OSPFDNJA KNJIŽN ICA V CELJU n „ V 'vt. LJU Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkam ar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). ^ GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE ,.v.; LETO XXII Celje, maj 1975 Številka 4 NOVI SPORAZUM SKRBNO PRIPRAVLJEN Osnove samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije Preteklo je več kot tri leta, odkar smo v črni in barvasti metalurgiji Slovenije prvič sprejeli samoupravni sporazum, s katerim smo se odločili skupno urejati zadeve s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov. V tej družbeni aktivnosti imamo sedaj že bogate izkušnje, ki nam kažejo, da je možno po samoupravni poti urejati tudi najbolj zapletene družbene zadeve. Seveda pa so te izkušnje sočasno tudi najboljše napotilo za delo vnaprej, saj se bomo v prihodnje lažje izogibali nekaterim pomanjkljivostim, ki so v preteklosti še zmanjševale učinkovitost samoupravnega urejanja delitve. Razlogov, da strmo se lotili izdelave povsem novega samaupnvne-ga sporazuma, je več. Predvsem je bil v letu 1973 sprejet nov republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju o merilih za razporejmje dohodka, ki nas obvezuje k nekaterim drugačnim pristopom, kot pa smo jih uporabljali do sedaj. Dalje se skušamo v novem sporazumu izogniti nekaterim pomamkljiivastim, na katere nas je opozorila praksa. Končno smo v lanskem letu dobili novo ustavo, ki tudi glede urejanja vprašanj v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka prinaša veliko kvalitetnih novosti, ki jih je koristno in tudi nujno pri sporazumu upoštevati. Predlolg novega samoupravnega sporazuma se je pripravljal praktično celo lansko leto. Piti tem razmeroma zahtevnem delu so poleg članov stalne komisije, ki je bila izvoljena v ta namen, sodelovali -tudi številni drugi strokovni sodelavci iz črne in barvaste metalurgije, aktivno pa so bili ves čas s svojimi idejami prisotni tuidi predstavniki družbeno političnih organizacij. S tem je bilo doseženo, da je predlog sporazuma, ki gre sedaj v najširšo javno razpravo, res skrbno pripravljen. V tem sestavku želimo na kolikor mogoče razumljiv način pojasniti, v čem so bistvene novosti, ki jih prinaša predlog novega sporazuma. Verjetno bo pojasnjevanje lažje, če si bomo enotni predvsem glede ciljev samoupravnega sporazumevanja o u-rejanju zadev s področja dohodka. Cilji sporazumevanja v novem sporazumu so naslednji: — spodbujanje produktivnosti družbenega dela, — usmerjanje delitve dohodka, — organizirano urejanje odnosov z družbo, — 'izvajanje solidarnosti med udeleženci sporazuma. Če naredimo primerjavo z dosedanjim sporazumom, potem brez težav opazimo, da smo bili v preteklosti glede ciljev sporazumevanja veliko bolj skromni, saj smo po tej poti skušali urejati predvsem ali pa celo samo področje delitve dohodka. Delitev dohodka postavljamo Zdaj šele na drugo mesto, prednost pa dajemo spodbujanju produktivnosti družbenega dela. Ambicije novega sporazuma so torej velike in zahtevne. Pri izdelavi predloga enotnih meril za presojo učinkovitosti smo izhajali iz pomebne ustavne opredelitve, da je dohodek posamezne organizacije združenega dela rezultat delovanja živega in minulega dela. Sposobnost ust- varjanja vrednosti pripisujemo sicer samo živemu delu, v pogojih blagovne proizvodnje (proizvodnje za trg) pa se kaže produktivnost v smislu pridobivanja dohodka (ne samo glede ustvarjanja uporabnih vrednosti) tudi minulo delo. Pri tem razumemo pod pojmom minulo delo enkrat proizvodna sredstva {tehnični as-pek opredelitve minulega dela), drugič pa proizvodne odnose (odnose med ljudmi), ki so vezani na ta proizvodna sredstva. Dohodek (njegova velikost), ki si ga pridobi posamezna organizacija združenega dela, bi torej moral biti odvisen predvsem od količine v proizvodnjo poitroše- (Nadaljevanje na 2. strani) Izvoljeni delegati samoupravnih organov Pred potekom mandata članom delavskih svetov in poslovnega odbora je centralni delavski svet razpisal volitve, na katerih je bilo treba izvoliti 77 delegatov za centralni delavski svet (po enajst iz vsake temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb) ter po petnajst delegatov v šest delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in svet delovne skupnosti skupnih služb. Priprave na volitve, ki so bile v četrtek, dne 24. aprila 1975, so se pričele že v marcu, ko so družbenopolitične organizacije evidentirale kandidate za delegate samoupravnih organov. Na zborih delovnih ljudi je bilo za vse samoupravne organe potrjeno več kandidatov, kakor pa j'ih je bilo treba izvoliti. Na vseh enajstih voliščih, bila so odprta od 5. do ,17. ure, je od 2.031 volilnih upravičencev volilo 1.715 ali 84,44 odstotkov, v tem številu ni všteto 221 Članov kolektiva (10,80 odstotkom), ki so bili opravičeno odsotni (službeno potovanje, bolezen lilpd.). V cenltralni delavlslki svet so bili izvoljeni: — iz TOZD metalurgija: Agrež Franc, Kolšek Fric, Mlinarič Magda, Mraz Rudi, Naraks Jože, Počivalšek Ciril, Počivalšek Vinko, Polajžar Stefan, Slapnik Nuša, Šoštarič Slavko in Vengust Stefan; — iz TOZD kemija: Ašenberger Jože, Farčnik — Mnvar Jožica, dipl. ing., France Anton, Erjavec Ferdo, Geržina Anton, Gregorič Ludvik, Krebs Andrej, Potočnik Alojz, Zupanc Albin, Žager Vinko lin Žele Pavle; — iz TOZD grafika: Bombač Alojz, Dergajner Angelca, Golner Vera, dipl. ing., Hudej Milica, Jonke Franc, Kočnik Bernard, Kunej Mojca, Idlipl. ing., Mimiik Marjan, Simonič Vlado, dipl. ing., Strajnlč Gojko in Žerjav Franc; — iz TOZD titanov dioksid: Berk Gustav, ing., Jalšovec El- frida, Jordan Hinko, Jošt Katarina, dipl. ing., Kovačič Ivan dipl. ing., Kuder Jože, Lončar Gojko, Meisarec Franc, Nedoh Rado, Onlič Mlirko, dipl. ing. in Raznhž-nik Vili. dipl. ing.; — iz TOZD vzdrževanje in energetika: Brumec Branko, Her-lah Viktor, Jager Jana, Jelen Ivan, Kavka Marjan, Kos Marjan, Kovačič Viktor, Miljevič Cveto, Mežnar Mirko, MuroVič Dragan in Ramšak Ivo; — iz TOZD transport: Brkič Slobodan, Butinar Lovro, Gaber- (Nadaljevanje na 3. strani) Najlepše je bilo okrašeno volišče delovne skupnosti skupnih služb Novi sporazum skrbno pripravljen (Nadaljevanje s 1. strani) nega živega dela im količine minulega dela, ki ga je potreseno živo delo angažiralo. To seveda velja ob predvidevanju stalne in povsod enake produktivnosti živega in mlimulega dela. Ob enakih količinah uporabljenega živega in minulega dela pa dobimo večji dohodek le z večjo produktivnostjo dela. Produktivnost de la, živega in minulega, mora tako postati predmet našega naj-večjega zanimanja in v samoupravnem sporazumu nas predvsem zanima, kako je ugotavljati oziroma meriti. Ce nam namreč uspe najti uporabljiva metila za njeno merjenje, potem smo s tam dosegli dva pomembna u-speha, in sicer: + pridobili smo zadovoljivo sredstvo za presojanje učinkovitosti gospodarjenj a^ posameznih organizacij združenega de la, kar je, kot smo preje ugotavljali, nujen pogoj za samo spodbujanje dobrega gospe datjenja; 4 pridobili smo pomemben pripomoček za urejanje delitve dohodka, saj priznavamo m uveljavljamo načelo o nagrajevanju po delu oziroma po produktivnosti dela. V predlogu samoupravnega sporazuma je predvideno da na] bi se udeleženci dogovorila za minimalno produktivnosti živega m minulega dela, ki naj bi potem predstavljala osnovno enoto za merjenje dejansko dosežene produktivnosti. Sporazum pravi, da je udeleženec dosegel minimalno prduktivinost živega dela, če je na eno uro potrošenega živega dela v poprečju ustvaril dohodek v višini, ki ustreza normalnim (prej visokim kot nizkim) osebnim dohodkom, za katere pa se skupno dogovorimo. Minimalna produktivnost v proizvodnji angažiranega minulega dela pa naa bi bila dosežena, če je udeleže nec z angažiranim minulim delom pridobil dohodek, ki je enak seštevku obresti, ki jih plača na sposojena sredstva (tuje minulo delo), in pa zneska, ki se ga dobi, če se na angažirano lastno minulo delo uporabi enotno de govorjena obrestna mera. učinkovitost poslovanja posamezne organizacije bi se ob upošteva-nju teh meril presojala tako, da se primerja dejansko doseženi dohodek z zneskom dohodka, ki ustreza prej opredeljeni minimalni produktivnosti živega in mi-nuelga dela. Čim bolj dejanski dohodek presega dohodek, ki u-atreza minimalni produktivnosti dela, tem bolj je organizacija u-čitnkovita, in Obratno. Razumljivo je, da bodo opisana merila za presojanje produktivnosti živega in minulega dela povsem brez vrednosti, če ne bomo uporabljali enotnih kriterijev za ugotavljanje ustvarjenega dohodka. Ugotavljanje dohodka je sicer predpisano z nekaterimi zakoni, vendar žal na način, da lahko dve enako veliki ta enako učinkoviti organizaciji izkažeta zelo različen dohodek, ne da bi zaradi tega kršili zakon. Velika svoboda je dopuščena predvsem na področju obračunavanja amortizacije, ki pa se ji naj bi udeleženci s samoupravnim sporazumom odpovedali. To je razmerama huda obveza, ki pa je skoraj neizogibna, če hočemo po enotnih kriterijih presojati uspešnost poslovanje vsakega ude leženca. Ob ocenjevanju dosedanjih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov se nehote dobi vtis, da so bili ledi v veliki meri delani z namenom, da se organizacije združe nega dela omeji v njihovi svobodi pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke. V nekem smislu bi v tej zvezi lahko govorili o pomanjkanju zaupanja. Sicer je res, da smo imeli prej, predno smo začeli delitev družbeno urejati, nekatera nenormalna obnašanja, in sicer predvsem v tem smislu, da so si v nekaterih organizacijah združenega dela delili nenormalno visoke osebne dohodke iz dohodka, ki ni bil prvenstveno pridobljen z delom. Taki primeri pa so bili prej ko slej samo izjema in upravičeno lahko dvomimo, če je bilo res potrebno zaradi izjem omejevati svobodo vsem. Take misli so hile navzoče pri pripravi novega samoupravnega sporazuma in do izraza prihajajo tako, da se skuša to pot udeležence čim manj omejevati v svobodi njihove delitve, še posebno ko gre za dohodek, ki je bil ustvarjen s produktivnim de lom. Kako smo se torej lotili usmerjanja delitve v novem sporazumu? 