovoljenih gradenj (Rakova Jelša, Podvozna pot). V teku je druga faza novelacije GUP-a, katere namen je opredelitev nadalj-nih možnosti stanovanjske in proizvodne gradnje. Značilno je, da je stanovanjska gradnja na izvenmestnem delu občine bila precej razpršena, pretežno namenjena zasebni grad-nji in je v veliki meri dopolnjevala obstoječa naselja. Velika razpršenost gradenj je onemogočala smotrno varovanje kmetij-skih površin ter racionalno gradnjo družbene in prostorske infra-strukture. Prisotnih je bilo precej nasprotij med stanovanjsko, industrij-sko, drugo in kmetijskp rabo površin. Kmetijska zemljišča so bila najbolj izpostavljena spreminjanju namembnosti rabe. Na po-dročju gozdnih površin je bilo teh nasprotij manj. Zaradi zavarovanja preostalih prostih površin pred neorganizi-ranimi stihijskimi posegi, katerih posledica je bila ne le mini-malna izraba prostora, temveč tudi maksimalno vlaganje v komu-nalne objekte zaradi kasnejšemu prilagajanju obstoječemu sta-nju, se je z Odlokom o prepovedi graditve, prometa in parceliza-cije zemljišč zavarovalo vse na novo oblikovane stanovanjske otoke na območju občine. Posledica neskladja med razpoložljivimi površinami namenje-nimi stanovanjski gradnji ter povpraševanjem po njih so pa tudi nedovoljene gradnje, katerih je na območju občine 1500, le-te leže tudi v nezazidljiVih zelenih, rekreacijskih površinah tertistih, ki so zavarovane za razne družbene potrebe. Ključni problemi dosedanjega razvoja so: - kasnitev izdelave urbanistične dokumentacije za postavlje- nimi roki, zaradi dolgotrajnosti izdelave geodetskih podlag, po-gostih sprememb in dopolnitev že izdelanih zazidalnih načrtov ter nenazadnje premajhne zmogljivosti Ijubljanskih projektnih organizacij, - nasprotnejši si interesi pri izdelavi zazidalnih načrtovvsamih KS, med KS in ostalimi porabniki prostora, kar tudi je vodilo do kasnitve izdelave ter do prodaje kmetijskih zemljišč za stanovanj-sko gradnjo, kljub temu, da ta površina ni bila temu namenjena, - zaostajanje fonda zazidljivih površin za povpraševanjem po teh zemljiščih ter, zaradi velike razpredenosti le-teh , zaostajanje komunalnega opremljanja občine za stanovanjsko gradnjo. 2. Cilji bodočega razvoja: - nadaljno urbanistično urejanje občine, tako na področju stanovanjske, industrijske oz. obrtne gradnje, - izvajanje priprave urbanistične dokumentacije po sprejetih rokih, - usmerjanje stanovanjske gradnje v nekaj večjih soseskah v cilju zgostitve stanovanjske gradnje ter preprečitvi odtujevanja dobre kmetijske zemlje prtmarni fabi. 3 Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Na področju priprave urbanistične dokumentacije je pre-dnostna naloga zagotoviti pravočasno pripravo vse dokumenta-cije za nemoten potek planirane stanovanjske gradnje s sprem-Ijajočimi objekti. Prav tako se bo pripravljala urbanistična doku-mentacija potrebna za nadaljevanje gradnje stanovanjskih objek-tov tudi po letu 1985. Enako velja tudi za proizvodne in obrtne cone, kjer je cilj doseči pplicentričen razvoj za približanje delov-nega mesta mestu prebivanja. Vsa gradnja se bo usmerjala pred-vsem na manj vredna kmetijska zemljišča ter degradirana gozdna območja. Prav tako se bo pripravljala dokumentacija ter opredeljevale cone tudi za izgradnjo počitniških hiš. Zaradi ohranjanja kultur-nosti krajine in dobre kmetijske zemlje bomo gradili v strnjenih naseljih. Z.a to gradnjo so še namenjene cone na Rakitni, v Iškem Vintgarju, Gradežu pri Turjaku, na območju Polhograjskih dolo-mitov (Bela, Osredek, Smolnik). V pripravi pa je še več manjših območij v predelu ob Kočevski cesti (Pijava gorica-Turjak), na območju KS Golo-Zapotok, KS Horjul. Odpirale se bodo tudi nove cone namenjene tej gradnji v skladu s plani krajevnih skupnosti. Priprava le-teh bo podrobneje opredeljena v letnih resolucijah občine. Zaradi zavarovanja preostalih prostih površin pred neorganizi-rano stihijsko gradnjo se bo še nadalje uveljavljala splošna pre-poved gradnje, parcelizacije in prometa z zemljišči. Poleg tega bo potrebno preprečiti prodajo nezazidljivih kmetijskih površin. Z ustreznimi odloki bo občinska skupščina zavarovala območja nahajaiišč mineralnih surovin (Hrastenica, Podpeč, Preserje). Enako velja za varstvena območja in varstvene pasove za oskrbo z pitno vodo posebej pomembnih območij podtalnice in izvirov. Prav tako bomo prjpravili urbanistično in varstveno dokumenta-cijo za izgradnjo potrebnih objektov za čiščenje odpadnih voda iz industrije in gospodinjstev. Izdali bomo program varovnaja in ohranjanja kulturnih dedi-ščin v skladu z tnaterialnimi možnostmi ter določili ustrezno obliko varovanja. Posebno skrb bomo namenili ohranjanju zelenih površin, ki so pomembne tako v stanovanjskem kot industrijskem okolju, varo-vanju krajinskih parkov (Polhograjski dolomiti, območje Iškega Vintgarja) in naravnih rezervatov (območja v Polhograjskih-dolo-mitih) pred večjimi zunanjimi posegi. V tem srednjeročnem obdobju bomo dokončali gradnjo Parka OF. Vrednost investicije je48.000.000 din. Sredstva za investicijo se bodo zbrala na osnovi sklenjenega posebnega samouprav-nega sporazuma. Prav tako se bo nadaljevala gradnja Poti spominov in tovariš-tva. Investicija v vrednosti 20.818.517 din se bo izvaiala v obdobiu 1981-1984. Stanovanjsko gospodarstvo - prevelika razpršenost organizirane indlvidualne stanovanj- ske gradnje, 1. Anallza dosedanjaga razvoja: ~ prepočasno usklajevanje vseh interesov pri opredeljevanju V srednjeročnem obdobju 1976-1980 smo se na področju območij namenjenih stanovanjski gradnji. stanovanjskega gospodarstva srečevali s številnimi problemi. Planirana stanovanjska gradnja 3336 stanovanjskih enot je v 2. Clljl bodočega razvoja: prvih letih napredovala zelo počasi. Vzrokov za zamude je bilo - s koordinirano akcijo vseh dejavnikov zagotoviti izgradnjo več, med najpomembnejšimi so nekoordiniran pristop vseh de- stanovanjskih enot po sprejetih rokih, javnikov, ki se je odrazil na prepočasnem pripravljanju potrebnih - usmerjanje vse gradnje v za to opredeljena območja občine, zemljišč in vse potrebne dokumentacije. - povečanje udeležbe družbeno usmerjene gradnje v celot- V letu 1979 se je dinamika gradnje nekollko izboljšala, vendar nem številu stanovanjskih enot, zamud ni bilo mogoče nadoknaditi. Konec srednjeročnega ob- - zagotavljanje sočasnosti gradnje objektov socialnega stan- dobja je bilo zgrajenih v blokovni gradnji 805 stanovanj, v organi- darda in drugih spremljajočih objektov. zirani individualni gradnji 477 stanovanj ter individualni neorga- nizirani gradnji 1188 stanovanj. Skupaj je bilo zgrajenih 2470 3. Plan razvo|a za obdob|e 1981-1985 enot kar predstavlja 74-odstotno realizacijo plana. Poleg odpiranja novih gradbišč za stanpvanjsko gradnjo bodo Vellk stanovanjski primanjkljaj ob premajhnem obsegu druž- v srednjeročnem planskem obdobju zaključeni že pričeti objekti beno usmerjene gradnje je povzročil, da so se občani odločali za na družbeno organiziranih in usmerjenih gradbiščih sosesk: VS- gradnjo enodružinskih hiš v neorganizirani gradnji. Gradnja je 1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-103 Murgle III, IV, VS-6 Vič, VS-3 bila razpršena na mnogo manjših gradbišč in povzročala nesmo- Žičnica. tmo rabo prostora občine, ter neustrezno opremljenost občine s Na mestnem delu občine bo gradnja potekala še v