SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniSlvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni4', Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeineniSklli ulicali St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 11.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. januarija 1894.
Letnik: XXII.
Deželni zbor koroški.
Iz Celovca, 14. januvarija.
Minolo sredo je tudi naš deželni zbor po 15-mesečnem odmoru začel zborovati. Tukajšnji listi upajo, da bode tudi sedanje četrto zasedanje osme volilne perijode prav „mirno" pa plodonosno, to je da bodo poslanci prikimali molč£ vsemu, kar spoznajo privilegirani čuvaji koroškega „miru" za dobro in koristno. Zato so tudi razpravljanja našega deželnega zastopa večinoma jako jednakomerna in suhoparna. Le kadar se oglasita gospoda slovenska poslanca ali pa šentvidski nemškonacijonalni poslanec dr. Prettner, ki ima v naši deželni zbornici nekako vlogo „ščuke v ribniku", pride več življenja med poslance. Da se pa duhovi kmalu zopet po-mire, za to skrbijo, kakor pravi „Kiirntner Zeitung", „die Spritzenmiinner und Wegeinriiumer des Lan-desausschussas". Pa zna tudi pri nas priti drugače, ker i tu se začno kazati nekaki Bnezadovoljneži", katerim že preseda k vsemu, kar se jim predloži, reči samo „amen".
Deželnega zbora čaka poleg mnogih tekočih poslov tudi več drugih važnejših zadev, n. pr. razdelitve občin, prememba volilnega reda za dež zbor, lokalne železnice, grajenje novih in preložitev starih cest, vravnanje mnogih hudournikov, posebno pa Drave in Žile, graditev novih mostov, zidanje nove bolnišnice v Celovcu itd.
I. seja dne 10. januvarija: Po sveti maši v cerkvi sv. Duha otvori deželni glavar dr. J. Erwein ob 10. uri zborovanje z daljšim nagovorom, pozdravlja došle poslance in povč, da se deželni zbor „iz financijelnih in gospodarstvenih vzrokov" ni že sklical pred božičnimi prazniki. Jako pohvali glavar koalicijo, omenja stvarij, s katerimi se ima zbor pečati, pozdravi gospoda deželnega predsednika ter se spominja izstopivšega poslanca Travna. Deželni predsednik obljubi, da bo podpiral deželni zbor. Sklene
se potrebno glede protokolov itd., potrdi izvolitev poslanca dr. Jobsta za ftesta Breže, Strasburg, Staridvor in Hutenberg in volijo odseki. V go«po-darstveni odsek je (prvikrat) izvoljen tudi slovenski poslanec Muri s 26 od 32 glasov.
Ko so se prejšnji večer posvetovali poslanci o teh volitvah, predlagal je dr. Prettner, naj se v kak odsek voli tudi g. Einspieler, češ, naj se nikogar ne izključuje od skupnega dela. »Miroljubni" liberalni poslanci pa so to pravično zahtevo molč6 odklonili 1!
II.	seja dne 11. januvarija: Prebere in izroči se odsekom 27 prošenj, večinoma za podpore pri grajenju cest, zidanju šol, društva itd. Poslanec Einspieler je izročil prošnjo za podporo deški sirotišnici Vincencijeve družbe v Celovcu. 23 poročil in predlogov deželnega odbora se brez debate izroči raznim odsekom.
III.	seja dne 12. januvarija: 8 prošenj se izroči odsekom. Mnogo poročil in predlogov deželnega odbora se deloma reši, večinoma odda odsekom. Pri poročilu o preložitvi ceste preko Humbrega v Rožno dolino se oglasi poslanec Kirschner, ki ostro kriti-zuje novo cesto, ker voznikom prav nič ne koristi. Nova cesta je dva kilometra daljša, kakor stara, in ravno tako strma, tako, da vozniki ne morejo več blaga, kakor prej, naložiti.
Poslanec Einspieler dokazuje, da je cesta slabo zidana in obširneje govori o spomeniku, ki se je zbog te ceste postavil deželnemu predsedniku. Osvetli način, kako se je po g. celovškem okrajnem glavarju dognal ta spomenik in kako se je odkril. Če se komu postavljajo spomeniki, naj se to stori z zasebnim denarjem, a nikar se naj ogromni troški ne nalagajo občinam, kakor se je zgodilo v tem slučaju. Obširneje o tej zanimivi stvari spregovorim, ko dobim stenografični zapisnik. Ob koncu seje se je volil odsek, ki se bo imel baviti z zidanjem nove deželne bolnišnice. Pri tej volitvi se je pokazala že precejšnja — disonanca! Za popravljanje obeliskov
na Ljubelu je koroški deželni odbor dal 402 gld-6'/, kr.
IV seja dne 13. januvarija. 18 poročil in predlogov deželnega odbora se deloma vzame na znanje, večinoma odkaže odsekom. Potem je bila tajna seja.