1. S tem, ko smo se samoupravno dogoovrili za enotne kriterije za ugotavljanje produktivnosti živega ta minulega dela (kakor smo jih preje opisali), smo praktično tudi že opredelili osnovne proporce delitve dohodka. Ko namreč računsko ugotavljamo učinkovitost svojega gospodarjenja, dohodek tudi že delimo v tri osnovne sestavine, ta Sicer So to: — normalni osebni dohodki, ki vsebinsko ustrezajo v obliki dohodka izraženi minimalni dogovorjeni produktivnosti živega dela, — normalni dohodek minulega dela, ki ustreza z dohodkom izraženi minimalni dogovorjeni produktivnosti minulega dela. — dobiček iz poslovanja, ki je odraz večje produktivnosti dela od minimalno dogovorjene. Če dobička ni, oziroma če je izguba potem to pomeni, da udeleženec ni dosegel minimalno dogovorjene produktivnosti živega in minulega dela. Delitev dohodka na omenjene tri sestavine imenujemo v samoupravnem sporazumu prvo delitev dohodka. Ponoviti moramo, da gre pri prvi delitvi dohodka sicer za računsko operacijo, s katero se ugotovi učinkovitost poslovanja Udeleženca, a vendar so istočasno s tam določeni tudi izhodiščna razmerja delitve dohodka, ki ustrezajo načelu delitve po delu. 2. Dejansko deli udeleženec dohodek z drugo delitvijo dohodka, kakor v sporazumu to aktivnost imenujemo. Za drugo delitev določa samoupravni sporazum predvsem naslednje: — udeleženec, ki je ustvaril dobiček iz poslovanja (produktivnost njegovega dela je večja od minimalno dogovorjene), naj bi v svoje poslovne sklade razporedil vsaj tisti del dohodka, ki je bil pridobljen na račun anga- žiranega minulega dela in vsebinsko ustreza minimalno dogovorjeni produktivnosti minulega dela, — del dohodka, ki ga bo porabil za osebne dohodke, oblikuje udeleženec samostojno, pri čemer pa velja, da za osebne dohodke praviloma ne more uporabiti dela dohodka, ki je bil v minimalno dogovorjeni višini pridobljen na račun angažiranega minulega dela. Druga omejitev je, da je udeleženec, ki razporedi za osebne dohodke iz svojega dobička bistveno več sredstev, kot znašajo normalni osebnli dohodki, dolžan vplačati v obliki posojila prispevek v solidarnostni sklad. Višino tega prispevka ureja posebej dogovorjena lestvica, M se jo vsak čas lahko tudi spremeni, in sicer predvsem takrat, če se ugotovi, da se posamezni udeleženci pri delitvi z družbenega Stališča gledano ne obnašajo dovolj razsodno. To sta torej dve omejitvi, v okviru katerih se potem udeleženci samostojno opredeljujejo, koliko sredstev iz ustvarjenega dohodka bodo namenili za osebne dohodke. 3. Glede načina delitve sredstev za osebne dohodke na posamezne delavce samoupravni sporazum praktično ne želi uveljavljati nobenih resnejših omejitev, pač pa postavlja zahtevo, mora delitev biti izvedena na način, ki spodbuja delavce k večji produktivnosti dela. Udeleženec, ki uspešnega dala ne nagrajuje bistveno bolje od neuspešnega, bo zato grobo kršil samoupravni sporazum. Na področju delitve dohodka skuša torej samoupravni sporazum v čim manjši meri prevzemati vlogo instrumenta, ki naj bi delovno skupnost udeleženca omejeval v svobodi njegove delitve tistega dohodka, ki ga je dejansko ustvaril s svojim delom. Namesto tega naj bi samoupravni sporazum raje v čimvečji meri prevzel vlogo zaščitnika visokih osebnih dohodkov za učinkovito delo. In kar zadeva osebne dohodke, naj še posebej poudarimo, da je samoupravni sporazum na domnevi o pravilnosti politike visokih osebnih dohodkov, le zasluženi morajo biti z družbeno koristnim delom. RANT Miloš, dipl. ing. so volili na volišču, Delavci Iz metalurških obratov v stari Cinkarni ki je bilo v sindikalni dvorani P s. V TOZD Transport je volilo 92,30 volilnih upravičencev Izvoljeni delegati samoupravnih organov (Nadaljevanje s 1. strani) šek Franc, Gorenšek Martin, Grkov® Bmdmir, Jevšsniiik Marii ja, Kolar Franc, Markovič Milan, Rodošek Martin, Skaman Alojz in Šeško Vdkica; — iz delovne skupnosti skupnih služb: Blažič Marija, Dimeč Jožica, Horvat Bojan, Modic Jožica, Praznik Avgust, Predič Slava, PuStoslamšek Manija, Rozman Franc, ling., Smole Janez, Sloser Cvetka im Umek Martina. V delavske svete temeljnih organizacij združenega dela so hilii izvoljeni: — v delavski svet TOZD metalurgija: Arh Zvonko, Bratina Ernesit, Deržek Avgust, Dušak Ladislav, Farčnik Jože, Jelen Jakob, Jošavec Franc, Kalafatič Slavko, Kantužer Jože, Koprivnik Edi, Kramer Silva, Marjanovič Slavko, Pavšner Viirako, Pliberšek Jože in Veselko Stefan; Na vseh voliščih so volilci s preudarkom izbirali delegate za samoupravne organe Tretje volišče je bilo v pisarni obrata nove žveplene kisline — v delavski svet TOZD kemija; Acman Ivan, Ažman Kristina, dipl. ing., Cmok Drago, dipl. ing., Hrovatin Jože, Jurhar Eco, Končan Milica, Kovač Franc, Kristan Slavko, Koštrun Mihael, Lajler Jože, Maurič Jože, Pevec Mija, Poklšek Franc, Smon Leopold in Zupanc Ivan; — v delavski svet TOZD grafika: Bajramovič Majda, Belej Ivan, Bregar Stanka, dipl. ing., Deželak Matjan, Fajgel Danli, Golner Vera, dipl. ing., Horvat Dušan, Jonke Franc, Kersnik Milan, Kokotec Jože, Mimik Moj-mir, Ramšak Janez, Smajs Anton, Stefanec Marija in Zupančič Metka, diipl. ing.; — v delavski svet TOZD titanov dioksid: Bedelk Nada, dipl. ing., Blažič Alojz, Grabar Franc, Horvat Ivan, Ivakič Karel, Kitak Marjan, Krajnc Marjama, Lukač Vlado, Malgaj Jože, Marciuš Stefan, Martinuč Vojko, Mesec Branko, Mldkuš Ferdinand, Smonlkar Ivan in Žagar Martin; — v delavski svet TOZD vzdrževanje in energetika: Ašenber-ger Jože, Brulc Jože, Burnik Mihael, dipl. ing., Hodej Egidij, Jaz-bimfiek Amalija, Kocuvan Miro, Kovačič Franc, Luzar Zdravko, Murovič Dragan, Salmisier Ivan, Strašek Dani, Točaj Franc, Ver-vega Viktor, Vrunč Zvonko in Zelič Hilda; — v delavski svet TOZD transport: Arnšek Stanko, Brklič Slobodan, Butinar Lovro, Gorenšek Martin, Grkov® Budimir, Hrova-tovilč Eraver, Jeivšinek Marija, Jovanovič Mladen, Lešek Vili, Markovič Boro, Nikolič Maksim, Obrez Ivan, Šešerko Stanko Stelklič Stanko in Vlidačak Branko; — v svet delovne skupnosti skupnih služb: Bernjak Manija, Glušič Franc, ing., Gorenšek Marija, Grkhiič Marinka, Kapun Janez, Kranjc Vikica, Kukovič Drago, Kum Rozalija, Mlakar Angelca, Pečnik Marija, Plesnik Anton, Sitožiir Brigita, Semtjurc Zlatko, Zagvoizda Helena in Zun-ter Dunja. Na prvi seji centralnega delavskega sveta bodo izvolili predsednika sveta dn delegate v poslovni odbor. Posetnici: RINC ANKA KORD VIKA Sklepi konference OOS Cinkarna Celje 1. Strokovne službe naj izdelajo temeljito analizo vzrokov upadanja produktivnosti, da bi na ta način odpravili ovire in realizirali zastavljene načrte. Produktivnost dela je važen element v spletu ekonomike in se morajo zanjo sindikati boriti. Če bo produktivnost naraščala ne more biti dileme oziroma težav pri delitvi. 2. Dvig produktivnosti ne sme biti odraz povečanega fizičnega dela temveč z izpolnjevanjem tehnologije in inovacije. Postopoma bo potrebno zmanjšati težko fizično delo v proizvodnem procesu. 3. Vse bolj bomo morali krepiti samoupravne sporazume na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Dosledno spoštovanje teh sporazumov mora prinesti boljše rezultate in zmanjšati nerazpoloženja pri delitvi OD med zaposlenimi v sorodnih panogah. »Ni problem deliti., temveč ustvarjati dohodek.« Stališča sindikallne liste so obvezna za vse udeležence samoupravnih dogovorov in jih je potrebno spoštovati. 4. Raziskati je potrebno vzroke fluktacije delovne sile in urediti vse potrebno, da se ta problem zmanjša na minimum. V nobenem primeru si ne moremo dovoliti takega prelivanja delovne sile, saj se to močno odraža v končni fazi tudi v ekonomskih pokazateljih. 5. Potrebno bo izoblikovati politiko dopolnilnega strokovnega izobraževanja neposredno zaposlenih delavcev. Sedanji strokovni nivo je preskromen in ne more ustrezati vse bolj zahtevni tehnologiji na eni strani, kakor tudi vse večji vlogi pri samostojnem odločanju v temeljnih organizacijah združenega dela. 6. Pristopiti k intenzivnejšemu razreševanju stanovanjske problematike, tako družbene kot individualne. Sedanji prevozi delavcev iz oddaljeniih krajev nudijo trenutno rešitev in bodo iz dneva v dan dražji, na ta način bodo zmanjšali dohodek podjetja. 7. Za zagotovitev širšega varstva pri delu vseh zaposlenih bo potrebno z vso resnostjo pristopiti k nalogi, da se nihče od novincev ne more zaposliti brez, da bi se udeležil uvajalnega seminarja iz varstva pri delu. Podatki zgovorno kažejo, da se od skupnega števila nezgod poškodujejo od 60 — 70% novincev. Potrebno bo organizirati dopolnilno izobraževanje že zaposlenih delavcev. 8. Komisije za varstvo pri delu v TOZD je potrebno aktivirati in izdelati letne programe dela. 9. Izvršni odbor bo vodil dosledno kontrolo izvoljenih članov v samoupravne organe, o njihovi dejavnosti predvsem pa o udeležbi na sejah. 10. Ker so racionalizacije in novatorstvo v podjetju minimalne po številu, bo potrebno to dejavnost v podjetju popularizirati in sprejeti stimulativnejši pravilnik. 11. Izvršni odbor se bo zavzemal in organiziral mesečne akcije kot so: mesec čistoče, novatorstva, požarnega varstva, itd. 12. Na vseh področjih naše dejavnosti moramo biti pobudniki in zagovorniki varčevanja, tako pri surovinah, repromate-rialov, vse zvrsti energije, industrijske vode, in drugo. 13. Dosledno izvajati delovni načrt sindikalne konference v letu 1975 kot osnovno napotilo za uresničitev intencij sindikalnega dela. 14. Izvršni odbor sindikata zahteva, da morajo biti materiali za seje samoupravnih organov kvalitetno in pravočasno pripravljeni in posredovani izvoljenim članom. 15. Demokratizacija samoupravnega sistema v TOZD ne more in ne sme zoževati širših interesov celotnega podjetja in prehajati v ozke lokalne interese. 16. Izvršni odbor sindikata naj pristopi k ponovni oživitvi dela mladinske organizacije v TOZD. 17. Izvršni odbor sindikata podpira prizadevanje, da se čim-prej uredijo razdeljevalnice toplega obroka in da preidejo bifeji v upravljanje podjetja. 18. Vložiti moramo vse razpoložljive sile, da se doslednejše spoštujejo zakoni o varstvu narave oziroma okolja in odstranijo subjektivne slabosti v OZD. 19. Pristopiti k organiziranju KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV — KZA v OZD. 20. Izvršni odbor konference zahteva, da se nemudoma pristopi k izdelavi analitične ocene delovnih mest in tako izvrši sklep Centralnega delavskega sveta. 21. Strokovne službe naj opravijo opise delovnih mest predvsem za tista delovna mesta, za katera to še ni bilo napravljeno. Z občnega zbora konference osnovnih organizacij sindikata S Na občnem zboru konference OOS so delegati izvolili novi izvršni odbor konference in potrdili člane komisij V svojem poročilu je obravnaval še 'izobraževanje, prizadevanja za izboljšanje družbenega sitandarda, zanimanje za organizirano letovanje v preteklem letu in organizacijo dopustništva v letošnjem letu, spregovoril pa je tuidii o enodnevni rekreaciji lin izletništvu. Opozoril je tudi na dva pereča problema: na naraščanje števila poškodb pri delu in na poti na delo aiii z dela ter na reisriast poškodb. Ob konau pa je spregovoril še o nalogah, s katerimi se bo v letošnjem letu ukvarjala konferenca osnovnih organizacij sindikata. iPo poročilu tajnika, blagajnika vzajemne pomoči, blagajniškem poročilu in poročilu o rekreativni dejavnosti se je razvila živahna razprava v kateri so sodelovali delegati in gostje. Cveto MILJEVIC je rekel, da je treba pripraviti program za izpopolnitev varnosti pri delu, temeljne organizacije združenega dela pa morajo zagotoviti ustrezna sredstva za realizacijo programa. O reševanju stanovanjske problematike v preteklem letu meni, da je bila uspešna, vendar (Nadaljevanje na 5. strani) tivnosti. »Zadnje ugotovitve kažejo, da produktivnost dela ne narašča tako kot bi želeli in kakor smo predvidevali po naših načrtih, marveč pada. Ta ugotovitev sigurno narekuje neke ukrepe. Izdelati je potrebno analizo, kje so vzroki za padec produktivnosti in kaj je treba ukreniti za povečanje le-te. Ko govorimo o povečanju produktivnosti, ne mislimo na fizično izkorišča-loge, zakaj je izdelan novi samo- f i upravni sporazum o merilih za pridobivanje in razporejanje do-hodkav črni in barvasti metalurgiji. Poudaril je, da je sestavni del sporazuma tudi sindikalna lista za leto 1975. Ko je govoril o kadrovski politiki podjetja, je dejal, da so dobri poslovni rezultati odvisni od pravilne kadrovske politike, ki mora skrbeti za zadostno število dobrih delavcev, za dodatno izobraževanje 'in za nenehno izboljšanje