naslednjih potrebno komunalno infrastrukturo in s spremljajočimi objekti. novih soseskah: RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-6/3 Grba (Viško polje), Razpršena gradnja je zelo dražila potrebna vlaganja v komunalno VS-7 Brdo, Vrhovci. infrastrukturo ter onemogočala sočasno gradnjo drugih potreb- Na izvenmestnem območju občine pa se glede na stopnjo nih objektov socialnega standarda (vrtcev, šol) in objektov izdelave vse potrebne urbanistične dokumentacije ter razpolož- osnovne preskrbe. Nizka gostota zazidave je tudi postavila pod Ijiva sredstva za komunalno infrastrukturo planira začetek grad- vprašaj racionalnost izgradnje vseh infrastrukturnih objektov. nje le v štirih soseskah: Hkrati pa se je kot posledica neskladja med potrebnimi in razpo- VS-221/3 Vnanje Gorice, VS-201/8 Gabrje, ložljivimi površinami širila črna gradnja, ki je zajela tudi nezazid- VS-236/1 Ig in VS-225/1 Podpeč. Ijive površine. Skupaj bo zgrajenih 2695 stanovanjsklh enot v usmerjeni sta- Med ugodne premike na stanovanjskem področju pa štejemo novanjski gradnji. Poleg tega pa bo na izvenmestnem območju napredek pri uveljavljanju sodobne tehnologije graditve, pove- potekala še neorganizirana individualna gradnja kot dopolnitev čan interes občanov pri varčevanju za stanovanjsko graditev ter v obstoječih naselij. Predvidoma bo v srednjeročnem obdobju zadnjih letih večja organiziranost pri phpravl stanovanjskih zem- zgrajenih 500 stanovanjskih enot. Hkrati se bo pripravljala vsa Ijišd. potrebna dokumentacija za nadaljevanje stanovanjske gradnje Med ključne probleme štejemo: po letu 1985. Prednost bodo imela naslednja območja: - premalo koordiniran pristop vseh dejavnikov pri izvedbi pro- VS-102 Rakova Jelša, VS-103/2 Zeleni log, RS-103/2 Vinterca, gramov stanovanjske gradnje, VS-8/1a Kosovo polje, VS-109 Podvozna pot, VS-8 Kozarje, VS- - preveliko število neorganiziranih, stihijskih posegov v pro- 260 Velike Lašče in območja, namenjena individualni gradnji za stor, katerlh posledica so mlnimalna izraba prostora, delavce iz osnovne šole na Dobrovl. pla-j ~t;>:;cvat:jcke <;HADH.n: 1981 - 1985 Io'"5.cijo Stanje Število dojjrajenih atanovanjskih enot Skupaj _________________________doi-ur.ent. 1381 1982 1983 1934 1985____________198I - 1985 f.et-t.ne lok-atijjs VS-1 T:-novo 4 I80 123 446 2o2 - 951 VS-3. Žionica 3 - . 69 199 118 - 386 VS-4 3onifa;ija 4 76 - - - - 76 VS-6 Vič 4 36 36 V3-!o3 T.urslc TII/IV 4 + 2 loo 126 - - - 226 V3-7 Brdo.Vrhovci .3 - 89 - 89 HS-1,2 Jurčkovi ;ot 3+2 - 2oo loo' loo 96 496 VS-6/3 Irba /Viško polje/ 3_________=________-_______95______9o_______-_________________18J__________ . Sku;-aj r:es;tne lokaeije -_________392_______6o7______8_4o______51o_______96__________________2445__________ Izvenncstne lokaoije VS-221/3 Vnanje gorice 3 - -. - 4o 4o 80 V5-P36/1 Ig 4 - 3o 3o - * 60 Po programu prenove se bo prvenstveno nadaljevala prenova stanovanj. Prenova bo zajela še objekte locirane izven mestnega starega mestnega jedra. Na območju občine bo zajela Krakovo in jedra, ki so spomeniško varovani. Na osnovi posebnega združe- staro Trnovo (območje Eiprove ulice). Prenovili bomo 30 objek- vanja sredstev zainteresiranih investitorjev pa se bodo pridobile tov, tj. 120 stanovanj, za kar bomo zagotovili 60 nadomestnih tudl nove poslovne površine oziroma revitalizirale stare. I.o' ;.-.'i .'•¦ 3' i.je Ct 'vilo dograjenih st^'lovaiijskili enot Skupaj ______'_________________:Vv-yru/._t_.. .iiLi.___y8_?..._ij8j,___i284__JL96jL_______________1981 - 1985 ¦/"-"""/1 To ¦':¦.: " , - . ,?o 2c - - 4o V.'.-0.:!,/-'' V V.r.i:?/¦...-no jo jo 7o 25o . n >.' • 21J f.1 - :icor ivii J " :-.. i'.' v. . r ...',..ja :i.". ' '¦ ' Vi-"i lco loo liio loo loo 5oo ?S-?.'.-iC:, V-""7, V3-rl3/3 V3—t'5o in ^it.;ovi::.________________________________________________^__________________ 3to»pej wr .-inji: - 432 757 95o 69o 266 3195 31.:..-01 :"loku-ne.-ii :^c•;;¦-: 1 - urlr^r.i" i;ičrii naort i--:o>?laii /nopotrjen/ 2 - aazi;V.{lni načrt i ::.l<-.liin nepotrjen 3 - zaziiioliii n-:iSrt i,-::ir.laji in jiotrjer. ' . ¦¦ 4 - zazidalni i.i izvedbo.r.i načrti potrjeni Hkrati se bo poiskalo možnosti sa financiranje skupaj 6 sredstvi krajaaov izgradnje komunalnih vodov za naBelJe VS-221/5 - Graajna v KS Notranje gorice, s čemer bomo lahko uvrstili tudi to soseeko ined navedene v tabeli. Skladno s planirano stanovanjsko gradnjo bo tekla priprava 1985. Za potrebe stanovanjske gradnje se bodo urejala zemljišča stavbnih zemljišč. Cilj bo pravočasno urediti vsa zemljišča za v naslednjih soseskah oziroma zazidalnih otokih. nemoten potek gradnje v tem srednjeročnem obdobju in po letu I. OBtfOČJA NAMENJEHA ORGAKIZIRANI BLOKOVNI IN INDIVIDUALNI GHADNJI STANOVANJSKI GRADHJI V 03D0BJU 1981-1985 - v ooo din Vlaganja v urejjanje kolekttme Zap.št. Naziv soseske zemljišč komuDalDe napr.in objekti SKUPAJ I. VS-1 Trnovo 2ol.ooo 9o.ooo 291.ooo 2-. VS-3 Tržaška cesta/Žičnica/ 183.ooo 65.ooo 248.ooo 3. VS-4 Bonifacija /sever + Jug/ 9oo 7.25o 8.15o 4. VS-lo3 ^urgle III 3.^?o / ll.ooo . 14.42o 5. V3-lo3/l Murgle IV 14.ooo 2o.loo 34.1oo 6. VS-7 Vrhovci 3.?oo 6.000 9.7oo 7. VS-7 Brdo 7.7oo 10.750 18.450 8. RSj, RS2 - Jurckova pot 36.5oo 133.2oo 169.7oo 9. VS-6/3 Grba 4.65o 8.600 13.25o 10. VS-225/1 Podpeč 3.3oo ' 12.000 ' 15.3oo II. VS-2ol/8 Gabpje 8.7oo 4.5oo ¦ 13.2oo 12. VS-26o Velike Lašče , 9.1oo 2o.ooo 29.4oo 13. V=_^o/1,? Radna Brezovica 18.9oo 7.5oo 26.4oo > SKUPAJ 494.870 395.9oo 891.o7o 11. OBMOČJA NAMENJENA NEORGANIZIRANI INDIVIDUALNI GRADNJI V *OBDOBJU 1981-1985 rlagaaja t " * °°° diB Zap.št. Nazlv soseske oz. otoka__________SJ"fe ' SiSSS*^«. BKUPAJ 12. VS-2o6 Srednja vas + 12.600 - 12.600 13. VS-227 Škrlevec + ( 7oo - 7oo 14. VS-213/1 Horjul 3gooo - 3.ooo 15. VS-222 Jezero-Denci 800 -' 800 16. VS-251 Želimlje 7.1oo 2o.ooo 27.I00 SKUPAJ 24.2oo 2o.ooo 44.2oo Hkrati bo potekala priprava zemljišč za stanovaijsko gradnjo na naalednjih območjlh: VS-8 Kozarje, VS-lo2 Rakova Jelša*, VS-lo3/2 Zeleni log, VS-8/1 Kobovo polje, RS-lo3 Vinterca, VS-lo9 Podvozna pot+, RS 4-Ilovica, RS-I05 Ižantka cesta, VS-lo2 Trnovo /Jug/, VS-261 Velike Lašče, VS 254 Gradež+, RS-5, RS-llo Lavrica*, V3-21o/l Podoln^ca*, VM-4 Kozarška gaajna, VS-2*5/7 Škofl;)ica, VW-2o3 Tur;j»k+, VS-6 Gabrikova, VS-221/3 V»a»J« goric« ia BobančkOTa. ¦ Priprava zemljišč je potrebna tudi za legalizacijo nedovoljene gradnje. V srednjeročnem obdobju bodo tekle priprave na 37 stanovanj- zaščite podtalnice, povezave s stanovanjsko gradnjo, gradnjo skih soseskah oziroma otokih. V organiziranih stnovanjskih in gospodarskih objektov in objektov socialnega standarda. Pri tudi poslovnih soseskah bomo za potrebe nove gradnje porušili cestnem programu so imele prednost cestne povezave po katerih 150 objektov ter preseJili rušence v 307 ustreznih stanovanj. poteka avtobusni promet in ceste, ki povezujejo posamezne Vrednpstno bo za urejanje stvabnih zemljišč vloženih soseske in naselja med seboj. Zaradi uresničevanja enotne poli- 1.274,170.000 din, in sicer 59,9% za urejanje zemljišč in 40,1% za tike komunalne dejavnosti in opravljanja nalog, je bila v tem opremljanje s kolektivnimi komunalnimi napravami. srednjeročnem obdobju vzpostavljena širša solidarnost delovnih Od sredstev nartienjenih za urejanje zemljišč pa bo 30,6% Ijudi Ljubljane, ter s tem sprejeti sistemski finančni ukrepi, ki