Prihodnja seja je v torek dne 16. t. m. __—P-
Občili zbor katoliško-političnega društva v Ljubljani.
(Dalje.)
Poročilo tajnika kat. pol. društva v Ljubljani dr. V. Gregorčič-a se glasi:
Slavni občni zbor!
Ker se je dosedanji tajnik g. A. Kalan vsled preobilnega posla*odpovedal tajništvu našega društva, prevzel sem jaz to nalogo po sklepu odborovem, in mi je čast danes poročati slavnemu občnemu zboru o delovanju kat. pol. društva tekom leta 1893.
Sicer ni bilo v tem letu toliko važnih dogodkov, ko v letu 1892, in delovanje odbora bilo je le bolj omejeno na razširjenje kat. narodne organizacije. S ponosom moram tu konstatirati, da se naša ideja vedno bolj širi med ljudstvom in da napredujemo leto za letom. Narod slovenski računa sedaj pri vsaki priliki z nami kot resno politično stranko, in število naših sodelavcev rase od dneva do dneva, sedaj znaša število članov 2839, in „Domoljub" se tiska v 8000 izvodih. Kedo se ne spominja s kakim pomilovanjem so pozdravljali naši nasprotniki vsta-novitev kat. pol. društva, in kedo se upa tajiti, da ravno ti pomilovalci kažejo sedaj na našo dobro organizacijo, in nas stavljajo v vzgled lastnim pristašem. Naš namen ni koga izivati, tudi ni namen pomagati kateremu koli stanu do gospodstva, naš namen je javno in zasebno vzgojiti narod slovenski na podlagi krščanskih načel, in to načelo nas vodi pri vsem našem delovanju, in od tega načela ne
LISTEK.
„Prem6gar."
V soboto zvečer uprizoril se je v deželnem gledališču zopet izviren slovensk igrokaz, namreč Vošnjakov četverodejanjski „Premogar". Dr. Josip Vošnjak je našemu občinstvu že dobro poznat kot dramatik po svojih igrah .Lepa Vida", „Svoji k svojim" in „Pene", ki so se že vse z večjim ali manjšim vspehom uprizarjale po Slovenskem. Najnovejše njegovo delo je „Prem6gar", čegar dejanje je zajeto iz modernega socijalnega življenja.
Občinstvo ni pričakovalo kaj posebnega, kajti dr. Vošnjak je sicer znan kot plodovit, a ne ravno kot dovršen in na vrhuncu dramatske popolnosti stoječ gledališki pisatelj. Gledališče je bilo tedaj razmerno slabo obiskano. Rezervirano vedenje slovenskega gledališkega publika v obče sicer res ni zanesljiv kriterij o kakovosti igre, kajti znano je, da so baš najboljše piece najslabeje, a najslabše navadno bolje obiskane: ali o .PremSgarju" se občinstvo ni motilo. Najnovejši proizvod dr. Vošnjaka ne ustreza namreč zahtevam dramatske tehnike.
Toda preidimo k vsebini!
i 'h vi.
Premogarju Sivcu se je pred petindvajsetimi leti izneverila nevesta; zapeljal jo je neki rudniški uradnik Drenov ter jo potem zapustil. Da jo otme sramote, se Sivec vendar-le poroči ž njo, a ob jednem zapriseže krvavo maščevanje onemu, ki mu je uničil življensko srečo. Cez petindvajset let povrne se Drenov kot ravnatelj premogovnika in prvi čin mu je, znižati rudarjem plačo za deset centimov. Sivec uprizori štrajk, ali ker je bil ravnatelj še o pravem času o nakani poučen, zatre ga z vojaško silo in dil Sivca kot kolovodjo zapreti. Ko se Sivec povrne iz ječe, srečata se s sovragom v rudniku. Hoteč uničiti njega, pa makari i samega sebe, vrže Sivec dinamitno patrono in tako provzroči silovito eksplozijo. Toda namera se mu izjalovi: sam je sicer ranjen na smrt, ravnatelj pa le neopasno. Drenov spozna mladostno svojo pregreho in pride k Sivcu, hoteč svojega sina Toneta — ki doslej ni ničesar znal o svojem pokoljenju — pozakoniti; ali Tone noče ničesar slišati o pravem svojem očetu in ostane pri redniku. Umirajoč blagoslovi še stari Sivec Toneta in njegovo nevesto, hčer rudniškega pisarja ter svojo hčer Jerico in njenega zaročnika, mladega rudarja.
Tu je konec igri.
Gledč risanja značajev, ozirati se nam je samo
»
na dve osebi, na ravnatelja in na Sivca, kajti vse druge nastopajoče osebe so le figure brez značaja, Pisatelj predočil nam jih je samo zato, ker jih je potreboval, da izpolnijo sujet: o njihovem značaju si niti sam ni jasen. V življenju iskal bi tacih ljudij zaman, kajti po žilah se jim ne pretaka kri, rdeča, vroča kri, temveč le črnilo. Na prvi mah se jim pozni, da jim je zibelka tekla v pisalni sobi pisateljevi. In to je velik nedostatek.