medsebojnih odnosov. Ta prizadevanja pa v preteklem letu niso dala zadovoljivih rezultatov, na kar je vplivalo precejšnje pomanjkanje delavcev v naši občini in velika flulktuačija. Opozoril je tudi na izpad delovnih ,dni zaradi bolniškega Stale-ža, ki se je približal tistemu iz leta 1970, ko so bili v naši organizaciji združenega dela težji delovni pogoji (topilnica je še obratovala). Na rednem letnem občnem zboru konference osnovne organizacije sindikata, ki sta se ga poleg delegatov in gostov udeležila sekretar občinskega sindikalnega sveta Vili Končan in sekretar občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva Martin Andreješ, so ocenili delo naše osnovne organizacije sindikata, sprejeli poslovnik konference OOS, potrdili program dela za prihodnje obdobje in finančni načrt. Na občnem zboru so delegati izvolili tudi novi izvršni odbor konference OOS, ki ga tvorijo: Maks PEČNIK — predsednik, Franc POKLŠEK — podpredsednik, Franc ROZMAN — sekretar ter člani Franc DORN, Anton ARČAN, Janko REBOV, Cveto MILJEVIČ, Ivan TOROV, Branko CMOK, Stanka STAKNE in Anton SMOLE; v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Hinko JORDAN za predsednika in člana Branko PUSTOSLEMŠEK ter Štefan BUDINA. O delu osnovne organizacije sindikata je spregovoril dosedanji predsednik Franc POKLŠEK. Uvodoma se je dotaknil vloge sindikata v minulih tridesetih letih, nadalje o organiziranosti sindikata v naši organizaciji združenega dela in o njegovi dejavnosti. Ko je ocenil rezultate volitev delegatov v občinsko Skupščino in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti je dejal, da so bili doseženi zadovoljivi rezultati, kar velja predvsem za tiste volilne enote, kjer so bile družbenopolitične organizacije aktiv- organizacij združenega dela in s podpisom samoupravnih sporazumov v okviru podjetja. K temu so prav gottovo mnogo prispevale družbenopolitične organizacije v podjetju, ki so vedno našle skupen jezik in enoten nastop prt vseh pomembnejših vprašanjih. Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij in skupnih služb v podjetju je resnično plod širokih razprav, usklajevanja posameznih rešitev in predstavlja realen okvir bodočih medsebojnih odnosov v podjetju. Brez dvoma bo potrebno v prihodnje še marsikaj dopolniti, vendar metnim, da je podanih dovolj možnosti za uresničevanje pravic delavcev, ki nam jih daje nova UstaVa. Naša prihodnja o-rientadija pri razvoju samoupravnih odnosov mora iti v smeri krepitve in spoštovanja že sprejetih samoupravnih aktov. Poudarjam pa, da bo potrebno krepiti samoupravno zavest in zrelost zlasti članov kolektiva, ki delajo v samoupravnih organih. Sedanji samoupravni delegatski sistem v centralnih samoupravnih organih je močna preizkušnja za vse delegate, predvsem pri njihovem realnem presojanju, ho sprejemajo odločitve, ki so pomembne za celotno organizacijo združenega del.« V zvezi z nadalnjim razvojem samoupravljanja je tovariš Pokel-šek dejal, da je ena izmed pogla- V delovno predsedstvo občnega zbora konference OOS so bili izvoljeni: Planinka Filipovič, Tone Krašovec in Janko Rebov vitniih nalog sindikata skrb za usposabljanje članov samoupravnih orgalnov in drugih družbenopolitičnih organizacij za čilm bolj uspešno delo v novem delegatskem sistemu. Spregovoril je tudi o produk- nje človeka — za dvig produktivnosti so tudi druge metode dela. To dobro vedo naši Strokovni de-lavdi.« Tovariš Pofclšek se je v svojem poročilu dotaknil tudi nagrajevanja. Med drugim je pojasnil raz- Tovariš FRANCI POKLŠEK, dosedanji predsednik OOS poroča o delu sindikata v pretekli mandatni dobi ne. V zvezi z volitvami je poudaril tudi to, da bo v prihodnje treba organizirati več volišč, zlasti v tistih temeljnih organizacijah, katerih obrati se razprostirajo na različnih krajih naše organizacije združenega dela. Grajal je tudi pojav abstinence na .volitvah zlasti iz vrst vodij Izmene. »Z načrtnim razvojem samoupravljanja so bile v zadnjih letih v naši organizaciji združenega dela dosežene mnoge vsebinske spremembe, ki so svojo potrditev dobile z ustanovitvijo temeljnih 1 CINKARNAR Kultura ;V narodnoosvobodilnem boju Okupatorji so takoj pri prihodu v našo deželo poskušali zatreti slovenski jezik, uničiti kulturo in sploh slovenski narod. S potujčevanjem krajevnih in osebnih imen so nameravali zbrisati slovenski značaj pokrajine. Kakor so že na ustanovnem sestanku Protiimperialistične fronte sodelovali tudi predstavniki kulturnih delavcev Josip Vidmar, dr. Franci Šturm in Ferdo Kozak, tako je ob množičnem sodelovanju kulturnih delavcev v ilegalni Ljubljani že 11. novembra 1941 prišlo do prvega kulturnega plenuma v prostorih Slovenske matice, ki so se ga udeležili Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, Josip Vidmar, Edvard Kocbek, France Vodnik, Vladimir Pavšič, Juš Kozak, dr. Franci Šturm. Ignac Koprivec, Boris Ziherl, Tone Čufar, France Mihelič, Drago Vidmar, Filip Kumba-tovič, Blaž Arnič in Venceslav čopič. Zelo pomembno je bilo drugo zasedanje kulturniškega plenuma januarja ali februarja 1942, ko so sprejeli sklep o kulturnem molku. Velika večina slovenskih kulturnikov ga je sprejela kot svojo narodno dolžnost. Kulturni molk je prepovedoval kakršnokoli jaivtno kulturno delovanje. Nastajala je nova kultura v ilegali in med partizani v gozdovih. V ilegalnem tisku so se začele pojavljati pesmi Otona Zupančiča, Karta Destovnika-Ka-juha, Vladimira Pavšiča-Matej a Bora in drugih. Glavno poveljstvo šlovenskih partizanskih čet je izdalo Borove pesmi v začetku leta 1942 v prvi partizanski pesniški zbirki »Previharimo viharje«. Tudi likovni umetniki so bili zelo delavni. Avgusta 1943 je izšla grafična mapa pod naslovom »V Kristusovem imenu«. Grafike, ki so j.ih prispevali Vlasto Kopač, Nikolaj Omerza, France Mihelič, Bori Kobe, Stane Kumar, Janez Weiss, France Uršič in Nikolaj Pirnat so ironizirale nasilje domačih izdajalcev. Živahnemu ilegalnemu delovanju slovenskih kulturnikov so okupatorji odgovorili z nasiljem. Odganjali so j.ih v koncentracijska taborišča, nekaj pa jih je padlo pod streli. Julija 1941 so ustrelili v Ljubljani prešerno-slovca dr. Avgusta Žigona, pod streli so omahnili: slikarja Lojze Sušmelj in Franjo Golob, delavski pisatelj in organizator Tone Čufar, karikaturist Hinko Smrekar in mnogi drugi. S krepitvijo partizanske vojske je rastla tudi moč kulture. Poleg časopisov in stenčasov so bili glavna oblika kultumo-poli-tičnega dela mitingi. Velika italijanska ofenziva leta 1942 je zadala hude izgube tudi slovenski kulturi. Padel je literat Miran Jarc, pod streli Italijanov pa je končal pesnik Ivan Rob, ki je oh aretaciji zavpil: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj«! Poleti 1943 in takoj po' kapitulaciji Italije se je pozivu izvršnega odbor OF odzvalo veliko kulturnih delavcev. Odšli so v partizane in se vključili v kulturno delo po enotah in po osvobojenem ozemlju. Kulturniki so bili zelo aktivni tudi ob kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda. Obrezovanje cinkove pločevine v valjarni Z občnega zbora (Nadaljevanje s 4. strani) pripominja, da je hila posvečena premajhna pozornost delavcem v metalurgiji in vzdrževanju z ozirom na sredstva, ki Sta jih prispevali ti dve temeljni organizaciji. Opozoril je tudi na pomanjkanje delavcev elektro in kovinske stroke, zato morata kadrovska služba in center za izobraževanje posvetiti izredno pozornost štipendiranju učencev teh dveh profilov. Bodoči kader za delo v družbenopolitičnih organizacijah si bomo prav gotovo zagotovili iz vrst mladih, zato je ena izmed nalog sindikalne organizacije ustanovitev aktivov socialistične mladine. Leopold Slapnik je dejal, da so na vseh občnih Zborih osnovnih organizacij sindikata zelo kritizirali družbeno prehrano v našem podjetju, vendar iso že storjeni določeni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, predlagal pa je, da naj Sindikat podpira tako po- litiko, ki narekuje čim prejšnjo ureditev razdelilnic hrane. Glede Stanovanjske politike je menil, da mora sindikat zahtevati dosledno spoštovanje samoupravnega sporazuma In določil prioritetne liste. V svojii razpravi je tudi poudaril, da je treba nenehno skrbeti za krepitev delegatskih odnosov in posvetiti posebno pozornost formiranju organizacij socialistične mladine v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Rudi Šibil, dipl. ing., namestnik glavnega direktorja je poudaril, da smo lahko zelo ponosni na poslovne rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem letu. V letošnjem letu so pogoji gospodarjenja mnogo težji, zaradi česar bodo tudi rezultati slabši. Ob takih predvidevanjih hi si morali vsi prizadevati izboljšati produktivnost dela, žal pa ugotavljamo padec produktivnosti. Temu pojavu bodo morale posvetiti izredno pozornost strokovne službe in seveda družbenopolitične organizacije. Jožica Farčnik — Mrvar, dipl. ing. je dejala, da vse pomembnejše odločitve prehajajo na temeljne organizacije združenega dela, zaradi tega je tudi odgovornost delegatov večja. Zato mora biti gradivo za seje pravočasno in temeljito pripravljeno. Med drugim je tudi poudarila, da moramo posebno skrb posvetiti varstvu okolja. Vili Končan je med drugim o-pozoril da je treba programe kritično oceniti, maksimalno si prizadevati za njihovo uresničitev im spremljati njihovo izvajanje. Hinko Jordan je menil da mora delavec družbeno politično delovati ne samo v organizaciji združenega dela, marveč tudi na področju, kjer živi. Maks Pečnik, novi predsednik izvršnega odbora konference sindikata se je v zaključnem govoru zahvalil za izkazano zaupanje. Poudaril je, da bodo potrebni veliki napori za reševanje problemov, ki pri poslovanju prihajajo vedno bolj odražajmo. Osrednja točka v svečanem sporedu je bila Klopčičeva igra »Mati«. Prav za to priložnost napisano delo so izvajali člani Gledališke skupine Propagandne komisije IOOF pod umetniškim vodstvom Jermana. Zbora odposlancev se je udeležilo tudi nekaj upodabljajočih umetnikov; prisoten je bil Božidar Jakac, ki je obranil precej risb o tem zgodovinskem dogodku. Zastoj v rasti kulturnega življenja je prinesla huda nemška ofenziva oktobra im novembra TŠ43. leta. Kljub izredno težkim pogojem pa so vseskozi uspešno delovale kulturniške skupine po posameznih enotah NOV. Višek v prizadevanjih slovenske kulture predstavlja 4. januar 1944, ko so se številni kulturni delavdi zbrali na prvem kongresu na osvobojenem ozemlju v Semiču. Kongres je spremljala vrsta prireditev, J'akčeva razstava, recitacijski večer itd. V Manifestu in Resoluciji so podprti sklepe II. zasedanja AVNOJ in proglasili KP za vodilno silo v NOB. Boris Kidrič je ob analizi kongresa dejal, da se je »narodnoosvobodilnemu boju pridružilo vse, kar zasluži ime slovenski kulturni delavec«. Po kongresu se je začelo, tako na osvobojenem ozemlju kot v enotah, izredno živahno in pestro kulturniško življenje. Osnovali so Znanstveni inštitut pri IOOF, kater.ega predstojnik je postal dr. Fran Zw,itter. Sledil je odlok o ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča (SNG). Njegov prvi vodja je bil Filip Kum-batovič, otvoritvena predstava pa je bila Cankarjev »Kralj na Betajnovi« 20. februarja 1944 v Črnomlju. Do konca vojne je imelo gledališče na svojem sporedu dela Čehova, Nušiča, Moilera, Bora in drugih. Gledališčniki so skrbeli tudi za vzgojo