so potrebnih za pridobitev zemljišč za gradnjo, 25,8% za nakup imeli ekonomski učinek predvsem v drugi polovici srednjeroč- nadomestnih stanovanj, 24,1% za odkup objektov za rušenje in nega obdobja. ostalih 19,5% za izdelavo vse potrebne dokumentacije, sanacijo V preteklem obdobju je bilo zgrajenih in rekonstruiranih 62 zemljišč in rušenje objektov. cest, katere glede na obsežnost in kakovost cestnega omrežja v občini niso bistveno izboljšale stanja cestnega omrežja, saj je Komunala večina makadamskih cest in le 20% asfaltiranih. Med najpo- membnejšimi objekti sta bila mostova čez Ljubljanico in Mali 1. Analiza dosedanjega razvoja graben, rekonstrukcija Večne poti, rekonstrukcija cest po katerih Komunalna dejavnost je gospodarska dejavnost posebnega potekajo avtobusne proge mestnega prometa (št. 14: Cesta VI, družbenega pomena. Pojem in vloga komunalnega gospodarstva Cesta Brd°: št- 9: Riharjeva, Opekarska; št. 3: obračališče Ru- nista opredeljena samo v tem, da ta dejavnost pomeni življenjski dnik>- Na izvenmestnem območju pa sta pomembnejša objekta standard delovnih Ijudi in občanov, temveč da ima komunalna pnčetek rekonstrukcije Rašica-Rob in Pijava gorica-Želimlje. dejavnost vse večji pomen tudi za razvoj gospodarstva oziroma Pole9 te9a smo sodelovali še pri programih rekonstrukcij in pomeni temeljne pogoje za delo delovnih Ijudi. novogradenj republiških cest in cest določenim z 10-letnim pro- Priprava predloga srednjeročnega plana 1976-1980 je sovpa- gramom cest v Ljubljani in sicer: cesta Ig-Podpeč, Vrhnika-Hor- dala z akcijskim programom oblikovanja reorganizacije komu- Ju|. Dobrova-Hrastenice, Karlovški most, nova Prešenova z po- nalnega gospodarstva v Ljubljani, zato so bili zaradi neurejenih dvozom na Erjavčevi ter obvoznica Dolgi most-Celovška. odnosov med uporabniki in izvajalci komunalnih storitev v prvih Na območju občine vzdržujemo neposredno 452 km cest, po- letih izdelani plani, sprejeti le kot informacije oziroma prevzeta so sredno Pa še 210 km krajevnih potov, na katerih skrbimo tudi za bila določila družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič- vzdrževanje javne razsvetljave. Rudnik za obdobje 1976-1980 v poglavjih promet, ceste in zveze stanJe kanalizacijskega omrežja ob začetku srednjeročnega ter komunalno gospodarstvo. obdobja je bilo izredno pereče. Na izvenmestnem območju ni bilo Hiter razvoj gospodarstva, pospešena stanovanjska izgradnja nobenega kanalizacijskega sistema, na mestnem območju ob- in izgradnja drugih spremljajočih objektov (samoprispevek), je čine Pa niso bila na kanalizacijski sistem prikljudena vsa ob- zahtevala kompleksno razreševanje vse komunalne oskrbe obča- močja. V tem srednjeročnem obdobju še niso vsa naselja priklju- nov. V okviru te srednjeročne projekcije je komunalna izgradnja čena na kanalizacijsko omrežje, vendar lahko ugotovimo, da je sledila realizaciji izgradnje usmerjenih sosesk, stanovanjske iz- pretežni del mestnega območja na komunalno omrežje priklju- gradnje, naloge individualne komunale v zvezi z 10-letnim pro- čen- Na izvenmestnem območju pajedelnokanalizacijazgrajena gramom cest, niso pa v celoti sledili programom sanacije obsto- v Horjulu, Skofljici in Dobrovi, v gradnji pa je še v Vnanjih in ječih naselij. Postopoma pa se je širilo vzdrževanje kolektivnih Notranjih goricah ter Preserjih. komunalnih objektov in naprav na izvenmestno območje, tako da Kvalitetna oskrba s pitno vodo postaja velik problem, saj so se je s tem izenačeval komunalni standard na območju občine. zahteve po pitni vodi glede na povišani življenjski standard in Ker določila plana niso bila konkretna, so se podrobnosti določe- razvoi industrije izredno visoke, zato je najpomembnejša pridobi- vale z letnimi plani tev v tem srednjeročnem obdobju izgradnja vodarne Brest z Pri investicijah v komunalno gospodarstvo individualne komu- povezovalnim cevovodom do Ljubljane. Izvenmestna območja nalne rabe so imele prednost investicije s preskrbo z vodo in imaJ° v 9'avnem lokalne vodovode, kateri pa so v pretežni meri neustrezno grajeni, pa tudi niso pokrivali celotnega območja občine. Pri razreševahju te problematike je najpomembnejši ob-jekt izgradnja vodovoda Golo. Energetska oskrba na obmofiju obfiine je v tem srednjeročnem obdobju bila predvidena na plin. Tako je bi! zgrajen plinovod Koseze-Trnovo-Rudnik, ki oskrbuje vso novo stanovanjsko gradnjo. Tako lahko ugotavljamo, da se komunalni deficit na področju individualne komunalne oskrbe postopoma zmanjšuje, vendar še vedno ni zadovoljiv, medtem ko pa se kljub velikim vlaganjem in naporom stanje v cestnem gospodarstvu slabša v primerjavi z doseženim porastom motorizacije, tako pogostoti kottudi tonaži prometa. 2. Clljl bodočega razvojar - izboljšanje opremljenosti območja občine z objekti komu-nalne infrastrukture, * - zagotavljanje usklajene gradnje komunalnih objektov z gradnjo gospodarskih objektov, objektov socialnega in prostor-skega standarda, - phranjanje enotnega komunalnega standarda vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav. 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985: Razvoj komunalnega gospodarstva bo na območju občine izhajal iz dogovorjenih strateških predpostavk in usmeritev, ki so: izboljšanje oskrbe s komunalnimi dobrinami ter izboljšanje člo-vekovega bivalnega in delovnega okolja. To bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komu-nalnih objektov in naprav, z izboljšanjem kvalitete opravljanja komunalnih storitev ter z uveljavljanjem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Na področju oskrbe s pitno vodo, odpravo odpadnih in atmos-ferskih voda ter oskrbe s plinom in toplotno energijo bomo vzdrževali in obnavljali objekte in naprave vodovodnega, kanali-zacijskega, toplotnega in plinskega omrežja ler hkrati zgradili vse komunalne vode za planirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo v soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, Grba, VS-103 Murle III. IV. faza, RS 1 in RS 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, VS-7 Vrhovcl, VS-236/1 Ig, VS-223/1 Podpeč, VS-221/3 Notranje Gorice, VS-236/4 Ig in VS-201 /8 Gabrje. Prav tako bomo zagotovili, da bo komunalna gradnja spremljala gradnjo objektov socialnega standarda ter gospodarskih objektov. Gradnja navedenih komunalnih naprav in vodov bo omogočila sanirati komunalno opremljenost v starih naseljih ob Jurčkovi poti, na Brdu in Bonifaciji. V okviru matetialnih možnosti pa bomo postopno sanirali opremljenost na Rudniku in v nekaterih izvenmestnih območjih (na Škofljici, v Dobrovi, Horjulu, Vnanjih in Notranjih Goricah, Brezovici in Horjulu). V okviru dodatno zbranih sredstev se bo vlagalo tudi v druga izvenmestna ob-močja. Vlaganje in izgradnja posameznih komunalnih infrastrukturnih objektov in naprav v višini 1.449.859.000 din je podrobno oprede-Ijena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske samoupravne interesne skupnosti. Posebna skrb bo posvečena izboljšanju preskrbe z vodo. V ta namen bomo vlagali v nadaljnjo izgradnjo vodarne Brest, vpove-čavo vodohrama na Škofljici, sanacijo lokalnih vodovodnih siste-mov v Horjulski dolini ter vodovoda Turjak-Smrjenje in na ob-močjih, ki gravitirajo na Brest; v izgradnjo novih vodovodov na Rakitni, v Horjulu in Dobrovi ter izgradnjo magistralnih vodovo-dov. V okviru