Učiteljsko vprašanje V dobi splošne krize ter najrazličnejših »vprašanj« je prišel tudi za nas trenutek, da postavimo na dnevni red svoje »učiteljsko vprašanje«. S tem ni rečeno, da se je porodilo šele sedaj, trdimo, pa IaHko, da ni nastopilo v ta!ko pereči obliki kakor se pojavlja zadnja leta še nikdar, odkar smo zdrknili Slovenci kot Pilat v »vero« v splošno šolsko obvezncst. Ni dvoma, da je sedanja kritična doba 'tudi to vprašamje prav tako zaostrila kakor vsa ostala. Sicer so reševali učiteljsko vprašanje vedno brez nas 'in mlrtio nas, zadhja leta se pa rešuje tudi proti nam. Res je sicer, — in zapisano bodi to tudi nam v itolažbo — da se prilično tako obravnavajo tudi skoiro vsi veliki pToblemi tega prehodnega kaiotičnega časa, a to nas ne sme ovira-ti, da bi si ne predočili vse težine svoje vsiljene Tiam mladoletnosti. Če dobro premislimo, si bomo morali vsekakor priznati, da pada velik del krivde na nas same, toda trditev, da bi si bili sami zavestno naprtili tako permanentno varuštvo, bi bila vendairle absurdna. V dobi pred veliko evropsko konflagracijo so se ločili pripadniki vodilnih političnih strank po svetovnonazornih razlikah, ki so objemale tudi do podrobnosti izdelane prosvetne programe. Boj za šolo m njen duhovni ustroj ®e je bil z nezmanjšano srditostjo vse čase človeške zgodovine. Razumljivo je, da učiteljstvo ni moglo in ne smelo -stati brezbrižno ob strani tega kulturnega boja, če si ni samo hotelo dati spričevala najetega ro kodelca. Vzgojno poslanstvo nujno predpostavlja nravno in duhovno osebnost, ki se v tako intimnem poklicu ne da odstraniti kakor nadležna krinka. Motreč učiteljski položaj s tega vidika se nam kažejo tragični zapletljaji v učiteljevem snovanj-u in nehanju kot neizogibni. Prava dejanska analiza te učiteijške »kultuirnobojne« periode bi pa prinesla na svetlo pomtlovanjai vredna dejstva. Vsi naši kulturni raziskovalci so primorani ugotavljatr z ogorčenjem, da je bilo za slovenskimi kulturnobojnimi gesli bore malo vsebine, pač pa veliko osebnih ki sfcraekarskrh interesov, ki so taka visokodoneča gesla nujno potrebovali. Ni najmanjša naša krivda, da nismo kljub 6voji bližini do ljudstva, samostojno in brezobzirno dvigalr teb varljivih kririk. In tako smo v dobri veri, da se bo>rimo za najvišje Ijudske dobrine trosili svoje sile za fantome in — kar je še huje — za koristi ljudskih izkorišcevalcev. Položaj se je pa danes temeljito izpremenil. Kar je bilo še mogoče v dobi relativnega gospodairskega blagostanja, — vse besedno žongliranje in kulturno mejdanstvo — sesulo se je sedaj v kup črepinj. Papknati gradovi leže strti in razcefranr pred našimi osuplimi očmi. Naij nam ne bo žal! Zastirali so nam pogled na resničnost, ovirali so nam dohod do ljudfstva -in 1*kVe V-?^6fe. V neposrednem stiku z nairodom postaja učiteljsko vpraišanje važen del kulture slovenskega ljudstva. Jasen je danes naš pogled. Naše pravo ddovno torišče potrebuje poglobitve in preuismeritve. Vsa zadnja leta so se menjavali politični režimi, menjavale vodilne osebnosti, menjavali kulturni profframi, a našega šolstva vse to ni doseglo v nikakem pozitivnem pravcu. Vse se je izpTemenilo, edina mima točka v tej časovni dinamiki je naše šolstvo. Res je, da hodi teorija vediio za prakso, a pri nas sploh ne hodi. Dočim razmišljajo po vsem svetu, kako bi primerno novemu času in njegovim potrebam preustrojili vse svoje kultuirne ustanove, se pri nas ukvarjajo vsi politični režimi orvenstveno z osebnimi razračunavanji z očitnim namenom, vplivati na učiteljstvo radi utrjenjai svojega političnega položaja med narodom. Noben stan se tako usodno ne ovira na vršenju njegovega poklicnega dela kakor učiteljski. V takem ozračju ne moremo vršiti svojega dela. tako, kakor to zahteva korist naroda. Manj'ka nam potrebnega miru in duhovne zbranosti, manjka pa fudi potrebnega ugleda, brez katerega ni vzgojnega vplivanja. Naše <k)lstvo ne napreduje; namesto navzgor se razvijamo navzdol, zaskrbljeni stojimo pred žalostnim dejstvom slovenskih kultuirnih škaTij. S skrbjo se vprašujemo, kedaj in kako misli naša prosvetna -politika dvigniti našo §olo s te mrtve točke. Če se že izdajajo težki milijoni našega vedno redkejšega denaTja, ali ni že skrajni čas, da se predloži javnosti točen obračun o dejanskem stanju našega šolstva. Slovenskemu učiteljstvu ne manjka dobre volje, sodelčvati po svojih najboljših močeh pri takem poštenem obracunu. Mi nismo napoti smotrnemu preustrojenju našega šolstva. Brez nas se ne more izvršiti, proti nam še manj. Reforma šole je časovna nujnost, je edino jamstvo gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda in njegove konkurenčne sposobnosti v vrsti ostalih kulturnih ljudstev. Iluzorna pa je domneva, da bi se slo- venski narod mogel dvigniti na hrbtih poni- žanega in demoraliziranega učiteljstva. Dvig narodne kulture je problem preosnove našega šolstva, a to predpostavlja ustrezajočo rešitev učiteljskega vprašanja. L. G.