novega kadra. Zelo delavno je bilo tudi lutkovno gledališče, ki ga je vodil kapar Lojze Lavrič. Ustanovili so tudi balet in folklomo skupino. V letu 1944 so uspešno delovale tudi kulturne skupine po brigadah, divizijah .in korpusih. Januarja 1944 je odšla s XIV. divizijo na Štajersko močna kulturniška skupina, ki je utrpela nenadomestljive izgube. Na pohodu so padli pesnik Karel Destov-niik-Kajuh, glasbenik Sveto Ma-nalt-Špik in kipar Janez Weiss-Belač. Po čmameljjskem zasedanju SNOS je celotno kulturno življenje na osvojenem ozemlju vodil, v sestavu odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS, oddelek za umetnost in ljudsko samodejav-nost (prosveto), ki ga je vodil Mile Klopčič z namestnikom Milanom Apihom. Sredi leta 1944 so bili v oddellcu voj a Filip Kumbatovič ter referenti Božidar Jakac za likovno umetnost, Matej Bor za leposlovje, Jože Tiran za gledališče, Branko Simčič za arhitekturo in Bojan Adamič za glasbo. Kulturno življenje v enotah partizanske vojske je vodil Propagandni oddelek pri Glavnem štabu NOV in POS, ki so mu bili (Nadaljevanje na 11. strani) Financiranje splošne in skupne porabe v letu 1975 KAJ NAM POVE OBVESTILO 0 OBRAČUNU OSEBNEGA DOHODKA Z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in sklepi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti so sedaj dokončno uveljavljene stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev ter stopnje prispevkov iz dohodka TOZD za leto 1975. Prispevki iz osebnih dohodkov delavcev čeprav so stopnje prispevkov bile uveljavljene šele v mesecu aprilu 1975, valjajo za vsa izplačila od 1. januarja 1975 dalje. Podjetje je zaradi tega zavezano, da iporačuna razliko med starimi in novimi prispevki za vsa izplačila v letu 1975, ki so bila obračunana po starih stopnjah, in sicer za mesece: december, j >N O .5 2 = So 3 II 3 a JI! tn ca lil i is C0 W N J 8- a fr 1 As o d? S j* 0.2 (o K« V 3 H-J* (/> Ž 8-5 S 5 = J (O 1 2 3 3 5 6 7 8 9 1 Ajdovščina 5,53 0,54 0,39 0,58 8,01 18,33 33,38 2 Brežice 5,49 0,54 0,49 0,58 8,01 18,33 33,44 3 Celje 5,22 0,79 0,40 0,58 8,01 18,33 33,33 4 Cerknica 5,55 0,53 0,36 0,58 8,01 18,33 33,36 5 Črnomelj 5,67 0,48 0,33 0,58 8,01 18,33 33,40 6 Domžale 5,55 0,51 0,35 0,58 8,01 18,33 33,33 7 Dravograd 5,60 0,52 0,33 0,58 8,01 18,33 33,37 8 Gornja Radgona 5,52 0,52 0,37 0,58 8,01 18,33 33,33 9 Grosuplje 5,55 0,54 0,37 0,58 8,01 18,33 33,38 10 Hrastnik 5,25 0,59 0,40 0,58 8,01 18,33 33,16 11 Idrija 5,62 0,56 0,33 0,58 8,01 18,33 33,43 12 Ilirska Bistrica 5,57 0,47 0,38 0,58 8,01 18,33 33,34 13 Izola 5,47 0,57 0,37 0,58 8,01 18,33 33,33 14 Jesenice 5,14 0,59 0,68 0,58 8,01 18,33 33,33 15 Kamnik 5,56 0,54 0,34 0,58 8,01 18,33 33,36 16 Kočevje 5,50 0,56 0,35 0,58 8,01 18,33 33,33 17 Koper 5,47 0,57 0,37 0,58 8,01 18,33 33,30 18 Kranj 5,39 0,54 0,46 0,58 8,01 18,33 33,31 19 Krško 5,70 0,54 0,24 0,58 8,01 18,33 33,40 20 Laško 5,53 0,49 0,27 0,58 8,01 18,33 33,21 21 Lenart 5,48 0,61 0,35 0,58 8,01 18,33 33,36 22 Lendava 5,44 0,63 0,37 0,58 8,01 18,33 33,36 23 Litija 5,34 0,54 0,49 0,58 8,01 18,33 33,29 24 Ljubljana 4,81 1,28 0.58 0,58 8,01 18,33 33,59 25 Ljutomer 5,53 0,51 0,40 0,58 8,01 18,33 33,36 26 Logatec 5,59 0,54 0,36 0,58 8,01 18,33 33,41 27 Maribor 5,15 1,01 0,40 0,65 8,01 18,33 33,55 28 Metlika 5,57 0,54 0,33 0,58 8,01 18,33 33,36 29 Mozirje 5,50 0,54 0,40 0,58 8,01 18,33 33,36 30 Murska Sobota 5,39 0,58 0,44 0,58 8,01 18,33 33,33 31 Nova Gorica 5,31 0,74 0,40 0,58 8,01 18,33 33,37 32 Novo mesto 5,74 0,54 0,50 0,58 8,01 18,33 33,43 33 Ormož 5,66 0,54 0,29 0,58 8,01 18,33 33,41 34 Piran 5,47 0,57 0,37 0,58 8,01 18,33 33,33 35 Postojna 5,54 0,54 0,34 0,58 8,01 18,33 33,34 36 Ptuj 5,59 0,60 0,34 0,58 8,01 18,33 33,45 37 Radlje 5,54 0,54 0,34 0,58 8,01 18,33 33,34 38 Radovljica 5,50 0,54 0,37 0,58 8,01 18,33 33,33 39 Ravne na Koroškem 5,25 0,59 0,60 0,58 8,01 18,33 33,36 40 Ribnica 4,97 0,54 0,88 0,58 8,01 18,33 33,31 41 Sevnica 5,39 0,54 0,37 0,58 8,01 18,33 33,22 42 Sežana 5,57 0,54 0,37 0,58 8,01 18,33 33,40 43 Slovenj Gradec 5,50 0,54 0,37 0,58 8,01 18,33 33,33 44 Slovenska Bistrica 5,34 0,44 0,42 0,58 8,01 18,33 33,12 45 Slovenske Konjice 5,15 0,54 0,32 0,58 8,01 18,33 32,93 46 Šentjur 5,49 0,54 0,36 0,58 8,01 18,33 33,31 47 Škofja Loka 5,40 0,56 0,43 0,58 8,01 18,33 33,31 48 Šmarje 5,60 0,47 0,34 0,58 8,01 18,33 33,33 49 Tolmin 5,70 0,50 0,34 0,58 8,01 18,33 33,46 50 Trbovlje 4,53 0,63 0,56 0,79 8,01 18,33 32,85 51 Trebnje 5,53 0,54 0,39 0,58 8,01 18,33 33,38 52 Tržič 5,39 0,64 0,44 0,58 8,01 18,33 33,39 53 Velenje 5,51 0,54 0,38 0,58 8,01 18,33 33,35 54 Vrhnika 5,48 0,54 0,45 0,58 8,01 18,33 33,39 55 Zagorje 5,59 0,54 0,33 0,58 8,01 18,33 33,38 56 Žalec 5,53 0,54 0,36 0,62 8,01 18,33 33,39 57 Vse občine izven Slovenije 5,22 0,79 0,40 0,58 8.01 18,33 33,33 lil. PRIMERJAVA STOPENJ PRISPEVKOV MED LETI 1974 In 1975 Občina Redno delo Dopolnilno delo & & & a stare st za 1974 nove st< za 1975 razlika stare si za 1974 nove sto za 1975 razlika Brežice 29,63 29,60 Celje 29,09 29,60 Gornja Radgona 30,98 29.60 Grosuplje 29,76 29,60 Hrastnik 29,48 29,60 Izola 29,17 29.60 Kranj 29,38 29,60 Laško 29,18 29,60 Lendava 31,01 29,60 Ljubljana 29,72 29.60 Ljutomer 31,18 29,60 Maribor 29,93 29,60 Mozirje 29,19 29,60 Murska Sobota 30 ,87 29,60 Nova Gorica 29,40 29,60 Ormož 30,79 29,60 Postojna 29,13 29,60 Ptuj 30,68 29,60 Ravne na Koroškem 29,73 29,60 Sevnica 29,69 29,60 Slovenska Bistrica 29,48 29,60 Slovenske Konjice 31,14 29,60 Šentjur 29,48 29,60 Šmarje 28,93 29,60 Trbovlje 28,74 29,60 Velenje 28,99 29,60 Žalec 28,93 29,60 — 0,03 33,79 33,44 — 0,35 + 0,51 33,25 33,33 + 0,08 — 1,38 34,67 33,33 — 1,34 — 0,16 33,92 33,38 — 0,54 + 0,12 33,13 33,16 + 0,03 + 0,43 33,33 33,33 — + 0,22 33,45 33,31 — 0,14 + 0,42 33,07 33,21 + 0,14 - 1,41 34,95 33,36 — 1,59 — 0,12 33,84 33,59 — 0,25 — 1,58 34,77 33,36 — 1,41 — 0,33 33,91 33,55 — 0,36 + 0,41 33,35 33,36 + 0.01 - 1,27 34,86 33,33 — 1,53 + 0,20 33,54 33,37 — 0,17 — 1,19 34,67 33,41 — 1,26 + 0,47 33,24 33,34 + 0,10 — 1,08 34,12 33,45 — 0,67 — 0,13 33,85 33,36 — 0,49 — 0,09 33,71 33,22 — 0,49 + 0,12 33,37 33,12 — 0,25 — 1,54 34,73 32,93 — 1,80 + 0,12 33,62 33,31 — 0,31 + 0,67 33,07 33,33 + 0,26 + 0,86 32,28 32,85 + 0,57 + 0,61 33,07 33,35 + 0,28 + 0,67 33,07 33,39 + 0,32 KAJ NAM POVE OBVESTILO O OBRAČUNU OSEBNEGA DOHODKA 1. Pirimer obračuna osebnega dohodka delavca: Padalki: Število ur v mesecu 167 Število nadur 54 Urna postavka brulfto: 20,55 točk Vrednost točke 1,15 diin Dodatek za del. dobo 0,45 din Občina Celje Skup. prilsp. za red. delo 29,09 % Skup. prisp. za dopol. delo 33,25 Samoprispevek 1 % Odbitki gl. pos. spec, 194,40 din Obvestilo o obračunu osebnih dohodkov je ob obstoječem načinu obdelave priikazano na treh listkih, in sicer: — prvi Idlstefk — za obračun bru-PRVI LISTEK to osebnih dohodkov po vrstah od števila ur do vrednosti bruto izplačila, — drugi listek — za obračun prispevkov od bruto osebnih do-hovdkov, raznih dodatnih izplačil, na katere se ne plačajo prispevki (boleznine do 30 dni, prevoz na delo in podobno) ter odbitki in na konou znesek izplačila. — trdtji listek — za prikaz Vseh vrst odbitkov s seštevkom, ki je v enem znesku odtegnjen, oz. prikazan na drugem izplačilnem listku. Za zgoraj navedenega delavca NN bi bil obračun naslednji: Delovne ure to O število kol. (2 do 17) Vred. točk na uro po odločbi Število točk btto 2x3 = Vrednost točke Znesek btto OD 4x5 1 2 3 4 5 6 r- izdelavne 167 20,55 3.431,85 1.15 3.946,63 r- dod. za del. dobo 167 0,45 — — 75,15 Skupaj za redno delo (št. kol. 24) 4.021,78 dopolnilno delo 554,85 (nadure) 54 20,55 1.109,70 50 % dod. (št. kol. 28) Skupaj za dopolnilno delo 1.664,55 1,15 1.914,23 DRUGI LISTEK: (obračun prispevkov) Znesek btto za % prisp. za Znesek Znesek neto redno delo obč. Celje prispevka za red. delo št. kol. 20 št. kol. 22 št. kol. 23 št. kol. 24 4.021,78 29,09 1.169,94 2.851,84 Znesek btto % prisp. za Znesek Znesek neto za dop. delo obč. Celje prisp. za dopolnilno št. kol. 25 št. kol. 26 delo št. kol. 27 št. kol. 28 1.914,23 33,25 636,48 1.277,75 Skupaj neto za redno in dopolnilno delo (št. kol. 29) ,'4.129,59 1 % samoprispevka (št. kol. 33) f- 41,35 odbitki (gl. posebne spec. št. kol. 34) — 194,40 Znesek za Izplačilo (št. kol. 37) 3.893,84 DRUGI LISTEK: obračun prispevkov Vrsta dela Znesek OD bruto M tčk © s s Redno delo 5.192,81 Dopolnilno delo 708,98 Skupaj 5.901,79 Odbitki gl. poseb. specifikacije Znesek za izplačilo 30,68 1.593,15 3.599,66 34,12 241,90 467,08 1.835,05 4.066,74 964,40 3.102,34 PORAČUN RAZLIK V PRISPEVKIH: OBČINA PTUJ DELAVEC: NN ■s Is N -O Odstotek © sl « o ZV © ll c w Znesek prispevkov It |i » & Si. i! iš Redno 5.192,81 Dopolnilno 708,98 Skupaj 5.901,79 Ali: Redno Dopolnilno Skupaj 30,68 29,60 1,08 1.593,15 1.537,07 34,12 33,45 — 0,67 241,90 237,15 1.835,05 1.774,22 Znesek btto % razi. Znesek razlike 5,192,81 x 1,08 = 56,08 708,98 x 0,67 = 4,75 — 60,83 f — 56,08 — 4,75 — 60,83 Poračun razlik v prispevkih: Občina Ptuj delavec: NN V tem primeru bo delavec dobil vrnjen preveč vplačani znesek prispevka. Iz gornjih dveh primerov je razvidno da je neto izplačilo 'osebnih dohodkov odvisno od: — vrste delovnega razmerja (redno, dopolnilno in dr.); — vrednosti itbčk na izvršene ure; — raznih dodatkov (za nočno delo, nadure in podobno); — vrednosti točke; — odstotka prispevka od osebnih dohodkov, ki se upošteva po občinah, v kateri ima stalno bivališče delavec oz. njegova ožja družina. — raznih povračil (prevoz na delo itd.); — odbitkov (posojila, članarina, stanarina, samski dom itd.); Z oziram na to, da so zgoraj navedeni podatki znani vsem delavcem za njihova delovna mesta, upamo, da bo obračun osebnih dohodkov iz prejetih listkov razumljiv. Kat ste že bili seznanjeni, se pripravlja projekt za prehod obračuna osebnih dohodkov na avtomatsko obdelavo podatkov in bo s tem omogočena tudi boljša obveščenost o obračunu osebnih dohodkov. Prispevki iz dohodka TOZD Razen prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev so še uveljavljene nove stopnje prispevkov liz dohodka iz TOZD za financiranje dejavnosti nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti ter financiranje izgradnje raznih objektov. PORAČUN RAZLIK V PRISPEVKIH: Občina Celje delavec : NN( Odstotek Znesek prispevkov Vrsta prispevka Vrsta osnove Stopnje 1974 Nove stop. 1975 — za obnovo Bosanske Krajine — za stanovanjsko izgradnjo — za zdravstveno zavarovanje Ali: Redno Dopolnilno Skupaj Znesek btto 4.021,78 1.914,20 % razlike 0,51 % 0,08 % Znesek razlike 20,51 1,53 22,04 Na ta način izračunati znesek povečanja prispevkov se bo skupaj z izračunanimi zneski razlik za vse mesece (december 1974 do marec 1975) odtegnil prii obračunu osebnih dohodkov za mesec maj t. j. pri .izplačilu v mesecu juniju. Znesek razlike bo prikazan na listku odbitkov. 