magistralnih vodovodov bomo zgradili južno zanko, ki obsega povezavo'vodovoda Brest na Podpeč-Brezovica ter povezavo Riharjeva cesta - odsek Trnovo-južna zanka od Tbili-sijske ceste ob Dolenjski cesti do vodovoda Rudnik. Navedene investicije bodo omogočile realizirati cilj, ki je uskla-jena gradnja vodovodne infrastrukture z gradnjo stanovanj, go-spodarskih objektov in objektov socialnega standarda. Na po-dročju cestne infrastrukture bomo na mestnem območju prven-stveno gradili ceste, ki povezujejo posamezne soseske med se-bdj. Na izvenmestnem območju pa tiste-, po katerih teče avtobu- sni promet. V ta namen bo v srednjeročnem obdobju vloženih 120.000.000 din. Dinamika gradnje se bo določala letno, potekala bo po programih krajevnih skupnosti ter skladno z razvojem občine. V okviru desetletnega programa bomo modernizirali, rekonstruirali in na novo zgradili: zahodno obvoznico, južno obvoznico, Dolenjsko cesto ter podaljšek Titove ceste do južne obvoznice. Za izboljšanje uslug avtobusnega potniškega prometa bomo zagotavljali nova avtobusna postajaiišča, gradili obračališča in širili avtobusno omrežje na slabše povezana območja občine (Kozarje, Želimlje, Horjul, Črni vrh, Barje, Golo Zapotok, Rakitna. Iška vas, Galjevica, Krim, Rudnik, Perruzzi). Urejali bomo parkiri-šča ob mestnih vpadnicah ter dopolnlli mrežo bencinskih črpalk z dvema novima v KS Ig in Horjul. Skrbeli bomo za čisto in zdravo okolje tudi z dvigom kvalitete na področju odstranjevanja smeti in odpadkov. Vta namen bomo postopno širili območje odvoza, izpopolnill tehnologijo in pove-čali intenzivnost odvoza. Uredili bomo centralno sanitarno depo-nijo in zagotovili urejanje deponij na primestnih območjih. Odpa-dne surovine se morajo usmerjati za predelavo in dokončanje ustreznim organizacijam združenega dela. Zagotovili bomo dvig kvalitete, ter skladen razvoj z razvojem občine tudi drugih komunalnih dejavnosti, ki so: vzdrževanje parkov, zelenic, parkovnih gozdov; vzdrževanje javne razsvet-Ijave, opravljanje nalog zimske službe, vzdrževanje cest z objekti, vzdrževanje tržnih površin, redno vzdrževanje dimnikarskih na-prav in napeljav, vzcirževanje pokopališč in pokopaližkih naprav. Energetika 1. Anallza dosedan|ega razvoja V srednjeročnem obdobju 1976-1980 sredstva namenjena iz-gradnji energetskih objektov in omrežja niso bila dovolj visoka, da bi sledila potrebam naglo urbanizirajoče se občine. Razlogi za to so bili isti kot veljajo za izgradnjo komunalnih vodov, t. j. velika razpršenost gradenj in odpiranje velikega števila novih gradbišč. Posledica tega je, da je kljub temu, da je elektrifikacija bila ena od osnovnih nalog srednjeročnega obdobja, nekaj naselij s slabimj napetostnimi razmerami. Na področju TOZD Elektro Ljubljana okolica je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju zgrajenih 21 transformatorskih postaj 20/0,4 KV, 18,7 km 20 KV daljnovodov in okoli 35 km nizkonape-tostnega omrežja. Kljub občutnemu izboljšanju energetskega stanja pa v nekate-rih predelih napetostne razmere ne omogočajo uporabe elek-trične energije. To velja zlasti za nekatere hribovite predele ter tista naselja, kjer ni urejena urbanistična dokumehtacija. Večja kritična območja so predvsem na naslednjih izvenmestnih ob-močjih: območje Srednjega vrha, območje škofljice in območje Želimelj. Navedeno stanje je delno tudi posledica zaostajanja investicij za planom gradenj. Velik del sredstev za naložbe v distribucijsko omrežje je izpadel, ker stroški enostavne reprodukcije v elektro-gospodarstvu mso bili vedno pokriti s ceno električne energije. Prav tako je razdrobljena in povečana stanovanjska gradnja zahtevala izgradnjo plinskega omrežja v mestu v več smeri. To je zahtevalo velika vlaganja v omrežje, obenem pa so bili plinovodi zaradi počasne izgradnje objektov dolgo časa neizkoriščeni. Pli-nofikacija je zajela območje občine, v primerjavi z drugimi obči-nami, v manjši meri. Namenjena je bila predvsem novim industrij-skim conam, v manjši meri pa tudi večjim soseskam. 2. Osnovni cilji razvoja so: - izdelava dolgoročne energetske bilance, ki bo opredelila srednjeročno kot tudi dolgoročno reševanje energetskih potreb, - nadaljevanje gradnje energetskih objektov in naprav v ob-segu, ki bo omogočil realizirati planiran družbenoekonomski razvoj občine, - sanacija elektronapetostnih razmer z interpolacijo novih transformatorskih postaj 20/0,4 KV v obstoječe omrežje, z izgrad-njo važnejših 20 KV povezav in povečanjem prenosnih zmogljivo- sti obstoječih arterijskih vodov ter delno rekonstrukcijo nizkona- dq dk.-. tozd Ki.nr. ijubija..^ okoijc-.; petostnih razmerij, - racionalizacija in.štednjaz vsemi vrstami energije ter varova- v ooo din nje okolja z izkoriščanjem čistejših energetskih surovin. Cb3ekt"5i55v53 Pfeafičunš^i^sfeašfvi^Enerretš^i^Pošooiii^Tuoa sredstva_ ____Yr?dnost____T9?D _.5"edstva _________y4§I?5^2 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985: Leto.igei V srednjeročnem obdobju bomo vlagali predvsem v nadaljnjo BriCe 9°8 ?oS elektrifikacijo občine, ki bo morala slediti gradnji sosesk: VS-1 srodn^i vm i.io4 uio* Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle 1°*™^* r, .. . tf 4°2 ,. „ ,.., .V, VS-7 Brdo, Vrhovci, R 1-1,2 JurCkova pot ter VS-6/3 Grba ^T^™.1^ s25 s» ^ L (Viško polje). Vse navedene soseske so iz mestnega območja s;:OEačnik 1.225 7^5. *s<> 50 občine. Na izvenmestnem območju pa bo sledila gradnji na ~~ "~~~~~ l"m""""V'm- S3S 8o in Siroko potrošnjo na porabo domafiih energetskih surovin ter I""";1',^" " \%g x™0 *° f°° na manjše in raclonalnejSe energetske vire. Hkratl bo potrebno Privaije-Kaaniv liss* '434 630 2oo proučiti uporabo vseh vrst odpadkov in z njimi zmanjšati potrebe s0 i:v pv Dobrova-po drugih energetskih surovinah. ( -Br.zje 2.560 1.530 1.030 Plan vlaganj v gradnjo elektroomrežja: Investitor 00 OES Elektro Ljubljana mesto: - izgradnja TP Črna vas II. in III. TP Podvozna pot, 10 KV kabel TP Plutal - TP Opeka, 10 KV kabel RTP Vič-Rakova jelša, 10 KV kabel Jeranova-lžanska cesta, TP Cesta v Mestni log, TP-Jamova cesta, TP Rakova jelša, 10 KV povezava RTP Vič-Lipe, priključek na TP V-2 m 10 KV povezava Kančeva cesta -TP Pekarna center ter rekonstrukclja nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v 1981 letu, njihova skupna vrednost je 11,479.000 din; - izgradnje TP Lipe II, TP Črna vas IV, TP Gornji Rudnik, rekonstrukcija DV Barje, predelava nizkonapetostnega omrežja v Rožni dollni, investicije bodo izvedene v letu 1982, njihova skuprta vrednost je 14,384.000 dln; - izgradnja TP Peruzzijeva II, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Rudnik II, Hauptmanca ter predelave nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 21,568.000 din; - izgradnja TP Opekarska cesta II ter predelava nizkonapetost-nega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1984, njihova vrednost je 14, 798.000 din; - izgradnja TP Črna vas 5, TP Lahov štradon, TP Rudnik 4, TP Galjevica ter predelava nizkonapetostnega omrežja; Investicije bodo izvedene v letu 1985, njihova vrednost je 15,611.000 din. Na izvenmestnem območju bomo gradili mrežo transformator-skih postaj (20/0,4 KV) dogradili in ojaCali 20 KV omrežja ter gradili nove transformatorske postaje in sicer. 