Ravnatelj je podoba, vzeta deloma iz realnega življenja. Ali tudi njegov značaj ni konsekventno narisan. Na kak način spozna mladostno svojo pregreho in zakaj se je prične kesati, nam pisatelj ni razjasnil. V prvotnem njegovem značaju le-t;i sprememba gotovo ni utemeljena.
Značaj Sivčev nam je nedoumen. On je ves unet za blagor svojih tovarišev-rudarjev, nekak soci-jalist. Vedno gleda samo na njihovo korist: in vendar uprizori štrajk samo iz sebičnosti, da bi nasitil ne-vzdržano svoje hrepenjenje po osveti, pri tem pa popolnoma pozablja, v koliko bedo da spravlja s tem svoje tovariše. On je smrten sovražnik ravnateljev in vendar je tako miren, ko vstopi le-td v njegovo sobo. Res je sicer na smrt bolan, ali čemu je malo prej besnel tako silno. On ljubi Toneta kot svojega sinu, in vendar je nameraval z njegovo pomočjo
bodemo tudi odjunjali, če ravno ta resnica marsikaterega bode v oči.
Toda akoravno smemo biti zadovoljui z bilanco minolega leta, in napredkom naštjga društva, vendar ne smemo ponehati pri našem delovanju, temveč skrbeti, da korakamo vedno bolj naprej, da dospemo do cilja, katerega smo si postavili. Zatorej oprostite, ako svoje poročilo takoj pričnem s prošnjo, ki bi bila morebiti bolj umestna proti koncu, ali ker smatram to prošnjo za razvoj in napredek našega naroda, kot nujno potrebno in važno, mislim, da ni odveč, ako jo kaj pri uvodu navedem, in jo ponavljam še tudi pri sklepu.
Ideja, ki je ustanovila naše društvo ni nova, ideja ta vzbudila je Slovence iz njih narodnega spanja, kajti naši predniki prisegali so na versko-narodno zastavo. Ali vsaka ideja mora tudi dejanje imeti kot posledico, ker brez dejanja je ideja mrtva. Ako je pa delovanje pri društvu omejeno le na razmerno malo število sodelovalcev, je umevno da razvoj društva le polagoma napreduje. Zaradi tega je prvi pogoj za obstanek in razvoj našega društva, da rase število naših sodelovalcev od leta do leta. Ti naj nosijo ideje kat. pol. društva med narod, ti naj vzbujajo v narodu versko-narodno zavest, in kdor se čuti sposobnega stopiti v javnost in delovati na podlagi versko-narodnih načel, to naj stopi v krog sodelavcev, in namen društva je dosežen. To je želja, katero si usojam takoj pri uvodu svojega poročila javno izreči, in nadejam se, da bo ta glas našel pritrjevalni odmev v narodu našem.
Treba nam je stroge organizacije, kajti brez te je vsako politično delovanje zaman. Politično miš ljenje, politično delovanje mora izvirati iz političnega prepričanja, brez tega je vsako delo polovičarsko, in polovičar je slabši od najbolj zagrizenega nasprotnika. — Kako naj se ta organizacija izvrši, bodem imel priliko omeniti v teku svojega poročila.
Leto 1893. se ne more nikakor meriti z letom 1892, ki bo ostalo vedno ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. Ne bodem na dalje utemeljeval teh svojih besed, jaz le kličem v spomin, da se je vršil leta 1892. I. slovenski kat. shod, in s tem je vse povedano.
Odbor se je to leto v 16 sejah bavil s političnimi in gospodarskimi vprašanji, in sad kaže se že danes v vstanovitvi raznih društev, ki delujejo v istem smislu ko mi.
Sklenilo se je to leto ne udeležiti se volitev v občinski svet ljubljanski, in odbor je utemeljeval ta svoj sklep v posebnem oklicu na volilce.
Volitve poslanca v deželni zbor za kmečka občine notranjske ua mesto umrlega g. H. Kavčič-a se kat. pol. društvo ni vdeležilo, kajti konservativni narodni volilci dotičnega volilnega okraja so sami postavili lastnega kandidata v osebi g. Frana Modica. Zal, da niso zmagali. Vsled omahljivosti nekaterih volilnih mož v zadnjem trenotku, propadel je konservativni kandidat, a propadel je častno, kajti razmerje liberalnih in konservativnih glasov nam jasno kaže, da tudi v zavedni Notranjski kljub vsemu pritisku izgublja liberalizem vedno bolj svoja dozdevno sigurna tla. Pri tej priliki ne morem zamolčati, da je bilo nasprotstvo skoraj najhuje cd one strani, od katere bi pričakovali samo objektivnosti. Nekak od-
uničiti rodnega njegovega očeta. —--To so
nasprotstva, katerih si ne moremo razložiti. Inkon-sekvenca v risanju značajev pa je napaka, katera se niti diletantu v dramatiškem slovstvu ne odpusti z lepa, kaj pa še-le staremu, skušenemu pisatelju.