2. primer obračuna osebnega dohodka delavca Podatki: PRVI LISTEK: število rednih ur 182 Število nočnih ur 56 Število nadur 20 % norme 6 % Vrednost del. mesta 20,55 točk Vrednost točke 1,15 din Dodatek za del. dobo 1,30 din Občina: Pltuj Skup. prisp. za red. delo 30,68 % Skup. prisp. za dop. del. 34,12 % S amoprispevek Odbitki gl. pos. spec. 964,40 din Delovne ure Opis 1 Izdelavne Norma (3.740,10 x 6 %) 30 % dod. za nočno delo (56 X 20,55 = 1.150,80) Skupaj Dodatek za delovno dobo Skupaj za redno delo bruto Dopolnilno delo (nadure) 50 % dodatek za nadure Skupaj za dopolnilno delo število 2 do 17 kol. Vred. točke na uro po odločbi Št. točk btto 2x3 Vrednost točk Znesek btto OD 4x5 2 3 4 5 6 182 X 20,55 = 3.740,10 224,41 182 X 1,30 345,24 4.309,75 X 1,15 = 4.956,21 + 236,60 5.192,81 20 20,55 = 411,00 205.50 616.50 1,15 708,79 — za zaposlovanje — za Izobraževalno skupnost SRS — Za Raziskovalno skupnost — za valorizacije pokojnin — davek iz dohodka TOZD — združ. sred. za finan. avtoceste — sredstva solidarnosti — združena sredstva za moder, železnic — izgradnja TS, rekeracijskega centra Golovec in financirnje dejavnosti krajevnih skupnosti — obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nerazvitih republik neto OD bruto OD Vrsta dela Znesek btto Stare stopnje Nove stopnje Razlika Po stari stopnjah n Razlika za nesreče pri delu — za naložbe v zdravstveno dejavnost — za invalidsko pokoj, zavarovanje za nesreče pri delu bruto OD bruto OD bruto OD Redno 4.021,78 29,09 29,60 + 0,51 1.169,94 1.190,45 + 20,51 — prispevek za pokojninsko invalid, zavarovanje za zavarovalno dobo Dopolnilno 1.914,23 33,25 33,33 + 0,08 636,48 638,01 + 1.53 s povečanjem (benificirani staž) bruto OD del. na Skupaj 5.936,01 1.806,42 1.828,46 + 22,04 benif. del. m. 1 % 6 % 1,47 % 0,31 % 0,80 % 0,80 % 6 % 1 % 2,79 % za 12 — 14 mes. 3,50 % 3,50 % za 12 — 15 mes. 5,20 % 5,20 % za 12 — 16 mes. 7,00 % 7,00 % za 12 — 18 mes.10,50 % 10,50 bruto OD 0,20 % 0,16 % osn. za davek iz dohodka 8,14 8,63 % osn. za davek iz dohodka 1,80 1,83 % poslovni sklad: met. dej. 0,35 % kem, dej. 1,35 % 0,27 % 1,27 % korigirana davčna osnova 5 % 6,50 % osnova — 4 % osnova — 0,30 % osnova 1,6 % predlog cca 4,5 narodni dohodek 1,2 % 1,2 % poslovni sklad % 1 in 3 1 in 3 V .pregledu so prikazani doslej znani prispevki iz dohodka TOZD ter obvezna združevanja sredstev. V pregledih niso zajeti razni davki, katere je potrebno plačati ob izplačilih avtorskih honorarjev, nagrad vajencev ter štipendistov itd., ker bi bil pregled v tem primeru preobsežen. Kolikor bi bile potrebne še dodatne informacije, j.ih lahko dobite v ustreznlih strokovnih službah v podjetju. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI Dl V mesecu februarju je bilo deset nezgod pri delu; in sicer v DSSS: splošni sektor 1 (1); TOZD Vzdrževanje in energetika: strojno vzdrževanje 1 (2), elektro vzdrževanje 1 (1), plinarna 1 (1); TOZD Transport: nakladanje — razkladanje 1(5); TOZD Metalurgija: cinkov prah 1 (3), valjarna 2 (5); TOZD Kemija: cinkovo belilo 1 (7); TOZD Grafika: tiskarske barve 1 (1). številke v Oklepajih pomenijo število nesreč v letošnjem letu. Na poti so se poškodovali: Zemljak Rudolf — litopon; Esih Jurij — cinkovo belilo in Pejčič Vesna, dipl. ing,, razvoj graifke. TOZD KEMIJA Cinkovo belilo Ferčec Štefan (1. nezgoda). Pri čiščenju je vlival v retorto Vodo in mu je para vrgla v levo oko delček ogorka (osebna neprevidnost). TOZD GRAFIKA Tiskarske barve PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS se je spotaknil na tirnici in z glavo udaril ob voziček (osebna neprevidnost). TOZD TRANSPORT .Milovanovič Milašin (1. nezgoda. Med mešanjem barve je vdihnil hlape bencina in izopropa-nola, kar je povzročilo slabost in vrtoglavico (nesmatem način dela). Splošni sektor: Radulj Mirko (3. nezgoda). Pol-tavomi avto je zadel v verigo ob vratarnici, katera je sprožila ročico vitla in ga udarila po zapestju desne roke (višja sila). TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Blagojevič Cveto (3. nezgoda). Pri brušenju z brusilnim strojem, mu je stroj zdrsnil z roke .in Si je poškodoval palec leve roke (neustrezno zavarovan brusilni stroj). Elektro vzdrževanje Kisovec Žarko ,(!. nezgoda). Pri vožnji z motornim kolesom v mizarsko delavnico mu je spodrsnilo na cesti in je padel ter si poškodoval dlani obeh rok (nesmatem način vožnje). Plinarna Agatič Stipe (1. nezgoda). Pri transportu generatorskega pepela Nakladanje in razkladanje Sretenovič Obrenko (1. nezgoda). Pri razkladanju paketov odpadne pločevine, mu je Ostri rob poškodoval zapestje desne roke (nesmatem način idola). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti Pri delu Na pati TOZD METALURGIJA Cinkov prah Severovič Anton (1. nezgoda). Pri zapiranju lopute na bunkar-ju cirtkovega prahu si je z ročico stisnil sredinec leve roke (nag- % 3 Pri valjanju so mu valji zgrabili klešča, ročica klešč pa ga je udarila po sredincu desne roke (naglica pri delu). SKUPAJ S £ lica pri delu). Glavna direik. 15 25 24 51 Valjarna Vzdrževanje fin Ljujič Radoje (1. nezgoda). V energetika 47 115 — — strojnici si je pri zagonu zobate- Transport 34 76 24 52 ga kolesa pomagal s kovinskim Metalurgija 104 233 33 drogom, ki mu je zdrsnil in sti- Grafika f: 9 O o snil prst desne rake (osebna ne- O O o previdnost). Kemija 23 54 .11 1) Prelid Milovan (2 .nezgoda). Titanov dliok. — 60 — 8 229 572 62 158 Izvleček iz novega Zakona o varstvu pri delu 2. člen 1. Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi u-krepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev. 2. Šteje se, da so varno delovno okolje in vame delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar. Služba za varstvo pri delu Važni fizikalni in tehnični podatki o stisnjenih, vtekoči njenih in raztopljenih industrijskih plinih Zap. St. Naziv plina Kemična i formula 3 e E S la« »s§ Kritična ^ temp. 8 C Kritični ' pritisk ! kg /cm2 w i Preizkusni i pritisk I jeklenke en kg/cm2 Dopustna polnitev v kg na 1 I ^ 1. Zrak 1,2928 — 140,7 37,2 225 2. Kisik °2 1,4289 — 118,8 49,7 225 — 3. Dušik N„ 1,2505 — 147,1 33,5 225 — 4. Helij He 0,1785 — 268,0 2,26 225 — 5. Argon Ar 1,7839 — 122,4 48,0 225 — 6. Neon Ne 0,8999 — 228,0 26,9 225 — 7. Vodik H2 0,0898 — 239,9 12,8 225 — 8. Metan ch4 0,7168 — 82,5 45.7 225 — 9. Ogljikov monoksid co 1,2500 — 140,2 34,5 225 — 10. Ogljikova kislina C°2 1,9768 + 31,1 74,3 190 0,75 11. Klor C,2 3,22 + 144,0 77,7 22 1,25 12. Klorvodik HCI 1,6391 + 51,4 83,3 120 0,57 13. Dušični oksidul n2° 1,9780 + 36,5 73,9 190 0,75 14. Amonijak NH, 0,7714 + 132,4 114.2 30 0,53 15. Žveplov dioksid so2 2,9263 + 157,2 79,3 12 1,25 16. Etan c2h„ 1,3560 + 32,1 49,5 120 0,30 17. Etilen CjH4 1,2605 + 9,6 51,3 225 0,32 18. Propan CJH8 2,019 + 96,8 41,4 25 0,43 19. Propilen C,H8 1,915 + 92,3 45,5 35 0,45 20. Butan CA» 2,703 + 153,0 35,2 10 0,52 21. Butadien C4H0 — — — 10 0,55 22. Žveplovodik h2s 1,5392 + 100,4 90,9 54 0,70 23. Vinylklorld c2h,ci — + 142,0 52,0 11 0,80 24. Etllklorld CACI — + 187,2 52,7 10 0,80 25. Etilenoksid c2h4o — + 192,0 — 10 0,77 26. Metylamin C,H.; . NH2 — + 156,9 75,1 14 0,60 27. Freon 22 CHCIFt — — — 25 1,00 28. Amonijak v vodi N”, — — — 12 0,77 29. Dissousplln Oj«* 1,1709 + 36,0 61,0 60 — 8 9 Pritisk v Jeklenki (kg/cm2) in spec. teža zgoščenega plina Polnilni faktor % Pri temp. 0° C Pri temp. 159 C Pri temp. 309 C Pri temp. 508 C Pri temperaturi M ♦J N *I M •S N ~ S o o o O) 1 a M i s (0 JC l 'Z s. (A M s S s 142,2 150,0 158,2 168,4 — - — — 34,4 0,906 50,3 0,814 100 0,602 186 — 82,8 92,4 — — 2,75 1,468 4,91 1.42 7,89 1,377 13,5 1,310 85,2 88,0 90,9 95,5 25,3 0,924 39,7 0,836 52,0 0,772 80,8 0,592 61,8 68,0 73,6 96,0 32,1 0,902 45,6 0,830 82 0,691 172 — 83,1 90,6 — — 3,38 0,639 6,87 0,617 10,9 0,596' 19,7 0,562 83,0 86,0 88,9 94,2 0,59 1,432 1,82 1,391 3,67 1,350 7,58 1,292 87,2 89,8 92,5 96,5 22,8 0.416 31,9 0,379 — 0,286 — — 72,0 79,2 — — 41,9 0,345 — — — — — — — — — — 3,82 0,529 6,47 0,509 9,92 0,486 16,3 0,457 81,2 84,3 88,1 94,0 4,99 0,546 7,91 0,521 12,5 — 20,1 — 82.4 86,4 — — 0,06 0,599 0,81 0,584 1,93 0,577 4,13 0,541 86,9 89,0 90,0 96,0 0,23 — 1.2 — 2,8 — 5,3 — — — — — 9,5 — 14,5 — 22.4 — 35,3 — — — — — 0,75 0,952 1,98 0,919 3,67 0,891 6.9 0,851 84,0 87,2 89,5 94,0 — 0,923 0,13 0,901 0,90 0,877 2,51 0,848 86,6 88,7 91,2 94,5 — 0,950 0,33 0,891 1,15 0,834 2,98 0,758 81,0 86,2 92,1 — 0,37 0,687 1,51 — 3,31 — 6,96 — 88,0 — — — — — — — — — — — — — — 0,1 — 14 — 2,8 — 6,1 — — — — - 10,5 — 14,0 — 19,0 — 25,0 — — — — — LEGENDA: Rubrika 1. Naziv plina. Rubrika 2. Kemična formula. Rubrika 3. Specifična teža Je teža 1 ml plina, merjenega pri temp. 0« C in pri pritisku 760 mm živosrebrnega stolpa, v kg. 760 mm Torr-a = 1 Atm. = 1,033 kg /cm2. Rubrika 4. Kritična temperatura plina |e temperatura, nad katero plina na moramo vtekočlniti niti z največjim pritiskom. Rubrika 5. Kritični pritisk Je pritisk, ki Je potreben, da as plin pri kritični temperaturi vtekočini. Rubrika 6. Preizkusni pritisk Jeklenke Ja od oblasti predpisan vodni pritisk, a ka- terim mora biti vsaka Jeklenka pred prvim polnjenjem In tudi pozneje v periodičnih presledkih preizkušena. Pri stisnjenih plinih Je preizkusni pritisk (Nadaljevanje na 9. strani) NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU « V mesecu marcu je bilo petindvajset nezgod pri delu. (številke v oklepajih pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu); TOZD Vzdrževanje in energetika: strojno vzdrževanje 6 (8), elektro vzdrževanje 1 (2), energetika 1 (1); TOZD Transport: nakladanje — razkladanje 3 (8); TOZD Metalurgija: keramika 1 (1), valjarna 3 (8); TOZD Kemija: soli in pigmenti 2 (2), cinkovo belilo 2 (4); TOZD Grafika: tiskarna 1(1); TOZD Titanov dioksid: glavni laboratorij 1 (1), proizvodnja titanovega dioksida 3 (3), stranski obrati titanovega dioksida 1 (1). Na poti so se poškodovali: Klin-čar Ivan — plinarna; Petrovič Život — keramika in Gabrovec Miklavž — proizvodnja titanovega dioksida. TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Lorger Milan (1. nezgoda). Pri elektro varjenju železnih prircnb-nic na žerjavu je sodeloval Lorger Milan. iKetr je večkrat pogledal v obločni plamen, je dobil vnetje oči (nediscipliniranost). Nad Bela (1. nezgoda). Pri popravilu volana viličarja imu je padlo ohišje glave volana na prstanec leve roke (neismotem način dela). Ramšak Matija (10. nezgoda). Pri brušenju sekača, mu je brusni kamen zagrabil sekač, katerega je spustil iz rok. Pri tem mu je poškodovalo palec leve roke (nap re Vidnost). Svetelšek Konrad (1. nezgoda). Pri hbjti po spolzkih Stopnicah mu je spodrsnilo, pri tem si je poškodoval levi gleženj (spolzka tla). Volavšek Janez (1. nezgoda). Pri avtogenem varjenju mu je padla na čelo iskra in mu poškodovala kožo (nesmotem način dela). Žlavs Jože (3. nezgoda). Pri dviganju pločevine je plošča zdrsnila zaradi premočnega premaza z oljem in ponesrečencu poškodovala sredinec desne roke (premočno naoljena pločevina). Elektro vzdrževanje Gaberšek Stefan (2. nezgoda). Pri prenosu tuljav mu je spodrsnilo iz klopi. Udaril je z roko po mizi in si pri tam poškodoval ramo leve roke (neprevidnost). Energetika Arčan Rudi (1. nezgoda). Hotel (Nadaljevanje z 8. strani) 1,5 krat večji od oblastveno dovoljenega maksimalnega pritiska polnitve. Pri vteko člnjenlh In pri raztopljenih plinih zavial višina preizkusnega pritiska od vrste plina. Rubrika 7. Dopustna polnitev v kg na 1 liter prostornine je tista množina vteko-člnjenega plina, a katero smemo napolniti Jeklenko, če tovarna to mero prekorači, postane jeklenka nevarna. Rubrika 8. Pritisk v jeklenkah s stisnjenimi plini zavlsl od temperature In od množine plina. Normalen pritisk je pritisk pri + 150 C. Pritisk v Jeklenkah z vtekočinjenlml plini zavlsl samo od temperature. Z naraščanjem temperature, narašča tudi pritisk. Nasprotno pa |e specifična teža vtekočln-Jenega plina obratno sorazmerna s