0 ',- u p a j : 7.794 4 .994 2 ,22o 58o Lotg 1215 Veli'':i vrh/Cepin/ 3.457 2 .220 1 .037 2oo I31:i -;.ntrnr 1.939 779 1 .I60 ielirlje 1.969 749 1 .120 loo ;:o?.arijka cesto 2.365 1 .400 965 u k 11 p a j : 9.730 .3 .748 1 .037 3 .680 1.265 Investitor DO DES TOZD Elektro Kočevje: - izgradja TP: Mali Ločnik, Osredek, Strletje, investicije bodo končane v letu 1981, - izgradnja TP: Gorice-Žabnica, NNO Male Lašče in Boštetje, investicije bodo končane v letu 1982, * - izgradnja TP: Golo-Zapotok, investicija bo končana v letu 1983, - izgradnja TP: Bavdki, Podhojni hrib, Knej, Poznikovo, Pod-kogelj In obnova 20 KV DV Velike Lašče, Velike Lipnje, investicije bodo končane v letu 1984, - izgradnja TP: Male Lašče, Ščurki, Veliki Osolnik In NNO Velike Lašče, investicije bodo končane v letu 1980. Za priključitev novlh sosesk pa bomo vlagali v elektroomrežje na naslednjih zazidalnih območjih: - VS 102/2, RS 1,2 VS 103, VS-1 TP Grba, investlcije bodo izvedene v letu 1981, skupna vrednost Investicij je 34,540.000 din; - VS 103/1, VS 103/2, RS 4, RS 1,2, investicije bodo izvedene 1982 leta, njihova skupna vrednost je 52,855.000; - RS 4, RS 1,2, investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 30,016.000 din; - RS 4 v letu 1984, vrednost investicije je 23,016.00 dln; - RS v letu 1985, v vrednosti 25,550.000 din. Hkrati je potrebno zagotoviti, da v tem srednjeročnem obdobju napeljemo električno omrežje do vseh kmečkih gospodarstev. Investicije bodo financirale elektrogospodarske organizacije iz lastnih sredstev in bančnih kreditov. K obširnejšim rekonstrukci-jam bodo del sredstev prispevali tudi uporabniki sami in njihove krajevne skupnosti. Poštno, telefonsko in telegrafsko omrežje 1. Analiza dosedanjega razvoja Razvoj PTT omrežja v srednjeročnem obdobju 1976-1980 je zaostajal za planiranim. Ob vstopu v srednjeročno obdobje je občina sodila med slabše opremljene Ijubljanske občine s PTT infrastrukturo. Zaostajanje gradnje PTT objektov za planirano dinamiko, katere glavni razlog sta bili prepočasno pridobivanje zemljišč in vse potrebne dokumentacije, je povzročila, da se je občina tudi leta 1980 znašla po opremljenosti s PTT objekti na enem od zadnjih mest med drugimi Ijubljanskimi občinami. Nave-deno odstopanje od plana je povzročilo, da se več nerealiziranih objektov prenaša v naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985. Med njimi so pošta s centralo v KS Krim, RATC Škofljica, centrala v KS Velike Lašče itd. Med ključne probleme tega obdobja štejemo nekoordinirano akcijo vseh dejavnikov pri izgradnji PTT omrežja. 2. Cilji bodočega razvoja: - povečati število poštnih enot, s tem doseči eno enoto na 5058 prebivalcev, ter s tem tudi izboljšati kvaliteto poštnih stori-tev, - na področju telegrafskega omrežja povečati število naročni-kov na 10.000 prebivalcev, ter izboljšati kvaliteto in hitrost pre-nosa telegrafskih sporočil, - napodročju telefonije povečati kapacitete krajevnih telefon-skih central in s tem povečati število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, ter povečati število javnih telefonskih govorilnic. 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Za doseganje navedenih ciljev bomo v razvoj PTT omrežja v celotnem obdobju vložili 224.788.000 din, od tega 186.239.000 din za izgradnjo novih PTT zmogljivosti in 38.459.000 din za realizacijo planiranih, a neizvršenih investicij iz leta 1980. PLAN INVESTICIJ V OBDOBJU 1981-1985 (v 000 din): 1. Nove investicije Naziv investicije e. m. povečanje vrednost leto kapacitet investic. dokonč. I. Gradbeni objekti 1915 52.600 1982-1984 1. Stavbe m2 1850 37.000 1982-1984 - za PTT škofljica . m2 1170 21.000 1982 - prostori za p. Rožna dol.-Vrhovci m2 80 1.600 1982 - prostori za p. - Rakovnik (KS Krim) m2 600 12.000 1982 - prostori za p. Ig m2 2.400 1984 2. Kabelska kanalizaci- ja km/cevi 65 15.600, ., 1983-1984 - Krim, Rudnik, Barje km/cevi 35 8.400 1983 (KKO) - Kozarje km/cevi 30 7.200 1984 II. TT mreža 45.500 1981-1984 1. KKO km/par 6000 35.500 1982-1984 - Škofljica km/par 500 7.500 1982 - Krim, fiudnik, Barje km/par 2000 10.000 1982 (KDIC) (*KK) - Vič km/par 2000 10.000 1984 - Kozarje km/par 1000 5.000 1984 - Velike Lašče km/par 500 3.000 1984 2. Zvezni kabli km/par 2400 10.000 1982 - Rakovnik Ljubljana km/par 2400 10.000 1982 * Z izgradnjo KKO se I bo povečalo število telefonskih priključkov za KS-; Krim, Rudnik, Peruzzi, Galjevica, Barje. III. Poštna oprema _ ' 10.415 1981-1985 IV. Telegrafska oprema - - 158 1981-1985 V. Teleionska oprema , - - 40.104 1981-1985 1, Komutacijska opre- ma priklj. 4.000 32.000 1982-1985 - razširitev RATC Vič priklj. 3.000 20.000 1985 - KATC škrilje priklj. .160 1.500 1982 - KATC Škofljica priklj. " 840 1.500 1982 - KARC Velike Lašče priklj. 9.000 1984 - prenosni VF. sistemi kanal 60 3.104 1983 - Grosuplje-Vel. Lašče kanal 48 2.300 1983 - Ljubljana—Škrilje kanal 12 804 1983 IX. Ostale investicije kanal - 5.267 - Skupaj po cenah 197( i 154.044 Skupaj po cenah iz1979postavke 186.239 I—IX Prenosizleta1980 38.549 Skupaj investicije 224.788 Število telefonskih priključkov se bo povečalo od 8160 na 12.000, s čemer bomo ob realizizaciji planirane dinamike porasta prebivalstva na območju občine dosegli 14 priključkov na 100 prebivalcev. V srednjeročnem obdobju bo postavljeno 50 javnih telefonskih govorilnic, s tem bomo pokrili minima[ne potrebe po telefoniza-ciji v večjih urbanih okoljih in odmaknjenih naseljih. Dinamika gradnje le-teh se bo določala letno in bo potekala skladno s plani krajevnih skupnosti in na lokacijah, ki jih bodo te opredelile. Vodno gospodarstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja Urbanizacija in industrializacija zahteva od vodnega gospodar-stva, da ta proces spremlja tako, da ne bo zaviralni moment temveč sousmerjalec razvoja. Osnovne naloge vodnega gospodarstva so zmanjšanje škod, ki jih povzročajo visoke vode, urejanje odvodnikov in vodotokov, zagotavljanje potrebne količine kakovostne vode, sanacija one-snaženih voda in druge. Izvajanje planovvodnogospodarskih del, ki so predvsem obsegale vzdrževanje vodotokov, urejanje hu-dournikov in varstvenih objektov, je bilo v srednjeročnem ob-dobju dokaj uspešno. Zastavljene naloge so bile izvršene, glavni investitor je bila Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. 2. Osnovni ciljl razvoja so: - zagotavljanje potrebne količine kakovostne vode skladno s potrebami naraščajočega števila prebivalstva, - izvajanje sanacije onesnaženih voda na osnovi pripravlje-nega programa, - uspešnejše in racionalnejše urejanje vodnega režima. 3. Plan razvoja v obdobju 1981 - 1985: Območr>a vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine predvsem naslednja večja vodno-regulacijska dela: - gradnjo zadrževalnikov in regulacijo Gradaščice, Šujice, Ma-lega Grabna in Glinščice s pritoki in zgornjega Galjevca. V cilju zagotovitve vsaj enega priključka v vsako vas bo Območna SIS za PTT promet v sodelovanju s KS zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Njegovo gradnjo bodo financi-rale krajevne skupnosti oziroma krajani. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov KS z Območno SIS za PTT promet. Poleg tega bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Območno SIS za PTT promet poiskali rešitve (vire flnanciranja, tehnične rešitve itd.) za nekatere druge programe krajevnih skup-nosti. Pri tem bomo dali prednost izgradnji centrale v KS Galje-vica (ob Jurčkovi poti) ter centrale v Kozarjah. Ti dve investiciji sta bili planirani, a neizvršeni v obdobju 1976-1980. - vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju in drugih melioriranih zemljišč, - nadaljne urejanje hudournikov v Polhograjskih Dolomitih, - dokončanje študije za uredrtev akumulacije na Gradaščici in začetek del, - in druga manjša dela pri vzdrževanju vodotokov. Dinamika del se bo določala v letnih planih, ki bodo usklajeni s plani uporabnikov z območja občine. IV. DRUGA PODROČJA POŽARNA VARNOST Na območju občine deluje 52 teritorialnih gasilskih društev ter občinska in mestna gasilska zveza. Njihova glavna naloga je organizacija teritorialno represivne in preventivne službe varstva pred požarom, skrb za izboljšanje požarnovarnostne kulture ob-čanov ter nudenje strokovne pomoči enotam civilne zaščite v KS in občini. • Osnovni cilj bodočega razvoja je ustvariti kadrovske in mate-rialne pogoje za učinkovito opravljanje navedenih nalog. Za do-sego tega cilja bomo v gasilski brigadi izboljšali kadrovsko struk-turo, povečali število zaposlenih in posodobili opremo. Zaradi prenizkih vlaganj v preteklosti bomo zagotovili sredstva za grad-njo in adaptacijo gasilskih domov. Vlagali bomo v naslednje objekte: dokončanje gasilskega doma v KS Kozarje, KS Preserje, KS Tomišelj (Brest), v gradnjo novih domov v KS Lavrica (Orle), KS Horjul (Butajnova), KS Velike Lašče in adaptacijo gasilskega doma v KS Brezovica. Izvršili bomo manjše adaptacije v gasilskih domovih v KS Ig, KS Notranje gorice, KS Turjak in KS Rudnik. Viri financiranja bodo sredstva občinske samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ki bo prispevala 10-15 odstotkov vrednosti ter sredstva krajevnih skupnosti. Za gasilske domove v KS Polhov Gradec, Dobrova pa bodo tekla vsa pripravljalna dela za začetek gradnje po letu 1985. Na podlagi ugotovitev analize o požarni varnosti občine bomo vla-gali v vodne rezervarje in zajetja. Dinamika vseh gradenj in vlaganj se bo določala letno v sodelovanju z krajevnimi skup-nostmi. KADROVSKA POLITIKA Dosledno izvajanje oz., uresničevanje kadrovske politike v srednjeročnem obdobju bo izredno pomembna in odgovorna naloga vseh nosilcev kadrovske politike, ki se mora odražati zlasti pri aktivnostih, ki jih narekuje prestrukturiranje gospodar-stva, zlasti pa preobrazba vzgoje in izobraževanja. Da bomo te naloge lahko uspešno uresničili je potrebno dosledno uresniče-vanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, zakona o usmerjenem izobraževanja, samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki. Dokumenti, ki opredeljujejo kadrovsko politiko in z njo tesno povezano usmerjeno izobraževanje nam nalagajo naslednje na-loge: - poglabljanje in vzposfavljanje novih družbeno-ekonomskih odnosov, zlasti na področju planiranja, izobraževanja in razvoja kadrov, to pa je širše od samega planiranja kadrovskih potreb, - izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih v združenem delu kot enem od pogojev prestrukturiranja gospodarstva. Z vsemi oblikami izobraževanja ob delu in iz dela bomo usmerjali delavce v izobreževanje, da si bodo pridobili nova znanja in sposobnosti. Glede na to, da je v občini veliko delavcev, ki nima končane osnovne šole si bomo prizadevali, da bodo le ti končali osnovno šolo, oz. se vključevali v skrajšane programe usmerje-nega izobraževanja, - večanje deleža kadrovskih štipendistov v primerjavi z štipen-dijami iz združenih sredstev, - za zagotavljanje vseh pogojev za uspešno izvajanje proizvo-dnega dela in delovne prakse v organizacijah združenega dela, Za izvajanje navedenih nalog, pa je potrebno da postanejo kadrovsko izobraževalne službe v OZD nosilke strokovno-opera-tivnih nalog, tako da bo njihova dejavnost služila samouprav-nemu, poslovodnemu in operativnemu nivoju v OZD, postati morajo strokovno dovolj močne, da bodo v pornoč samouprav-nim organom za kvalitetno oblikovanje kadrovske politike, za njeno uresničevanje in odgovorne za izvajanje konkretnih ka-drovskih ukrepov. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar-skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela in drugih samou-pravnih organizacij terskupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih ramerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževa-nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošne Ijudske obrambe. Obrambne priprave organov družbenopolitlčnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. Na področju Ijudske obrambe bomo: - nabavili sredstva oborožitve in vojaško opremo, - strokovno usposabljali in urili enote in štabe teritorialne obrambe, - izvajali vzdrževanje in skladiščenje orožja, opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizaoijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 18% vseh prebivalcev, - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladnja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote civilne zaščite v stanovanjskih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov ter jim žagotovili opremljenost s predpisano opremo. Nadaljevali bomo z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki. Graditev javnih zaklonišč na območju občine bomo program-sko razširili ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novograd-njah z usmerltvijo v dvonamensko uporabo Z nadaljnjim izgrajevanjem !n podružbljanjem sistema druž-bene samozaščite bomo krepili aktivni odnos delovnlh Ijudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnlh od-nosov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije. Delavci v organizacljah združenega dele in druglh samouprav-nih organizacijah In skupnostlh bodo izvajali naloge na področju požarne varnosti, varnosti pri delu, varstva okolja, zavarovanja delavcev in delovne organlzaclje, hranjenja dokumentov in zaup-nih podatkov in izvajale druge dejavnosti družbene samozaSčite. Občani v krajevnih skupnostih se bodo vključevali v izvajanje nalog za zagotovitev večje javne prometne varnosti, preprlčeva-nje in odkrivanje sovražne, predvsem psihološke propagande aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanje kriminalitete, zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in organizacije odstra-njevanja posledic. Družbenopolitične ter družbene organizacije in društva v občini bodo vključevali področje družbene samoza-ščite in varnostne vzgoje v svoje programe idejnopolitičnega in vzgojnoizobraževalnega dela. SISTEM INFORMIRANJA V tem obdobju si bomo potrebno v okviru danih možnosti in pogojev, prizadevali za vsestranski intenzivnejši razvoj sistema javnega obveščanja, v katerem bodo prav sredstva javnega obve-ščanja še bolj odražala neposrednejši vpliv samoupravno dogo-vorjenih interesov. To nam narekujejo številne ugotovitve in spo-znanja. Zasledovati moramo celovitejše in kvalitetnejše obvešča-nje tudi z izpostavljanjem povratnega informiranja, saj je to eden izmed bistvenih pogojev za ustvarjalno obveščanje delavcev in občanov v samoupravnem, družbenopolitičnem življenju temelj-nih organizacij združenega dela, KS in SIS v občini. Občinsko glasilo »Naša komuna« bo tudi v tem obdobju nosilo pomembno vlogo pri informiranju v družbenopolitični skupnosti. Izhajalo bo še vnaprej štirinajstdnevno (pogojev in morda tudi razlogov za pogostejše izhajanje najbrž ne bo). Gradiva za delegatsko bazo bodo prav tako