Ekspozicija igre je tako medla in čudna, da človek ne ve, kedaj se prav za prav konč4. Kje je iskati dramatske krivnje in kje katastrofe? — Mar je krivnja Sivčev atentat ali že preje štrajk in kazen
smrt njegova?---Ako je temu tako — in
drugače biti ne more — tedaj moramo v veliko svojo žalost priznati, da nam tega ni možno z lahka uvideti. O dramatskem zravnanju krivnje imeli smo doslej povsem drugačne pojme.
Snov igre je — dasi nam ne podaja kaj povsem novega — dovolj dramatiška. Vzlasti prizor v premogovniku imel bi lahko velikansk učinek: ali treba bi ga bilo obdelati drugače. Efekt doseči bi moral dramatiški pisatelj sam in ne — kakor se je zgodilo v „Prem6garjuM — gledališki mojster z zares briljantno scenerijo, katera je vsaj deloma zakrila nedostatke, ki jih je zagrešil pisatelj. Dolgočasnost je sicer tudi tragišk moment, ali pisatelju navadno ne prinese posebnega priznanja.
svit I. slov. kat. shoda bil je dan 6. avgusta, ko se je vrSil kat. skod v Novem mestu.
Shod je bil sijajen in nov dokaz, da je le treba vstrajne železne volje, in nekoliko požrtovalnosti, ako hočemo napredovati. Na tisoče vrlih dolenjskih mož poslušalo je navdušene govore, katere so drage volje prevzeli gg. dr. Papež, dr. Krek, župnik Iv. Babnik in dr. Gregorič. Povdarjala se je posebno nujna potreba kat. narodne organizacije, ako hočemo z našimi idejami tudi v resnici uspevati med narodom. — Govore je v 10.000 iztisih odbor kat. političnega društva poslal med narod, in preverjen sem, da z uspehom.
Sad te požrtovalnosti tudi ni dolgo izostal.
Po inicijativi dr. Papeža, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo posebnega kat. pol. društva za Dolenjsko, združili so se za našo stvar vneti možje, ter osnovali kat. pol. društvo za Dolenjsko, katerega pravila je visoka c. kr. vlada že potrdila. In pri tej točki, slavna gospoda, dospel sem do svoje obljube, navesti, kako naj se naša organizacija vrši.
Vzgled so Vam dali vrli Dolenjci. Oni so delo za svoj okraj prevzeli, kajti tem možem so razmere na Dolenjskem veliko bolj znane, ko drugim, ki ne žive v dotičnem okraju.
Ako bi se ta vzgled posnemal, in bi se za našo kronovino osnovala po raznih krajih slična kat. pol. društva, v katerih delujejo za našo stvar vneto, o krajevnih potrebah temeljito podučeni možje, potem je, slavna gospoda, temeljni kamen položen naši kat. narodni organizaciji.
Ako se potem ti posamezni odbori zvežejo z glavnim odborom v Ljubljani, in ostanejo tudi v vedni dotiki, kar je glavna potreba, potem smem reči, da je ni sile, ki bi se nam ustavljala. Jedno in isto načelo naj vodi vse, sloga naj vlada pri skupnem narodnem delovanju, ker, slavna gospoda, v slogi je — moč.
Zatorej si usojamo tu drugo prošnjo izreči, po-snemajmo izgled vrlih dolenjskih mož, položimo letos novi temeljni kamen k zgradbi naše katoliške narodne organizacije s tem, da se vsi Slovenci okle-nimo versko-narodnega programa.
Vzgojiti je treba narod, da se zave svojih dolž-nostij, in to je edino mogoče na narodni in krščanski podlagi. Kdor ljubi v resnici svoj narod, ta ne bo zasejal z zlobno roko ljulike v njegovo srce. Odstranimo škodljivosti, ki ga žugajo fizično in mo-ralično uničiti, in storimo pravo narodno delo. So-cijalna beda stopa že tudi pri nas na površje, sicer še ne v tej obliki ko drugod, ali ona že trka vendar na duri. Še je čas, vzdramimo se ter odprimo oči. Ako hočemo slovensko narodnost v resnici ohraniti in voditi k daljšemu razvoju, ne podirajmo onega verskega stebra, ki je bil našega naroda najmočnejša opora v njegovem najhujšem narodnem boju. Vestno izpolnjevanje svojih dolžnostij nam kliče pri vsaki priliki v spomin slavni Leon XIII. Resnega dela nas še mnogo čaka; poprimimo se ga, v ljubezni do Boga in do svojega naroda, in prepričan sem, da bodemo narodu koristili, in da nam bo srečen narod — hvaležen. Treba je le resne volje, resnega, treznega delovanja, in gotovo ne bodemo zgrešili prave poti.	(Konec sledi.