temperaturo. Pritisk v jeklenkah z raztopljenimi plini zavlsl od temperature In je z njo premo-sorazmeren. Rubrika 9. Polnilni faktor Je v procentih Izražen prostor jeklenke, ki ge pri vteko-člnjenlh plinih zavzema tekočina. Ostanek porstora je napolnjen s plinom. Ta faktor zvlal pri normlno polnjenih Jeklenkah od temperature. Čim višja |e temperatura, tem bolj Je Jeklenka nepoln|ena s tekočino. Za vsak vtekočlnjen plin lahko Izračunamo temperaturo, pri kateri je Jeklenka do vrha napolnjena e tekočino. (Polnilni faktor znaša tedaj 100 %). Do te temperature se jeklenke z vtekočinjenlml plini nikoli ne smejo segreti, ker postanejo sicer nevarne. je pripreti parni ventil za grertje napajalne vode. Pri povratku mu je zdrsnilo na stopnicah in si je poškodoval kolk desne noge (neprevidnost). TOZD TRANSPORT Nakladanje — razkladanje Galopeni Haiti (1. nezgoda). Pri odpiranju vrat na vagonu je levo roko dal med vrata vagona, z desno roko pa porinil, pri tem so mu vrata stisnila prstanec leve roke (neprevidnost). Monasi Mijo i(l. nezgoda). Pri podlaganju cinka na viličar, se je kup cinka obrnil in imenovanemu stisnil kazalec in sredinec leve roke (slaba organizacija v skupini). Muškatevc Alojz (12. nezgoda). Pri nakladanju činkovih rdek, mu je stisnilo dlan leve roke (osebna neprevidnost). TOZD METALURGIJA Keramika Petek Pavel (1. nezgoda). Pri nameščanju obroča ročne stiskalnice za priključke, je pristopil sodelavec im potisnil priključek z objemko ter mu stisnil prste na desni roki (naglica pri delu). Valjarna Robič Jože (3. nezgoda). Pri valjanju pločevine se je platina o brmila nazaj in ga opekla po desni roki (motnje v normalnem tehnološkem procesu). Stanišič Nikola (2. nezgoda). Pri saržiranju v rafinacijsko peč je imenovanemu padel cinkov blok na levo nogo (neprevidnost). Tovornik Emil (4. nezgoda). Pri. saržiranju v rafinacijsko peč mu je padel cinkov blok na prst desne noge (neprevidnost). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti Vešligaj Stanko (1. nezgoda). Pri polnjenju ferofcroma v zaboj za izdelavo raztopine, mu je kos stisnil prstanec leve roke (neprevidnost). Zagorščak Franjo (1. nezgoda). Pri čiščenju pralne mize od modre galice, mu je nekaj kristalov pomešanih z vodo brizgnilo v de sno oko (neprevidnost). Cinkovo belilo BOgumovič Peter (2. nezgoda). Ko je hotel izvleči zaporo od silosa pod filtri si je pomagal s kladivom, pri tem se je udaril s kladivom po desni roki, Istočasno je tudi padel na hrbet .in se udaril na hrbtenico (neprevidnost). šoškič Milan (1. nezgoda). Ko je hotel izklopiti ležeči transportni polž pri drugi peči, je skočil proti stikalu in se zaletel v loputo od silosa za belilo. Pri tem se je poškodoval pod desnim očesom (neprevidnost). TOZD GRAFIKA Tiskarna Palir Danica (1. nezgoda). Pri nalaganju papirja v rezalni stroj si je poškodovala sredinec leve roke (nesmotern način dela). TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij Kukič Radomir (4. nezgoda). Z mopedom se je peljal po cesti med kotlarno im obratom titanovega dioksida, nasproti mu je pripeljal nakladalec, ki je v ovinku preostro zavil ni zbil Kuki-ča Radomira. Pri tem mu je poškodoval golen desne noge (neprevidnost voznika nakladalca). Proizvodnja titanovega dioksida Muhovec Pavel (1. nezgoda). Ko je čistil saržiroo cev, je potiskal železni drog v odprtino cevi, pri tem mu je brizgnil pigment v levo oko (nediscipliniranost). Štajner Srečko (2. nezgoda). Imenovani je pomagal tov Vuku pri čiščenju gorilnika na B peči in se udaril s ključem na sredinec desne roke (slaba organizacija dela v Skupini). Tesič Cveto (4. nezgoda). Na spolzkih tleh, politih s sepaira-nom mu je spodrsnilo, pri tem si med seboj za najboljša mesta. Vsakdo, ki je bil v petek na Skalni kleti, je lahko ugotovil, da se gre tu Za mhožičmo tekmovanje v nogometu, saj preko 70 nogometašev, oblečenih v lepe drese, napolnilo vsa igrišča in odigralo že 1. in 2. kolo, katerih izidi so naslednji: Grafika : Titanov dioksid l; 2, Vzdrževanje II : Titanov dioksid 1 : 6, rafika : Metalurgija 0 : 4, Vzdrževanje I : Titanov dioksid 3 : 0, Vzdrževanje I : Kemija 4: 0 je poškodoval komolec desne roke (stopnice). Stranski obrati titanovega dioksida Dečko Anton (1. nezgoda). Ko je kontroliral doziranje hidrati-ziranega apna iz silosa na transportni trak, mu je spodrsnilo in se je udaril v rebra (naglica pri delu). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti Pri delili ® 1M § PM § Na poiti * 1 CH rt g JU § Glavna direk. 33 58 26 77 Vzdrževanje in energetika 70 485 6 6 Transport 25 101 26 78 Metalurgija 76 309 17 50 Kemija 32 86 — lil Grafika 12 21 — 3 Titanovi diok. 33 93 11 19 SKUPAJ 281 853 86 244 Služba za varstvo pri delu DSSS + Transport : Titanov dioksid 3:2, Vzdrževanje II : Metalurgija 2 : 5. Prvenstvo se nadaljuje vsak petek v tednu na Skalni kleti ob 15.30 uri. Predsednik Konference OSS Pečnik Maks, 1. r. CIMAR N A R Pri rekonstrukciji cinkove linije v obratu žveplene kisline se je prevrnil žerjav, s katerim so odstranjevali stari filter. Nastala je sicer materialna škoda, k sreči pa ni bil nihče poškodovan Prvenstvo Cinkarne v malem nogometu V petek, dne 11. aprila 1975 smo pričeli interno tekmovanje med TOZD v malem nogometu na katerega se je prijavilo osem ekip, ki se bodo v liga sistemu (vsaka proti vsaki) pomerile Množično tekmovanje v kegljanju med TOZD Cinkarne V soboto 5. in 12. aprila so bili prostori na kegljišču Ingrada pretesni, saj se je v njih zbralo okoli 60 kegljavcev in kegljavk Cinkarne, ki so se prijavili za tekmovanje na 100 lučajev. Organizator je v razpisu napisal, da lahko za vsako TOZD nastopa neomejeno število tekmovalk in tekmovalcev, kar nas je spravilo v zadrego, saj nismo mogli omogočiti sodelovanja vsem prijavljenim. Kljub temu, da je prvo soboto trajalo tekmovanje od 17. do 23. ure in drugo soboto od 17. do 19. ure, bi potrebovali štiri stezno kegljišče še najmanj tri ure, da bi lahko še ostalih 16 prišlo na vrsto. Jasen dokaz po pomanjkanju športnih objektov v Celju je prav ta, saj bi v nasprotnem primeru organizirano rekreacijo in športna tekmovanja lahko nudili še širšemu krogu udeležencev. Kljub vsemu p a je tekmovanje uspelo, saj je tekmovalo 5 članic in 39 članov, leti so dosegli naslednje rezultate (številke v oklepaju pomenijo število podrtih lesov): TOZD DSSS — TRANSPORT: 1. Grfcovič Rudimir (438), 2. Lešak Vili (458), 3. Horvat Bojan (444), 4. Zupanc Vera (415), 5. Leban Marjan (385), 6. Veranič Bojana (399), 4. Pečnik Maks (394), 5. Mraz Rudi (391) in 6. Naraks Jože (389). TOZD GRAFIKA: 1. Miaze Andrej (396), 2. Gobec Miran (394), 3. Senger Ivan (367), 4. Pohole Ivan (310), 5. Točaj Jožica '(258) :in 6. Horvatič Lenart (242). Ekipni vrstni red tekmovanja v keglanjju med temeljnimi organizacijami združenega dela: 1. 'DSSS — Transport — 1800, 2. Titanov dioksid-1785,3. Kemija — 1723, 4. Vzdrževanje—1667, Grkovid Budimir se je v konkurenci posameznikov uvrstil na tretje mesto 5. Metalurgija — 1651, 6. Grafika—1467, 7. Titanov dioksid II. — -356, 8. Vzdrževanje II. — 901 (3 tekm.), 9. DSSS Transport II. — 971 (3 tekm.), 10. Kemija II. — 901 (3 tekm.), 11. Metalurgija II. — 780 (2 tekm.) in 12. Grafika II. — 500 (2 tekm.). Kljub daljši odsotnosti je Nikolič v solidni formi REZULTATI KEGLJANJA POSAMEZNO NA 100 LUČAJEV 1. KUKIC Vlado 529 2. CER VAN Franc 490 3. GRKOVIČ Budimir 483 4. IŠMON Leopold 465 5. LEŠEK Vili 458 6. KOCBEK Edi 447 7. HORVAT Bojan 444 8. KOLŠEK Fric 435 9. KUKOVIČ Martin 431 10. VESELKO Stefan 423 11. iLON-CAR 419 12. ZUPANC Vera 415 13. ZAGMAJSTER Ludvig 415 14. CELESTINA Stanko 406 15. NIKOLIČ Milan 405 16. VALENCAK Jože 400 17. FARCNIK Jože 399 18. KUKIC Milerad 397 19. MEZE Andrej 396 20. GOBEC Miran 394 21. PEČNIK Maks 394 22. MRAZ Rudi 391 23. DEČKO Franc 390 24. NARAKS Jože 389 25. LEBAN Marjan 385 26. CMOK ing. Drago 378 27. LUKAČ Franc 372 28. CRKVENEC Mirko 372 29. SENGER Ivan 367 30. KAJTNER Slavko 343 31. SMOLE Tone 341 32. RAMŠAK Božo 333 33. NARAKS Peter 326 34. VERANlC Bojana 316 35. HROVATIČ Ivan 315 36. POHOLE Ivan 310 37. JANGI C Jože 303 38. JORDAN Hinko 289 39. HIRŠMAN Jože 270 40. TOČAJ Jožica 258 41. HORVATIČ Lenart 242 42. RANT Irena 230 43. KAPUS iing. Franc 203 44. IBRAHIMEFENDIC Miša (50 luč.) 44 Brzoturnir ob 70-letnici Dne 21 .februarja je organizirala šahovska sekcija Cinkarne brzoturnir ob 70-letnici ing. Iskrena Pipuš. Naš jubilant je dne 20. februarja izpolnil 70 let. (316), 7. RanJt Irena (230) in 8. Ibrahimefendič Miša (44 - 50 lučajev). TOZD TITANOV DIOKSID: 1. Kukič Rado (529), 2. Kukovič Martin (431), 3. Lončar (419), 4. Celestina Stanko (406), 5. Ku- kič Milorad (397), 6. Smole Tone (341), 7. Hrovatič Ivan (315), 8. Jančič Jože (303) lin 9. Jordan Hinko (289). TOZD KEMUA: 1. Červan Franc (490), 2. Simon Leopold (465), 3. Dečko Franc (390), 4. Cmok ing. Drago (378), 5. Crkvenac Mirko (372), 6. Naraks Peter (326), 7. Kapus ing. Franc (203). TOZD VZDRŽEVANJE: 1. Kocbek Edi (447), 2. Žagmaj-ster Ludvig (415), 3. Nikolič Milan (405), 4. Vadenčak Jože (400), 5. Lukač Franc (372), 6. Kajtner Slavko (343) lin 7. Ramšak Božo (333). TOZD METALURGIJA: 1. Kolšek Fric (435), 2. Veselko Stefan '423), 3. Fairčnik Jože io CIIMEIM Za rto obletnico so se sestali članli šahovske sekcije, da se z manjšo proslavo 'oddolžijo svojemu dolgoletnemu članu, ki tudi v zadnjih letih kolt predsednik uspešno vodi našo šahovsko sekcijo. Na rtem družabnem večeru se je izbralo okoli 20 članov sekcije, ki so popestrili večer s tem, da so se pomerili v prijateljskem hrzoturnirju, katerega se je udeležilo 16 igralcev. Po odigranem turnirju sta v krajšem nagovoru pozdravila slavljenca v imenu šahistov Jože Snajder, predsednik sindikalne podružnice tov. Franc Poklšek ter predsednik športno rekreacijskega odbora tov. ing. Cmok, ki je slavljencu izročil spominsko danilo. V prijetnem družabnem razpoloženju so potem prisotni obujali spomine, ki so jih preživeli ob igri na 64 poljih. Na koncu pa še vrstni red br- zotumirja: 1. ing. Pipuš, 2. ing. Zelenovič, 3. Dečko, 4. Lazič, 5. ing. Pipuša — 6. Arh in ing. Ružič, 7. Naraks, 8. Jančič, 9. Mežnar, 10. Pohole, 11. Počivaišek, 12. Mraz, 13. Celestina, 14. Trojak, 15. Hrovatič in 16. Perisolja. J. š. šahovska sekcija Je organizirala brzoturnir ob 70-letnld Ing. Pipuša Na sliki: družabni večer po končanem brzoturnirju Titanov dioksid ekipni prvak Cinkarne v šahu V mesecu marcu smo organizirali interno tekmovanje v šahu, katerega so se udeležile vse naše TOZD. V petih kolih liga-tekmovanja so se pomirile vsaka ekipa z vsako, igralo je kar 32 šahistov. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je tega tekmovanja udeležilo tudi nekaj novih mlajših šahistov, ki so pokazali dosti šahovskega znanja in so bili trdi nasprotniki rutiniranim šahistom našega kolektiva. Grafika: ing. Tukarič, ing. Seni-čar, tog. Kramberger, Povale to Mimik M. Končna lestvica: 1.titanov dioksid 14 1/2, točk, 2. kemija 14 točk, 3. metalurgija 11 1/2 točk, 4. vzdrževanje 7 1/2 točk, 5. grafika 6 1/2 točk, 6. DSSS transport 6 tofčk. Zmagovalna ekipa titanov dioksid si je s 1. mestom zagotovila udeležbo v finalu tekmovanja v šahu v konkurenci industrije, ki ga bo organizirala Zveza za športno rekreacijo Celje. Vsii ji želimo čim več uspeha. M. Leban Kultura v narodnoosvobodilnem boju Največja borba za prvo mesto se je vddila med šabisiti titanovega dnoksida lin kemije, v kateri je 'titanov dioksidn zmagal s pol točke pred kemijo. Nasplošno pa so bili vsi dvoboji zanimivi, škoda je le, da niso vse ekipe nastopale v najmočnejših postavah, potem bi bilo tekmovanje še bolj zanimivo. Pa poglejmo rezultate dvobojev in končno lestvico. 