izhajala v okviru občinskega glasila, težiti in stremeti pa je za čimprejšnjim realizi-ranim pogojem za izhajanje tovrstnih gradiv oziroma informacij, ki bodo namenjene delegatski bazi SIS. Dolžnost predlagateljev gradiv pa mora biti, da so delegatske informacije pripravljene kot izvlečki z nakazanimi posledicami variantnih odločitev. Sredstva za izhajanje občinskega glasila in delegatske priloge za skupščino družbenopolitične skupnosti bodo na podlagi ugo-tovljenih potreb zagotovljena z občinskega proračuna, izhajanje delegatske priloge za SIS pa bodo zagotavljale samoupravne interesne skupnosti. Ugotoviti in analizirati je potrebno uporabnost in učinkovitost (v času in prpstoru) na obstoječi način obdelanih in posredova- nih informacij INDOK cenUa Ljubljana. Na podlagi resnično te-meljite analize pa šele razmišljati o optitnalnejši in prilagodljivejši INDOK službi oziroma podobni organizacijski obliki, ki bo omo-gočila pretok »pravih« delegatskih informacij. V krajevnih skupnostih je prav tako potrebno ustvariti pogoje (minimalne) za iskanje občasnih ali rednih informacij KS name-njenih vsem krajanom. V OZD pa je s skupnimi prizadevanji prav tako potrebno zago-toviti pogoje za osnovno informiranost delovnih Ijudi (glasilo OZD, obvestila). DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI Na področju organizacije in delovanja državne uprave bomo racionalizirali notranjo organizacijo v cilju doseči učinkovito de-lovanje in realizacijo nalog za potrebe delavcev v združenem delu in občanov. V ta namen bomo dograjevali notranjo organizacijo, izvedli bomo organizacijske in druge ukrepe za uskladitev nalog in opravil z dejanskimi potrebami, poenotili bomo postopke ter modernizirali poslovanje. Nadaljnjo aktivnost bomo usmerili v poglabljanje delovanja krajevnih skupnosti, prl čemer bomo dall zlasti poudarek na večje povezovanje krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, samoupravnlmi interesnimi skupnostml, terdrugiml samou-pravnimi organlzacijam! in skupnostml, k! so zainteresirane in dolžne sodelovati s KS. Krepllo se bo delo poravnalnih In potroS-niških svetov v KS. S postopno Izgradnjo objektov namenjenih krajevnim skupnostim bomo zagotavljali prostorske pogoje za njihovo delovanje. Domove družbenopolltičnlh organlzacij bomo gradlll v KS: Zeleni log, Peruzzijeva, Galjevica, Rudnik. Vlrl finan-ctranja bodo sredetva proračuna. Z delom, materialom In sredstvl pa bodo sodelovale tudi ktejevne supnosti. Poleg tega bo Izvr-Sena adaptacija doma v Iškl vasi In prlpravljena projektna doku-mentaclja v KS Stane Sever. izvajale se bodo naslednje investlcije: - Postaja milice Vič (izpostava Horjul) - dokončanje gradnje objekta, letnica dokončanja je 1981, vloženo bo še 500.000 din sredstev, - Postaja milice Vič - dokončanje gradnje objekta ob Tbilisij-sk! ullci, skupna vrednost investicije je 46.927.900 din, v letu 1981, ko bo izgradnja dokončana bo vloženih 3.000.000 din, - SO Ljubljana Vič-Rudnik - adaptacija zaklonišča v občinski stavbi, vrednost investicije je 1.500.000 din In bo končana 1981. Upoštevajoč družbene interese in potrebe bomo na osnovi dosedanjih usmeritev razvijali tudi prostovoljno delo mladih kot celovit način delovnega, samoupravnega in interesnega angaži-ranja mladih. Z angažiranjem prostovoljnega dela bomo pripo-mogli h gradnji planiranih objektov v krajevnih skupnostih in tudi sodelovali pri akcijah v širšem območju Slovenije. V okviru ob-čine bo poudarek na organiziranju dela v manj razvitih krajevnih skupnostih intistihobmočjih, kjertakaoblikadelaše ni zaživela. UTEMELJITEV PREDLOGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 Družbeni plan občine v skladu z določili 139. člena Zakona SRS o družbenem planiranju (Uradni list SRS št. 1/80) temelji na Oogovoru o temeljih družbenega plana občine, na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skup-nosti ter na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini. Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju potreb delavcev ter delovnih Ijudi in občanov. Predlog družbenega plana je končni planski dokument občine za naslednje srednjeročno obdobje ter sledi Predlogu dogovora o temeljih plana občine in osnutku Družbenega plana občineza obdobje 1981-1985, katera sta bila obravnavana na novembrski seji skupščine. Od izdelave osnutka pa do predloga družbenega plana je bilo zbranih v javni obravnavi ter na sami seji skupščine več dopolnil-nih oziroma spreminjevalnih predlogov. Predlogov glede uvrsti-tve novih investicij v družbeni plan občine v večini primerov ni bilo moč upoštevati. Zaradi velikega števila dopolnilnih predlogov, ki so prišli pred-vsem s strani krajevnih skupnosti je bil 18. 11. 1980 sklican sestanek, na katerega so bili vabljeni predstavniki vseh krajevnih skupnosti. Na sestanku so sodelovali predstavniki vseh občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so odgovarjali na vsa vprašanja zbrana v javni obravnavi v zvezi s planskimi dokumenti občine za obdobje 1981-1985. Pripombe za spremembo besedila dogovora oziroma družbe-nega plana so dali: delegat OSZS, delegat ZSMS, delegat združe-nja obrtnikov občine, delegacija št. 11, delegacija št. 31, delegat-ska konferenca št. 8, le-te se je skušalo v čim večji meri vključiti v plan. Pripombe, ki pa so se v glavnem nanašale na uvrstitev novih investicij, pa so dale naslednje delegacije KS: Lavrica, Tomišelj, Rob, Želimlje, Rudnik, Galjevica, Krim, Brdo, Iška vas, Golo-Zapotok, Polhov Gradec, Dobrova in delegacija št. 35 ZZD. Zaradi sprejetih družbeno verificiranih izhodišč za obdobje 1981-1985, ki so: - krepila se bo predvsem materialna osnova za poslovanje go-spodarskih organizacij, s tem da bo rast osebne, skupne in splošne porabe za 10% zaostajala za rastjo DP, - izvajale se bodo predvsem že začete, a nedokončane investi-cije v obdobju 1976-1980 ter nove investicije, ki bodo ustrezale investicijskim kriterijem in bile v čim večji meri financirane iz lastnih in združenih sredstev, - planiranje mora biti realno, vse planirane investicije morajo imeti zaprto finančno konstrukcijo; je bil obseg investicij precej omejen. Tako ni bilo moč širiti števila gospodarskih investicij, zlasti investicij v trgovinsko mrežo, ker so zaostreni pogoji gospodarje-nja povzročili, da gospodarske organizacije-investitorji ne tno-rejo sprejemati novih obveznosti izven že tako napetega investi-cijskega programa. Omejitve so zlasti prisotne na področju negospodarstva. Le-te so v srednjeročnem obdobju omejene na raven, ki bo omogočila dosegati 10% zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo DP. Investicije v širitev mrež osnovnih šol, VVO, zdravstvenih postaj itd. se financirajo sicer iz sredstev samoprispevka II in III, medtem ko pa se njihova redna dejavnost flnancira iz sredstev zbranih \z prispevkov po prispevnih stopnjah iz BOD oziroma DOH, torej iz sredstev skupne porabe. Vsaka nova investicija pomeni še na-daljnje večanje prispevnih stopenj, ki pa že sedaj silijo preko začrtanih okvirov. Investicije v komunalno infrastrukturo posebej niso oprede-Ijene zaradi velikega števila le-teh. Njihova dinamika, obseg in vrednost je podrobno opredeljena v samoupravnem sporazumu o temelju plana občinske komunalne skupnosti. Prav tako tudi cestni program ni natančno opredeljen. Zarad! velikega razko- raka med možnim in