To bi bili glavni nedostatki Vošnjakovega „Pre-mogarja". Da ne manjka i druzih manjših, umevno je pač samo ob sebi. Tako n. pr. dirne gledalca jako neprijetno, da skoraj v istem trenotku, ko ravnatelj brzojavi po vojake v mesto, le-ti že krote štrajkujoče in razgrajajoče rudarje. Kar tako meni nič tebi nič prezirati dramatsko verojetnost tudi ni dopustno.
Še jedno opombo!
„Rudarjev bojni klic", katerega je uglasbil g. dr. Benjamin Ipavic in kateri se poje v „Premo-garju", je sicer prav lep zbor, ali melodija pa bi bila bolj primerna za kako žalostinko, kot pa za bojni klic. Po nemerodajni naši in prisotnega občinstva enoglasni sodbi bi bil le-ta zbor bolje izostal.
In kaj naj rečemo o uprizoritvi samej ?
Bila je brez dvojbe v vsakem oziru nedostatna in sploh najslabejša v tekoči seioni.
Gospa BorŠtnik-Zvonarjeva (Sivčeva žena) bi<u je prehladna, g. Verovšek (Sivec) spodtaknil se je čestokrat v svoji vlogi in ni znal primerno modulirati glasu, gosp. Danilo (ravnatelj) se — kar naposled pri njem že ni Čudno — zopet ni zadostno
.......... , *
Gorenjski pašniki.
Govoril poslanec Povše v dež. zboru 12. januvarija.
(Koneo.J	,
Naj mi bode še dovoljeno, navajati nekatere misli in nasvete, ki nai bi bili vodilni pri določitvah gledd gozdne paše, da bi se vsa zadeva srečno in mirno uredila. Naj bi c. kr. deželna vlada priznala, kar so veščaki zbrani v posebnem shodu v Gradcu po večletnih študijah in opazovanjih v gozdih, soglasno izjavili glede dobe, ki naj se odmeri v varstvo onih delov, kateri se imajo pogozditi. Ta zbor veščakov izrekel je, da niso mogli zaslediti ni konštatirati, da bi bila goveja živina v gozdu napravila kako škodo z objedanjem dreves. Le na strminah zamoglo se je opazovati nekako poškodovanje po pašeči se govedi, to pa le zaradi udiranja zemlje, ker je živina vsled svoje teže derče udirala zemljo. Sicer pa se je pokazalo, da pašna goveda še celo pospešuje natorno pomlajevanje, in to s tem, da vsled svoje hoje rahlja svet, zopet pa z nogami marsikatero seme ali zrnce v zemljo pritisne, da more kaliti; ob jednem koristi paša, da goveda požre trave, katere, če so preobilne, zadušijo kal in vspevanje semena.
Koder se pa svet umetno, to je, s setvijo ali z nasajanjem mladih dreves, vrši, vzrastejo nasadena drevesca v treh do štirih letih že toliko, da se ni bati poškodovanja, če tudi goveda pride v tak gozdič, v katerem nahaja živina navadno mnogo hrane in gotovo goveda ne sega po smrečju, ko ima polno dobre trave.
Zato je omenjeni shod veščakov smatral, da zadostuje d6ba petih let povsem v varstvo onih gozdnih delov, ki so odločeni za pomlajevanje. Pri nas pa ta rastvena doba celo deset in več let traja, kar seveda omejuje, oziroma prikrajšava opravičencem njih pašo.
Upam sicer, da tem stvarnim razlogom in dokazom dejanjskih nedostatkov nihče ne more ugovarjati. Da pa na podlagi uradnih izkazov doženem spričanje mojih dokazov ter jasno pokažem, da je-den del gorenjske pokrajine naše dežele res vsled teh razmer dokaj trpi škode, navesti hočem, kaj nam kaže uradna statistika glede množine živine osobito v radovljiškem okraju, kjer je ta zadeva najperečejša.
Po uradni statistiki se je v letu 1880 v tem okraju naštelo 12.032 glav govede, 7 4 3 7 ovac, 1718 k6nj. Pri štetvi v letu 1890 pa so uradnena-šteli le: 9845 glav govede, le 5 52 2 ovac, in le 1581 k 6 n j; torej v desetih letih znižalo se je število goveje živine za 2187 glav, ovac za 1915 glav in kdnj za 137 glav manj!
To 80 tako glasno govoreče številke, da me oproste glede tega obširnih nadaljnih besedij. Te žalostne statistične številke pa opravičujejo povsem moj predlog, da se ima visoki deželni zbor baviti s tem vprašanjem, ker neovrgljivo je po uradnih izkazih konštatirano, da v tem nekdaj tako krepkem, in — recimo naravnost — blagostanem okraju tako silno propada število živine. Kaj naj bodi temu uzrok?