1. kolo grafika : kemija 11/2:2 1/2, metalurgija : DSSS transport 3:1, vzdrževanje : Ti02 0 : 4. 2. kolo kemija : Ti02 2:2, DSS transport : vzdrževanje 2:2, grafika : metalurgija 1:3. 3. kolo metalurgija : kemija 1:3, vzdrževanje : grafika 3:1, titanov dioksid : DSSS transport 3:1. 4. kolo kemija : DSSS transport 4:0, grifika : titanov dioksid 1:3, metalurgija : vzdrževanje 3:1. 5. kolo vzdrževanje : kemija 11/2:2 1/2, tiatanov dioksid : metalurgija 2 1/2:1 1/2, DSSS transport : grafika 2:2. Za posamezne ekipe so nastopali: titanov dioksid: tog. Zelenovič V, ing. Pipuš I., tog. Ružič V, Celestina S., Mesareč F., Hrovatič J. DSSS -transport: tog. Sibli R., tog. Rozman, Praznik, Kerenčič, Leban. Kemija: ing. Ojdanič, Dečko, Šnajdar, ing. Cmok, Simon. Vzdrževanje: Mežnar M., Slobodan, Ramšak B., Ovter, Počival-šek B., Kranjc. Metalurgija: Arh Mraz Lazič, Po-živalšek C. (Nadaljevanje s 5. strani) y neposredno podrejeni vsi propagandni to kulturni odseki ter skupine v vojaških enotah. V letu 1944 je na osvobojenem ozemlju deloval tudi Radio OF. Njegov kulturni program je vseboval razna predavanja, recitale, koncerte, proslave ta podobno. Stalno so izhajali naslednji časoptisi: Slovanski poročevalec, Ljudska pravica, Slovenski partizan — Naša vojska, Kmečki glas, Naša žena, Mladina to Mlada pest, ki so v rednih kulturnih rubrikah objavljali ocene, poročila to tudi literarne prispevke. Glede gledališke dejavnosti je potrebno še posebej omeniti delovanje Frontnega teatra VII. korpusa, ki je pod vodstvom Marjana Marinca to komisarja Vasje Ocvirka ter režiserja Zvonimirja Sintiča, dosegel velik sloves. Igralsko skupino IX. korpusa, ustanovljeno konec lata 1943 je vodil Danilo Tuik-Joco. Posebno pozornost so med NOB posvečali partizanski pesmi, saj je spremljala borce v prijetnih a tudi najtežjih trenutkih, jih plemenitila, navduševala ter dajala celotnemu slovanskemu narodu moč, da je lažje prenašal okupatorjevo nasilje. Delo u-glednih slovenskih glasbenikov Karla Pahorja, Maksa Pimika, Marjana Kozine, Dragotina Cvetka, Cirila Cvetka, Rada Simonitija, Radovana Gdbca ta drugih, bo za vedno ostalo zapisano v slovenski zgodovini. V vojaških enotah ta na terenu so delovali številni pevski zbori in godbe. Dne 3. oktobra 1944 so v Semiču ustanovili Slovanski umetniški klub, ki je kritično to konstruktivno analiziral dotedanje kulturno delo na vseh področjih to se ukvarjal s problemi kulturnega življenja v prihodnosti. Na podobnem zborovanju kulturnih delavcev na osvobojenem o-zemlj.u v Zgornji Savinjski dolini je bilo več prireditev kot npr.: Kajuhov večer z recitacijami, nastop orkestra IV. operativne cone, razstava tiska ta fotografij itd. Ustanovili so tudi Kajuhov klub, ki je med druglkn izdal Kajuhove pesmi s predgovorom Franceta Kosmača. Predsedstvo SNOS, zavedajoč se pomena in vloge kulture za slovenski narod, je 31. januarja 1945 sprejelo odlok o osnovanju slovenskega .kulturnega praznika to ga utemeljilo z besedami: »Za dvig samozavesti našega naroda bodi en teden v letu posvečen slovenski kulturi..« Prvo povojno analizo partizanske kulture je podal velik kulturni zbor 3. avgusta 1945 v Ljubljani. Za to priložnost so zbrali najvidnejše dosežke partizanske kulture to jih izdali v reprezentativnem Slovenskem zborniku 1945. »Na koncu lahko povzame mo«, da so slovenski kulturni de lavci v usodnem trenutku slovenske zgodovine uspeli najti pravo pot to s svojim deležem mnogo prispevali k nacionalni to socialni svobodi slovenskega naroda. Srečanje šahovskih ekip titanovega dioksida in kemije Smučarje ustavilo slabo vreme Zelo slabe snežne razmeree v Sloveniji so tudi letos preprečile ljubiteljem smučanja tovrstno rekreacijo, saj so odpadli vsi tečaji za začetnike, kakor tudi vsa sindikalna tekmovanja v občinskem merilu. Zato se je naša komisija za športno rekreacijo na hitro odločila organizirati interno tekmovanje med TOZD v veleslalomu na Golteh. Kljub slabemu vremenu katerega se je ustrašilo 16 smučarjev to Smučark smo 29. marca organizirali omenjeno tekmovanje skupno z železarno Store. Bilo je zelo prijetno, saj se je tudi vreme Izboljšalo. Proga, ki je bila postavljena na Poljanah, je imela 16 vratič ta je bila tako lahka, da jo je vsak povprečni smučar lahko prevozil. Vse TOZD žal niso iimele popolnih elkip (3 tekmovalce ali tek- movalke), tako je tekmovanje izgubilo na zanimivosti, saj se je vodila borba med grafiko to vzdrževanjem, v kateri so Slednji zmagali. Posamezna uvrstitev tekmovalcev: 1.-2. Spiljak Franc — vzdrževanje 23,4, 1.-2. Kovačič Gorazd — grafika 23,4, 3. Kajtner Slavko — vzdrževanje 24,0, Podrgajs Ivan — vzdrževanje 24,1, 5. Krivec Emil — grafika 25,4, 6. Smo- le Tone — titanov dioksid 26,0, 7. ing. Gmersel Peter vzdrževanje 28,4, 8. Ramšak Božo — vzdrževanje 29,2, 9. Erjavec Ferdo — kemija 30,2, 10. Rant Irena — DSSS 32,0, H. Jus grafika 33,4, 12. Jager Jana — vzdrževanje 34,6, 13. Lukač Franc vzdrževanje 49,8, 14. ing. Simonič Vlado — grafika (padec) 1:04,0, 15. Do-bovišek Milan — vzdrževanje (odstop) —, 16. Kisovec Žarko — vzdrževanje (odstop) —, 17. Go-renšek Milan — vzdrževanje (odstop). Ekipni plasman: 1. vzdrževanje I. 1:11,5 (3 tekmovalci), 2. grafika 1:22,2 (3 tekmovalci), 3. vzdrževanje II. 1:32,2 (3 tekmovalci), 6. DSSS-transport 32/) (1 tekmovalec). M. L. Posetnici IVAN RON ROK REIDT cinkarna;? n PRAVILNIK PRAVILNIK O KRATKOROČNIH POSOJILIH ČLANOM SINDIKATA CINKARNE 1. člen Temeljni viri dohodka za financiranje kratkoročnih posojil so: a) ostanek neizkoriščenih finančnih sredstev po letnem proračunu Konference Osnovnih or-organizacij sindikata Cinkarne iz preteklih let, b) namenska doticija organizacije združenega dela Cinkarne Celje. 2. člen Finančna sredstva se nahajajo na hranilni knjižici blagajne vzajemne pomoči in jih vodi blagajnik vzajemne pomoči. 3. člen Posojila odobrava predsedstvo konference sindikata Cinkarne na predlog predsednika OOS TOZD enkrat mesečno. 4. člen Posojilo se daje samo za: 1. dograditev nove stanovanjske hiše, 2. adaptacijo starih stanovanj, 3. razširitev stanovanjske kapacitete, 4. opremo novo pridobljenih stanovanjskih prostorov, 5. odpravo posledic elementarne nesreče: požar, povodenj, potres. 5. člen Vsa finančna sredstva, ki so bila nakazana na hranilno knjižico iz naslova neizkoriščenih finančnih sredstev proračuna, se lahko ponovno vrnejo na žiro račun Konference OSS Cinkarne za potrebe njenega proračuna. 6. člen Pravico do posojila imajo vsi člani sindikata Cinkarne, ki so več kot eno leto zaposleni v OZD Cinkarna, pod pogojem da skupni odtegljaji ne bodo presegali ene tretjine prosilčevih osebnih dohodkov. Višina posojila ne sme presegati 5.000,- din. 7. člen Rok vračila je odvisen od višine posojila, vendar ne more biti daljši kot eno leto. Višina posojila din Rok vračila mesecev Višina obroka din Stroški poslov. din 5000 12 450 100,00 4000 10 400 80,00 3000 10 300 60,00 2000 10 200 40,00 1000 5 200 20,00 8. člen Manipulativne stroške mora prosilec posojila plačati v višini 2% od dobljenega posojila. 9. člen Prosilec podpiše pogodbo in izjavo, da se mu lahko dogovorjeni obrok odteguje preko obračunskega oddelka Cinkarne na predlog blagajnika vzajemne pomoči, ki ga za vsak mesec dostavlja posebej v oddelek obračuna osebnih dohodkov Cinkarne. 10. člen Kolikor se ugotovi, da finančna sredstva niso bila koriščena v skladu s prošnjo, si sindikalna organizacija pridržuje pravico, zahtevati takojšnjo vrnitev celotnega posojila. 11. člen Ce prosilec izstopi iz podjetja prej kot je vrnil dobljeno posojilo, se mu pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka zadrži toliko osebnega dohodka, da pokrije v celoti dobljeno posojilo. Nepovr-njeno posojilo bo izterjano preko rednega sodišča v Celju. 12. člen Ta pravilnik je bil sprejet na 1. seji izvršnega odbora Konference sindikata Cinkare dne in je sestavni del pravilnika blagajne vzajemne pomoči. Predsednik Konference OSS Pečnak Maks, 1. r. BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI PRI KONFERENCI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA CINKARNA CELJE NAMEN BLAGAJNE Člen 1 Blagajna vzajemne pomoči (v nadalnjem besedilu BVP) je prostovoljna organizacija v sindikatu organiziranih delavcev. Njen namen je nuditi vzajemno tova-riško pomoč članom v začasnih denarnih stiskah z manjšimi kratkoročnimi posojili. ČLANSTVO Člen 2 Član BVP lahko postane vsak v sindikatu organiziran delavec, ki plača članarino. DOLŽNOSTI ČLANOV Člen 3 Sleherni član BVP je dolžan: a) pravočasno plačevati svoj delež, b) v določenih rokih vračati posojilo, c) vsestransko delati za okrepi-pitev blagajne. Člen 4 SREDSTVA BLAGAJNE Materialna sredstva blagajne tvorijo: a) deleži, b) članarina BVP, c) drobiž od izplačil osebnega dohodka članov kolektiva do 1,00 din, č) obresti od hranilne vloge. Člen 5 Denarna sredstva blagajne se nalagajo v Mestno hranilnico Celje na hranilno knjižico. Člen 6 Poslovanje blagajne pregleda četrtletno nadzorni odbor Konference Osnovnih organizacij sindikata Cinkarne. NAČIN dajanja posojil Člen 7 Pristopna članarina znaša 10,— din in se mora plačati takoj pri Naši sodelavci v valjarni cinkove pločevine 12 CINKARN AR vpisu, oziroma pri prvem rednem odtegljaju deleža. Člani nadalje plačujejo mesečno delež od 20.— do 50.— din. Na ta delež lahko dobijo posojilo. Člen S Član BVP lahko dobi posojilo šele po preteku enega meseca od dneva vpisa. VIŠINA POSOJILA Člen 9 Posojilo se daje na naslednji način: — na mesečni delež din 20.— = = 120.— din — na mesečni delež din 30.— = = 180,— din — na mesečni delež din 40.— = = 240,— din — na mesečni delež din 50.— = = 300.— din To se pravi, ako ima član prihranke na deležu 50,— din, ima pravico do 300,— din posojila, ako pa ima manj prihranka na deležu pa dobi toliko manjše posojilo. Član BVP lahko dobi največ 300.— din posojila. Kolikor član BVP plačuje večji mesečni delež, kakor določa zgornja lestvica, lahko dobi tudi ustrezno višje posojilo. VRAČANJE POSOJILA IN IZPLAČILO DELEŽEV Člen 10 Posojilo od 300.— din se vrača v največ treh obrokih; posojilo od 200.— din v največ dveh obrokih, posojilo od 100.— din v največ 1 obroku. Obroki se vsak mesec odtegujejo v oddelku osebnih dohodkov in to vsakega 15. pri izplačilu. Člen 11 Vplačani deleži se lahko izplačajo v celotnem znesku, vpisanem na kartici. Na kartici pa mora ostati enomesečni delež, ki ga plačuje član BVP. Kolikor član izstopi iz članstva BVP se mu izplača ves prihranjeni denar, seveda z odbitkom posojila, kolikor ga ima. Člen 12 V primeru smrti svojca lahko dobi član BVP večje posojilo. Člen 13 Na posojilo vzajemne pomoči nima pravice tisti, ki ni redni član BVP. Člen 14 Blagajna posluje ob torkih ta petkih od 7. 