Ocene in poročila 125 Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov Slovanski jeziki v šolstvu, znanosti, literaturi in kulturi Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je tudi letos izvedla Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov, že peto po vrsti, ki je potekalo 22. septembra 2017 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tokrat prvič v okviru vsakoletnega Slavističnega kongresa. Tema letošnjega srečanja so bili slovanski jeziki v šolstvu, znanosti, literaturi in kulturi. Po uvodnih nagovorih predsednice Slavističnega društva Slovenije Andreje Žele, dekanje Filozofske fakultete Branke Kalenić Ramšak ter vodij Študentske sekcije Nine Zavašnik in Lidije Rezoničnik se je program konference nadaljeval ločeno od kongresa. Zaradi prisotnosti udeležencev iz tujine so bili uvodni nagovori dvojezični, in sicer je A. Žele pozdravila še v ruščini, B. Kalenić Ramšak v slovenščini in angleščini, N. Zavašnik poleg slovenščine še v hrvaščini in L. Rezoničnik v poljščini. Na Mednarodnem znanstvenem srečanju mladih humanistov je svoje raziskave predsta- vilo 16 udeležencev z desetih univerz. Re- ferati so bili razdeljeni v štiri sekcije, ki so vzporedno potekale po dve dopoldne in dve popoldne. Zaradi lažjega razumevanja so bile predstavitve v tujih jezikih povezane v samo- stojne sekcije po principu sorodnih jezikov. Vsak od udeležencev je za predstavitev imel na voljo 15 minut, čemur je sledilo 5 minut za razpravo. V prvi sekciji, ki jo je vodila Nina Zavašnik, je Maja Šebjanič Oražem s Filozofske fa- kultete v Ljubljani spregovorila o usposo- bljenosti učiteljev začetnikov za poučevanje materinščine, temu je sledil referat Špele Antloga z Univerze Karla Franca v Gradcu o reprezentaciji spolov v slovenskem me- dijskem diskurzu: kognitivno-diskurzivni vidik. Nato je Tjaša Markežič s Filozofske fakultete v Mariboru predstavila tvorbo feminativov v slovanskih jezikih, Barbara Kopač s Filozofske fakultete v Ljubljani je govorila o morfološko-skladenjskih poseb- nostih političnega govora v slovenskem in ruskem jeziku, sekcijo pa je z referatom o frazeološkosti večbesednega kolesarskega izrazja zaokrožila Urška Vranjek Ošlak, prav tako s Filozofske fakultete v Ljubljani. Sočasno je v drugi dopoldanski sekciji, ki jo je vodila Lidija Rezoničnik, Svetlana Pakhomova z Univerze Petrovsky v Sankt Peterburgu predstavila pojav naraščajoče priljubljenosti ruskega edukativnega projekta »vsesplošni narek« (Total Dictaction), Wojciech Sajkovski z Univerze Adama Mi- ckiewicza v Poznanju pa je govoril o podobi slovanskih jezikov v času Ilirskih provinc s francoske perspektive. Oba referata sta bila v angleščini. Sledili sta predstavitvi v poljskem jeziku: Aleksandra Wojtaszek z Jagielonske univerze v Krakovu je spregovorila o izzivu, povezanem s prevajanjem sodobne hrvaške literature v poljščino, in Weronika Woźnicka s Šlezijske univerze v Katovicah je odstrla vpogled v poljske prevode kulturnih ele- mentov v esejih Draga Jančarja. V prvi popoldanski, t. i. južnoslovanski sekciji, ki jo je vodila Nina Zavašnik, je Ljiljana Ptitsyna s Filozofske fakultete v Novem Sadu v srbščini spregovorila o predno- stih in slabostih spletnega poučevanja srbščine kot tujega jezika. Elvira Mezit iz Mostarja je v bosanščini predstavila feministične strate- gije v romanih Frida ali o bolečini in Dora in minotaver Slavenke Drakulić. V posebno 126 Ocene in poročila čast nam je, da smo na letošnjem srečanju med udeleženci gostili tudi predavateljico, in sicer profesorico Gordano Atanasovsko s Filološke fakultete Blažeta Koneskega Uni- verze sv. Cirila in Metoda v Skopju, ki je v makedonščini referirala o prevajanju pri pouku drugega jezika. V vzporedni sekciji, ki jo je vodila Lidija Rezoničnik, so bili vsi sodelujoči kandidati predstavniki Filozofske fakultete v Ljubljani. Veronika Šoster je govorila o prevajanju iz slovaščine v slovenščino na primeru avtorskih prevodov poezije Karola Chmela. Luka Kro- pivnik je predstavil svoje raziskave o besedilih ruskih avtorjev v slovenskih osnovnošolskih berilih od leta 1945, sekcijo pa sta sklenili predstavitvi, povezani z gledališčem: Ivana Zajc se je ukvarjala z jezikom v Grumovi dramatiki in Martin Vrtačnik je spregovoril o kognitivni znanosti na Slovenskem in o (odrskem) govoru. Po vsaki predstavitvi kot tudi ob koncu vsake sekcije so se razvile živahne in kon- struktivne diskusije. Predstavitve bodo v obliki člankov izšle tudi v elektronskem zbor- niku konferenčnih prispevkov. Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov smo sklenili z literarnim sprehodom po Ljubljani, ki ga je vodila Alojzija Zupan Sosič, in ob neformalnem druženju. Nina Zavašnik, sovodja Študentske sekcije ZD SdS