Omejitev paše je, to je neovrgljiva resnica. Rekel bi mi kdo, da so nekdaj imeli ondotni kmetje
naučil svoje vloge ter je le prepogostokrat vhajal v smešno bombastično-patetično deklamacijo. Gosp. Perdan (Abeles) je sicer prav tipično pogodil židovskega borzijanca, toda pretiraval je preveč, tako, da je iz svoje vloge napravil smešno karikaturo, kar bi bilo dovoljeno k večjemu v kaki burki. Gosp. Lovšin (Tone) igral je nepričakovano zaspano. Ostale vloge so sicer brez pomena, a pripomniti nam je vendar, da dotični igralci — izvzemši gospici Slav-čevo in Nigrinovo — niso samo ničesar pripomogli, da bi se splošni uspeh uprizoritve zboljšal, temveč da je vsak po svojih močeh kazil. Najslabeji je bil seveda g. Podgrajski (rudniški pisar). Zasluženo priznanje žel je gledališki mojster g. Bittner za res primerno in umetniški izvršene dekoracije v pre-mogovi jami. — Omenimo naj še, da bi malo manjši hrup na odru mej posameznimi dejanji ne škodoval prav nič.
Dasi se ne štejemo mej proroke, soditi smemo vendar po vsem tem, kar smo preje dejali o „Pre-mogarju", da nima v sebi nobenega življenskih pogojev in da se ne bode vzdržal na našem gledališkem repertoarju, razven ako ga pisatelj bistveno spremeni in zboljša.	—a—
.h I i'l J
zlato dObo, ker so smeli tako prosto pasti, sedaj pa se je p&Sa vravuala. Temu takoj zakličem: Stoj 1 ker visoko ministerstvo našega premi-lostnega vladarja je s posebnim cesarskim patentom z dne 5. julija leta 1853 zaukazalo, da se ima paša v r a v -nati na podlagi resničnega užitka, torej da imajo o p r a v i č e n i k m e t j e p o vravnavi paše toliko dobiti pašnih pravic, kolikor so jih poprej uživali.
Prezanimivo je to vprašanje in mikavno, da bi se spustil v to razpravo, ki bi marsikaj zanimivega dokazala; toda izrekel sem v začetku govora že, da sprejmem dognano vravnavo kot legalno podlago in da hočem le o nje pomanjkljivi izvršbi govoriti. To tedaj storim in le trdim, da vravnava ali pa sedanja izvršba ne zadostujete, ker za ogromno število je padla množina živiue v tem okraju, in to je živ, jasen, neovrgljiv dokaz, da kmetje nimajo v tem okraju več toliko paše, kakor poprej pred vravnavo, z drugimi besedami, jasno je, da so paše opravičeni kmetje v tej pravici prikrajšani.
Drugih razlogov za tako nazadovanje živinoreje gledč števila ni mogoče najti, ker tu živi čil, delaven, varčen narod, ki torej ni po zapravljivosti prišel ob toliko živiue v zadnjem desetletju, odkar velja nova vravnava.
Kdor je nepristransk ter stvarno sodi, mora priznati, da tu treba odpomoči, in zato je opravičen moj apel na visoko c. kr. vlado.
V drugem okraju tržiškem začele so se tudi čudne prikazni: Tuj milijonar pokupuje na tisoče oralov planin in od kmetov še pašniške pravice. Rad bi tudi to pravico razpravljal, toda prekoračil bi čas in Vašo potrpežljivost, vsaj upam, da bo prišel čas, da tudi ta zadeva pride v razgover v tej visoki zbornici, kateri mora biti mar, da se za našo domovino tako nezdravi oduošaji pravočasno zajezijo, oziroma zabranijo.
Slavna gospdda! Vsi brez razločka političnega mišljenja smatrate si kot najvažnejšo dolžnost v izvrševanju poslaniškega posla, skrbeti za srečo iu za povzdigo gospodarskega blagostanja dežele in njenih prebivalcev. Izdavajo se velike svote v zboljšanje gospodarskih razmer v deželi, in tu, ko vidimo, da propadajo celi okraji v blagostanju, naj bi molčali? Vestna dolžnost naša je, da posežemo vmes in da ohranimo, kar je dobrega, ter zabranimo propad tako marljivih naših sodeželanov. In ali naj čakamo, da se tudi v pokrajino gorenjsko, katero smo doslej navadno šteli za premožnejšo v domovini naši, prikrade siromaštvo ?
Kaj nam pomaga, pa tudi državi, če se bodo iz prostih kmetskih domov napravila obširna vele-posestva, če tudi z zveriujaki? Ali naj prepustimo, da bo ondot zginil, ali vsaj skrčil se steber naše narodnosti, slovenski oratar?