30 — 11.30. Pet dni po izplačilu osebnega dohodka blagajna ne posluje. Člen 15 Ta pravilnik Je bil ponovno potrjen na seji izvršnega odbora Konference sindikata CINKARNE dne-------------------------- GRAM PREDLOG MLADINA (srbohrv.) TUJE. ŽIME Preprosto STRELNO OROŽJE Večanje vpliva drža' v gospodar, in javnem življenju ZBIRKA OPISOV IN K .DOKUMENT ZA DOLOČ OSEBO EM. ZN. ZA ALUMINIJ SAMO = GLASNIK LJUDSKI ODBOR REVEŽ BERAČ Kdor noče DELATI OTROŠKA ZABAVA 20. ČRKA ABECED: ČLOVEK E(srbohrv) PSEBM ZAIMEK SVIŠČ GLAVNI ŠTEVNIK ELAN Sesalec arktičnega morja GLAVNO MESTO KUBE PRIPOMOČj ZA POMETAN: _______JE IVAN IERJAVEC KDOR SNUBI 6.ČRKA ABECEDE 100 m Združenje obrtnikov v sr. veku 1000 Kg MLADI MESEC SOVJET. ZVEZA Grškorimskji stari vek MEDMET DVA SAMOGL. EAST POLMER Klekd. ind. politik in državnik KEM. ZN. ZA JOD RIMSKA 5 Pristanek strinjanje; AVT. OZN. Romunije NEPR|ČA= KOVAN NEMŠKA DEMOKR REPUBL. VSOTA NIKAL= NICA Neobhodnc ŽIVLJENJE OKSYGEN MESTO NA Moravskem (ČSSR) AVT. OZN. VALJEVA RUDOLF VAHEN KEM. ZN. ZA VODIK El ZA OGLJIK AVT. OZN. ŠVEDSKE KORDIL: JERE MOŠKO IME Žuželke,ki boleče pičijo Zagrizen t zagnan Najvišja igral, knrtn SAMO = GLASNIK SESTAVILA MARIJA A DRHAL SODRGA LETANJE 2.stopnja diatonične lestvice Nahtigal [ANDREJ NORD OSCAR TYNES Narejene iz lesa KEM. ZN. ZA RADIJ ŽUŽKOT JEDI. KI RIJEJO PO ZEMLJI V KEMIJI ZNAK ZA ISUU_____ DEL HIŠE LITER Ž. IME 18. ČRKA ABECEDE BREZ = VERNIKI KAZALNI ZAIMEK NEUMEN, TRAPAST ADRIA Aviopromet AVT. OZN. NEMČIJE ORANJE REAUMUR KEM. ZN. ZA KISIK RIMSKA 50 HRVAŠKI VEZNIK SKUP PRAŠNIH DELCEV Petrovič JOSIP Film. igr. GARDNER ANTON VADNJAL ATLETSKI KLUB STANE UREK DOLINAR JOŽE MESNA JED PREDLOG RDEČI KRIŽ MANJŠE NASELJE AVT. OZN. NIŠA RIMSKA 5 DOKTOR KEM. ZN. ZA DUŠIK MOŠKO IME KDOR UVAŽA. IMPORTER Zaničljivo ime za italijane CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija RAZPISUJE za šolsko leto 1975/76 naslednje S TIPENDIJE 1. Poklicne šole — kovinarska stroka (strojni ključavničarji, strugarji, rezkalci, kalilci, brusilci) — 27 — elektro stroka (obratovni električarji, elektromehaniki) — 14 — kemijska stroka (obratni kemiki) — 15 Kandidati za štipendije na poklicnih šolah morajo poleg lastnoročno napisane prošnje predložiti še naslednje dokumente: originalno spričevalo o uspešno zaključeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo, ki ga izda medicina dela, prošnjo za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s ko-lekom za 2 dinarja, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o otroškem dodatku, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. 2. Srednje šole — tehniška šola — kemijski oddelek — 7 — metalurški oddelek — 2 — strojni oddelek — 3 — elektro oddelek — 2 — ekonomska in upravno administrativna šola — 5 3. Višje in visoke šolle — FNT — kemijska tehnologija — 3 — VTS — gradbeni oddelek — 1 Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah morajo poleg prošnje za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovane s kolekom za 2 dinarja predložiti še: potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, prepis zadnjega šoskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeli zaposleni družinski člani, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost moški, dijaki oziroma študentje višjih letnikov in predvsem tisti, ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do vključno 15. julija 1975. KADROVSKE VESTI V mesecu decembru 1974 so prišli i podjetje: Krumpak Dušan, Salkič Sakib, Krizmanič Vlado, Cvjetkovič Miodrag, Ne-šič Slavko, Žlegel Andrej, Kozmus Boris, Čalič Jusuf, Zapušek Elizabeta, Cico Branko, Nikolič Marko, Damjanič Trivo, Skok Franc, Božič Antun, šarac Stojanka, Smi-IJanec Josip, Bobič Branko, Kurjak Božo, Vincek Ivica, Jalšovec Slavko, Vukasovič Ostoja, Semovčan Ivan, Stanisavljevič Momčlo, Mrksič Boro, Lajh Ljudmila, Grobelnik Martin, Vučenovič Persa, Škorjanc Preveden Tomo, Čater Franc, Zagoričnik Anton, Milakovič Jovanka, Kristan Peter, Miloš, Mlakar Janez, Pušnik Jože, Klopčič Franc. Odšli Iz podjetja: Vrečko Branko, Klančnik Stane, Nikolič Martina, Kačičnik Mar-Jn, Breberlč Tomislav, Golub Jura j, Jeršin Milan, Žerjav Jožefa, Trepše Maks, Lavriha Vilko, Rijačko Edvard, Kos Franc, Nl-Boško, Počival šek Ivan, Karakolev Diml-količ Marko, Tekovski Božim, Kovačevič trija, Kiseljak Josip, Strnad Ladislav, Bom-bek Irena, Bedenik Aleksander, Lukačevlč Mladen, Pelin Josip. Upokojen je bil Trnovšek Ludvik. V mesecu Januarju 1975 so prišli v podjetje: Sendelbach Franc, Škorc Zoran, Pilih Irena, Koprivc Štefan, Severov ič Antun, Vodeb Martin, Topolovec Ivan, Leljak Min- ko, Jeršečič Jože, Piščevič Mirko, Križnik Stanislav, Gašparič Minka, Crkvenac Mirko, Milakovič Branko, Jošlč Nenad, Gata-lica Branko, Tomaševič Bogdan, Galopeni Nebih, Dinaj Zdravko, Košič Dragica, Grobelnik Julijana, Gračner Andrej, Arzenšek Drago, Karo Marjan, Železni Jože, Novak Varga Slavko, Lončar Ivan, Stojan Franc, Franc, šafranko Branko, Muhovec Pavel, Letonja Martin, Vitez Miran, šafranko Zdravko, Pernjek Mirko, Zupančič Josip, Čerenjak Vladimir, Bukšek Franc, Rutar Miroslav, Bedekovič Mirko, Križič Nikola, Monasi Mijo, Oslič Zlatko, Blaženka An-drija, Draškovič Marko, Golavšek Janez, Petkovški Srečko, Bošnjak Janez, Pešec Verner, ševo Dargo, Mijatovič Duško. Odšli Iz podjetja: Talevski Ivanka, Pevec Jože, Cvijič Branko, Kandič Stanimir, Jevtič Milivoje, Filipovič Safet, Smilja-nec Josip, Piščevič Mirko, Cico Branko, Somborac Marin, Holovati Pavel, Gorički Alojz, Mirič Lazar, Stanisavljevič Momčl-lo, Jelen Franc, Golub Vladimir, GoršnJIČ Mile, Miličič Branko, Simič Cviko, Vidič Spomenko, Mrksič Boro, Filipovič Stevo, Iskrač Dušan, Oslič Zlatko, Blaženka An-Zrim Anton, Stojan Franc, Letonja Martin, drija, Bedekovič Mirko, Draškovič Marko, Nešič Slavko, Vujanovič Trifun, Mandič Radovan, Krizmanič Vlado, Jankovič Branislav, Kojič Milan, ševo Dragan, Kozmus Boris, Zebec Miroslav, Spasojevič Avram. V JLA so odšli: Hotovič Željko, Mužič Zdenko, Žlaus Dušan. Upokojena sta bila: Kolar Rudolf In Ka-lafatič Marica. V mesecu februarju so prišli v podjetje: Brežnik Marija, Novak Jože, Gorenšek Marija, Ramšak Matjaž, Kracunovič Šibi I-ka, Petrovič Katica, Dukič Nada, Perčec Stjepan, Runjak Zvonimir, Lamot Antun, Bukvič Josip, Kozel Martin, Gašparič Drago, Bukvič Jožef, Kuzminski Ivan, Pavič Slavko, Bele Stanislav, Beloševič Stjepan, Bukvič Mijo, Kosič Dragoslav, Hudinčec Ivan, Ferčec Josip, Kuzminski Stjepan, Runjak Zlatko, Medved Juraj, Štabus Simon, Mirkovič Ranko, Veznar Milivoj, De-nadija Dragoljub, Pavič Ivan, Kuzminski Ledinski Dragutin, Svenšak Konrad, Bračič Mijo, Bukvič Stjepan, Viderščak Gabro, Venčeslav, Ferčec Zvezdana, Rerčec Danica, Zagorščak Franjo, Klasiček Branko, Rosič Verica, Klenovšek Radoslav, Capek Josip, Pavič Stanislav, Lajler Majda, Sudare-vič^ Nikola, čutič Miloš, Dervenščak Milan, Vešligaj Stanislav, Horvat Franc, Oprešnik Stanko, Herman Duško, Lang Mirjana, Orehov Milan, Popovič Ljubomir, Zagorščak Valent, Cafuta Josip, Pernjek Josip, Smi-Ijanec Josip, Horvat Drago, Kovačič Ivan, Erjavec Silvo, Hrašar Peter, Turniški Alojz, Cesarec Josip, Katančič Franc, Ubipapir Slobodan, Jazbinšek Jožef, Habjanec Vlado, Horvat Jože, Cvrtila Josip, Cvrtila Branko, Gradeščak Dragotin, Rampre Milan, Jus Miroslav, Zagorščak Slavko, Kodrič Štefan, Bukšek Štefan, Podergajs Ivan, Robič Drago, Lončar Ivan, Krivič Salahu-din, Orter Bogomir, Smiljanec Josip, Tušek Franjo, Vincelj Valent, Zupanc Cvetko, Mlakar Drago, Pavič Josip, Strmečki Josip. Odšli iz podjetja: Jelenko Drago, Škorc Zora, Velkov Risto, Vincek Ivica, Runjak Božo, Bobič Branko, Ilič Jovo, Preveder, Tomo, Rebernik Ljudevit, Jalšovec Slavko, Pungartnik Kristijan, Vukosavič Ostoja, ‘uba| jbouot ‘fajpuv unzod ‘ubEjb^ >j0§ni Ferčec Aleksander, Votek Franc, Šafranko Vilim, Neškovič Momir, čalič Jusuf, Pešec Verner, Grizolt Miran, Lipovšek Marjan, Jerneje Danijel. V JLA so odšli: Kodrič Anton, Bračko Viktor, Hržica Miro, Majcen Ivan, Smiljanec Mirko, Košec Milan, Kamenšek Jože, žekar Bogdan, Zupanek Vinko, Volovšek Marjan, Topolovec Viktor. V mesecu marcu so prišli v podjetje: Basle Marjana, Rebernik Zofija, Pinjušič Šimun, Cunjak Radenko, Stiplovšek Anton, Kamenšek Katica, Mirnik Marjan, Rakovič Vinko, Klasič Adam, Sredojevič Zdravko, Kadriu Adam, Derviši Veli, Tanasijevič Jovan, Zubič Borislav, šalaman Ivan, Jovanovič Dragoslav, Rikanovič Miha, Ignjatovič Mirko, Hriberski Milan, Kajzer Franc, Hrešč Stanko, Botulen Branko, Polančec Dragutin, Smej Milan, Stropnik Franc, Pavič Jože, Zupan Drago, Vodušek Franc, Radič Mirko, Završek Jakob, Galopeni Ha-ki, Pinter Marjan, Jajčevič Stjepan, Lukač Franc, Kos Drago, Skala Josip, Mitrovič Josip, Medved Ivan, Križman Vladimir, Polički Andelko, Košutič Martin, Lorger Milan. Odšli iz podjetja? Urleb Pavel, Petrovič Katica, Denadija Dragoljub, Topovšek Vincenc, Mjatovič Dragomir, Rodošek Anton, Svenšek Adolf, Gosak Branko, Vukmano-vič Mile, Klopčič Franc, Vaclavek Slavko, Vasle Drago, Mihajlovič Dragan, Kostanjšek Ivan, Skala Josip, Medved Ivan, Ko-raži ja Kristina, Pušnk Karel, Grobelnik Ju-Ijana, Orehov Milan. Upokojena je blaa Fajdiga Julijana. Umrl je Smukovič Rudi. V mesecu aprilu so prišli v podjetje: Repar Stanka, Nemec Marija, Brkič Rajko, Gombač Alojz, Galopeni Ramiz, Duraki Roman, Rašan Peter, Mehič Ibrahim, Stokič Milenko, Mandič Dušan, Pavlovič Luka, Režek Silva, Jakej Melita, Ferčec Josip, Modic Slava, Ozvatič Franjo, Goršek Anton, Vuzem Rudolf, Kožuh Milena, Gligorov Bojan, Manenica Bojan, Hajmerle Ivan, Rekoš Vinko, Rosič Blaž, Mrkobrad Božo, Tubin Milan, Bukovec Silvester, Aksenti-jevič Milutin, Rihar Albin, Artič Mato, Nin-kovič Dorde, Kukovič Bojan, Svet Florjan. Odšli iz podjetja: Urankar Neža, Mušič Alojz Basle Marjana, Josič Nenad, Robič Jože, Sredojevič Zdravko, Dramičanin Ljubimko, Beloševič Stjepan, Miljanič Nikola, Lazovič Slavoljub, Gatalica Branko, Pavič Stjepan, Viderščak Gabro, Zagorščak Franjo, Galopeni Nebih, Smej Milan, Hriberski Milan, šoškič Milan, Taskovič Do-broslav, Lajler Majda, Kunilo Jože, Sil jak Hasija, Rebernak Alenka, Petecin Mirko, Muhovec Pavel, Mrzlečki Josip, Dečko Anton, Vitez Miran, Gabrovec Miklavž, Golob Milan, Katančič Franc, Karo Marjan, Turniški Alojz, Galopeni Haki, Križič Nikola, Cesarevič Radoje, Jutriša Anton, Mirnik Marjan, Smiljanec Josip, Žnidaršič Peter, Lukač Peter, Jezernik Stanislav, Sivec Vladimir, Pavlovič Nebojša. V JLA so odšli: Tunjlč Blaško, AntleJ Vinko, Žlegel Andrej, Podergajs Ivan. Upokojena sta bila: Halužan Franjo In Vervega Viktor. Objavljamo spored filmov, ki jih bom« gledali do 15. junija 1975. Kino Union Od 5. do 9. junija »MODRI ANGELU, ameriški barvni film. Od 10. do 12. junija »MALI GREH«, italijanski film. Od 13. do 16. junija »UMORI V GRADU HUBERTUS«, nemški barvni film. i Kino Metropol. Od 5. do 8. junija »GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA«, italijanski barvni film. Od 9. do 11. junija »POSTAJA KOMAN-ČEV«, ameriški barvni film. Od 12. do 15. junija »STEZA SLONOV«, ameriški barvni film. Kino Dom in Uetni kino Od 5. do 6. junija .POT V KATMANDU., francoski barvni film. Od 7. do 8. junija »REKTOR V POSTELJI«, danski barvni film. Od 9. do 11. junija »SEDEM ŽENSK ZA SEDEM KAVBOJEV«, amer. barvni film. Od 12. do 14. junija »BLAŽEN MED ŽEN. SKAMI«, francoski barvni film. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka LEOPOLDA KRAJNCA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste mi izrazili iskreno sožalje. Marija Avser in hčerki ZAHVALA IVANtEIA TALEVSKECA Ob smrti mojega sina se najtopleje zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Spase Talevski