potrebnim razvojem, se bodo v okviru materialnih možnosti le-te podrobneje opredeljevale v letnih re-solucijah občine in sicer na podlagi usklajevanj z osnovnimi nosilci planiranja. Dodatnih predlogov za uvrstitev novih investicij ni bilo moč upoštevati, ker presegajo materialne okvire razvoja. V Družbeni plan občine so vnešene še nekatere spremembe, ki so omogočile doseči čim večjo usklajenost s samoupravnimi sporazumi občinskih in drugih samoupravnih skupnosti. Izpu-ščene so bile vse investicije, za katere se sedaj v postopku usklajevanja ni zagotovilo virov financiranja: izgradnja poslovno trgovskega centra VS-104 med Hajdrihovo in Langusovo ulico, sofinanciranje gradnje tovarne hrane HP Kolinska, vse telesno-kulturne objekte financirane \z sklada za izgradnjo telesnokultur-nih objektov z izjemo enega, vse investicije v gradnjo znanstveno raziskovalnih objektov z izjemo dveh. Poleg investicij opredeljenih v družbenem planu občine se bodo izvajale tudi nekatere druge gospodarske investicije, ki bodo ustrezale sprejetim kriterijem financiranja in imelezagotov-Ijene vire financiranja. Seveda velja tudi za druga področja, da v kolikor bodo gospodarski pogoji in s tem materialni okviri omo-gočali, bodo letne resolucije opredeljevale tudi dodatna vlaganja. STALIŠČE PREDLAGATEUA: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je spre-membe, dopolnitve in pripombe na osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 obravnaval na svoji 92. seji dne 24. 12. 1980. Končno obliko družbenega plana za obdobje 1981-1985 pa na svoji 95. sejidne21.1.1980 ter ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. Številka: 30-2/81 Ljubljana, 23.1.1981 IZVRŠNI SVET KAZALO Predstavitev občine I. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA EKO-NOMSKEGA, SOCIALNEGA IN PROSTORSKEGA RA-ZVOJA...___________________________________ A. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DRUŽBENOEKONOM-SKEGA RAZVOJA ________________________ 1. Samoupravna organiziranost 2. Demografska gibanja Tabela: 1 -Gibanja št. prebivalstva v Ijubljanskih obči- nah v obdobju 81-85 Tabela: 2 - Gibanja št. prebivalstva v Ijubljanskih obči- nah in v SR Sloveniji Tabela: 2 a - Struktura prebivalcev po KS - leto 79 (stanje konec leta) Tabela 2 b - Koeficient prirasta (naravni - selitveni) prebivalstva za obdobje 75-78 3. Dinamika in struktura ND in DP občine. Tabela: 3. Delež Ijubljanskih občin v ND Ljubljane in Slovenije Tabela: 4 - ND (družbenega in zasebnega sektorja) po občinah Tabela: 5 - Struktura DP občine Ljubljana ViČ-Rudnik po sektorjih za obdobje 1970-1980 Tabela. 6 - Pridobivanje DP po področjih dejavnosti za obdobje 1976-1980 4. Zaposlovanje Tabela: 7 - Stopnja zaposlovanja v obdobju 1971-1975 in 1976-1980 Tabela: 8 - Zaposleni po dejavnostih v družbenem sektorju 5. Investicije Tabela: 9 - Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe gospodarskih in negospodarskih OZD Tabela: 10 - Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe gospodarskih in negospodarskih OZD po občinah Tabela: 11 - Struktura investicij po značaju graditve in tehnična struktura ustvarjenih investicij v občini 6. Blagovna menjava s tujino Tabela: 12 - Pregled blagovne menjave po regionalnih področjih - gospodarstvo razen trgovine 7. Delitvena razmerja družbenega proizvoda Tabela: 13 - Udeležba osebne porabe. splošne in skup-ne porabe in sredstev za razširitev materialne osnove dela v DP v% B OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA RA-ZVOJA _______________________\______:______ C. OSNOVNE ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA RAZVOJA D OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROSTORSKEGA RA-ZVOJA_____________________________________ II. KLJUČNI PROBLEMI RAZVOJA V OBDOBJU 1976-1980----------------------------------------------- III. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V OBDOBJU 1981-1985__________________________________ A. TEMEUNI CILJI RAZVOJA B. GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA 10 10 11 11 11 11 12 DEMOGRAFSKI RAZVOJ Tabela: 14 - Projekcija prebivalstva po KS DRUŽBENI PROIZVOD Tabela: 15 - Bilanca pridobivanja DP v obdobju 1981-1985 Tabela: 16 - Gospodarska rast Občine v obdobju 1981-1985 TabeJa: 17 - Razporejanje DP ZAPOSLOVANJE Tabela: 18 - Zaposleni po področjih dejavnosti v letih 1980 in 1985 Tabela: 19 - Kvalifikacijska struktura zaposlenih (leto 1978) INVESTICIJE BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO Tabela: 20 - Bilanca blagovne menjave s tujino Priloga: Tabela k družbenoekonomskemu razvoju v obdobju 1981-1985 - temeljni cilji in globalni kazalci razvoja C. GOSPODARSKI RAZVOJ 19 Industrija 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Kmetijstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 4. Cilji kmetijske zemljiške politike 5. Plan razvoja kmetijske politike za obdobje 1981-1985 Gozdarstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja . . 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razs/oja za obdobje 1981-1985 Trgovina 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Obrt 1. Analiza dosedanjega razvoia 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Tabela: Plan za usmerjanje razvoja obrti v KS Gostinstvo in turizem ' 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 - D. SOCIALNI RAZVOJ________________*________ 28 Socialno varstvo Zaposlovanje 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Socialno skrbstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Otroško varstvo 1 Analiza dosedanjega razvoja 2 Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Vrgoja in izobraževanje Osnovno šolstvo ; 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Usmerjeno izobraževanje 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Kultura 1. Analiza dosedanjega razvoja 2 Cilji bodpčega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Telesna kultura .1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Zdravstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Raziskovalna dejavnost 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 E. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanizem in varstvo okolja 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Stanovanjsko gospodarstvo 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 _4C Komunala 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Citji bodočega razvoja 3. Plan razvoja za obdobje 1981-1985 Energeflka 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Osnovni cilji razvoja 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Plan vlaganj v gradnjo elektroomrežja Poštno, telefonsko in telegrafsko omrežje 1. Analiza dosedanjega razvoja 2. Cilji bodočega razvoja 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 Vodno gospodarstvo 1 Analiza dosedanjega razvoja 2. Osnovni cilji razvoja 3. Plan razvoja v obdobju 1981-1985 IV. DRUGA PODROČJA POŽARNA VABNOST 47 UTEMELJITEV PREDLOGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 BELEŽKE: f % i 52 . ¦ ' ¦ BELEŽKE: 53 BELEŽKE: / . ( ¦ ' ' ' \ f i "' . 54 BELEŽKE: ' <* ¦ ' „ i i . ¦ f ' ' ' i 55 Naša komuna - posebna delegatska priloga - februar 1981 - izšla v nakladi 7000 izvodov - TISK ČGP DELO - za izdajo odgovarja uredniški odbor Naše komune • glastla OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14