Ne, tega nihče ne more in ne sme dopustiti. Pa tudi interes dežele iu države zahteva od nas, da vsi, brez razločka političnega mišljenja, vse mogoče in potrebno storimo proti tem nameram.
Slavna gospoda! Resen je položaj socijalni v celi Evropi, in že se slišijo razni zvoki podobni gromenju, ki naznanja hudo nevihto. Kdor ni slep, mora priznati, da socijalni odnošaji niso povoljni. Ozrimo se v južno Italijo, in dovolj strašnega slišimo od ondot prav te dni, in uzrok ondotnim pre-kucijam je nezdravo razmerje glede zemljiščuih lastninskih odnošajev.
Žal, da se ne upam trditi, da ne bo tudi v naši državi prišel Čas, ko bomo morali razpravljati o reševanju socijalnega vprašanja. Želim le, da bi takrat vsaj v naši lepi, ljubljeni domovini bili toliko srečni, da bi naš narod miroval kot zadovoljen in srečen.
Skrbimo tedaj o pravem času, da ohranimo naš narod v povoljnem stanju, skrbimo za njegov gospodarski napredek, in ue puščajmo ustvarjati v naši domovini nezdravih razmer: tu velikaš, tu siromak. Ohranimo naš srednji stan, ki je, če srečen, najzanesljivejša zaslomba naše narodne bodočnosti, pa tudi najzvestejša opora za deželo in državo.
Končam s prošnjo, da blagovoli visoka zbornica izročiti moj in mojih tovarišev predlog, katerega sem imel čast s temi besedami utemeljevati, upravno-gospodarskemu odseku v posvet in poročilo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. januvarija.
Klub čeških poslancev moravskega deželnega »bora se je izrekel, da se trdno drži resolucije dne 1. novembra 1892 leta, katero so odobrili tudi veleposestniki češki. V tej resoluciji se naglaša češko državno pravo in pa narodna jedna-kopravnost. S tem so pa moravski Cehi le nekako hoteli opomniti veleposestnike na njih dano besedo, ker se velik del veleposestva hoče malo bolj oddaljiti od češke stranke in se več tako ne navdušuje za češko državno pravo. — Mladočehi so pa v mo-ravskem deželnem zboru tudi predlagali, da se pozove vlada, uaj odpravi izjemno stanje v Pragi. Ta predlog se pa ne bode obravuaval, ker prav za prav ne spada v moravski deželni zbor.
„Schulverein v dolenjeavstrijskem deželnem zboru" i Šolski odbor je priporočal, da dolenjeavstrijski deželni zbor dovoli za tri leta po 2000 gld. podpore nemškemu »Schulvereihu". Proti tej podpori se je prvi oglasil poslanec Schnabl, ker se katoliškemu šolskemu društvu ne dovoli podpore in ker imajo pri tem društvu glavno besedo hujskači proti duhovščini. Dr. Lueger je proti podpori, ker nemški .Schulverein" zastopa le židovske koristi. Dohodki tega društva se porabljajo v to, da se delajo Nemcem samim ovire, da si ne morejo pomagati na domačih tleh. Židovski dijaki odrivajo nemške od vseučilišča. Število židovskih dijakov narašča, nemških pa pada. Nemške dijake je treba varovati pred židovsko konkurenco, ne pa podpirati židovskega »Schulvereina". Nemški »Schulverein" podpira tiste fabrikante na Češkem, ki v nemške kraje kličejo nedrage češke delavce, ter izpodrivajo domačine. Sicer se po govorniku zdi, da sedaj ni treba »Schulvereina", ker bode koalicijsko ministerstvo že skrbelo za Nemce. Dr. Scheicher je omenil, da v schulvereinske šole vabijo na Češkem češke otroke in da to društvo se ne ozira na vero, torej ga on ne more podpirati. Podporo »Schulverein u" sta priporočala Magg in Weitloff. Poslednji je posebno zatrjeval, da društvo ni nasprotno duhovščini in še želi, da bi se ga duhovščina bolj oklepala. Podpora se je potem dovolila z večino, ki pa ni bila več posebno velika.
Ogerski katoliški shod bode dne 16. in 17. t. m. v Budimpešti. Dnd 16. ob 10. uri dopoldne bo v vseučiliški cerkvi »Veni sancte", katerega bode imel nadškof dr. Csaska. Ob 4. uri popoldne bode prvo zborovanje. Sejo bode otvoril sam knez primas. Dovoljeno bode govoriti samo z odra, in to le odbranim govornikom. Končal se bode shod dn^ 17. t. m. ob 10. uri dopoldne s slovesno zahvalno službo božjo, katero bode imel škof Steiner. Ta shod bode jako slovesen, ker vse ogerske katoliške župnije pošljejo svoje zastopnike. Sešlo se bode mnogo duhovščine in plemstva iz vse Ogerske. Že pripravljalni shodi po deželi so imeli velik vpliv. Mnogi poslanci vladne stranke so se izjavili, da glasujejo proti vladnim cerkvenim predlogam, ko so videli, da je ves narod proti tem predlogam. Nekateri drugi poslanci se pa proti vladi ne upajo ravno glasovati, ali so se izjavili, da se ne udeležb dotičnih sej državnega zbora. Vlada je v velikih skrbeh, ker takega katoliškega gibanja ni pričakovala.
Ogersko. Ogersko finančno ministerstvo, nameravajoč izvršiti davčno popravo, je podelilo članom zbora v spomin spis, v katerem je bila popisana dosedanja davčna statistika. Spis nam jasno kaže. kako čudno ugodne so gospodarske razmere na Ogerskem. Po njem je na Ogerskem 8 milijonov ljudij, ki plačujejo davke, pa 9'/, milijona takih, ki ga sploh ne plačujejo, torej več ljudij neplačujočih, kakor davkoplačevalcev. Te razmere so tem čud-neje, ker mora na Ogerskem vsak plačati davke razven težakov (dninarjev). V odstotkih rečeno je tedaj na Ogerskem 54 odstotkov ljudij, ki živd »iz roke v usta". Pa ne smemo misliti, da ima drugih 46 odstotkov prebivalstva zadostne dohodke za življenje. Samo okoli pol milijona ljudij je, ki imajo letnine čez 1000 gld. Torej na pol milijona ljudij, ali na 500.000 premožnih ljudij je 17 milijonov več manj revnih. Tehtnejšega dokaza za pogubnost ka-kapitalističnega gospodarstva zares ni treba. Pogledamo pa na oni pol milijona srečnežev, najdemo, da je izmed njih 70 odstotkov — Židov. Ta številka pač govori dovolj jasno.
Bolgarija in Rusija. Rusija je zopet opominjala po nemškem zastopniku Bolgarijo, da naj plača zaostalo vojno odškodnino. Bolgarija ne hiti s
plačilom, ker misli, da ruski računi niso prav v redu in da ima sama nekaj tirjati od Rusije. Stvar se pa ne da lahko uravnati, ker so nekateri papirji, ki se tičejo bolgarskih tirjatev, spravljeni v arhivu bolgarskega agentstva v Belemgradu, katerega se je pa prisvojil ruski zastopnik ob srbsko - bolgarski vojski, ki ga neče Bolgariji izročiti, sklicujoč se, da sedanja bolgarska vlada ni postavna. V Bolgariji pa mislijo, če Rusija bolgarske vlade ne priznava, ko gre za izročitev tega arhiva, je dosledno tudi priznavati ne more, ko gre za kake vojne odškodnine, in zatorej ne plačajo. Govori se pa, da je dotični arhiv nekam zginil, da ga Rusija tudi pri najboljši volji več izročiti ne more. Drugi pa mislijo, da so v njem Rusiji nepovoljni akti.
Rusko-francoska zvena. »Kolnische Volks-zeitung" se piše iz Peterburga, da razven ministra Giersa nikdo v Rusiji pred nekaterimi leti ni verjel, da bi se mogla obnoviti trodržavna zveza. Posebno po Bismarckovem odhodu je car mislil, da ga Nemčija nima moža, ki bi mogel še zvezo sklopiti. Kar ostrmel je, ko je zvedel, da se je trodržavna zveza obnovila, in zaukazal, da se išče približanje Franciji. Temu je potem sledil prihod francoskega bro-dovja v Kronstadt. — Nam seveda ne more biti znano, koliko so v ruskih vladnih krogih verjeli na obnovljenje trodržavne zveze. Toliko je pa gotovo, da velika večina ruskih listov tega obnovljenja ni pričakovala. Posebno pred obnovljenjem so ruski listi večkrat pregovarjali Nemčijo, da naj pusti svoji zaveznici in se približa zopet Rusiji. Posebno vladni so vedno še spominjali na staro rusko-nemško prijateljstvo. Ce se je pa kak list slučajno malo pre-ojstro izrekel proti Nemčiji, je pa smel pričakovati, da ga ustavijo za nekaj mesecev. Celo »Graždanin" ni bil odšel taki osodi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. januarija.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri dne 16. januvarija četrto sejo. Na dnevnem redu so poročila finančnega odseka o računskih sklepih in proračunih deželnega posojilnega, bolniškega, blazniškega, porodniškega, najdenškega in muzejskega zaklada, prošnje glede podpor za šolske zgradbe in računski sklep deželnega zaklada za leto 1892.
(Mestni zbor ljubljanski) ima jutri dne 16. januvarija ob 6. uri zvečer sejo. Na dnevnem redu so poročila stavbinskega odseka, vodovodnega ravnateljstva in samostalen predlog M. viteza Zittererja gledš odprave nedostatkov na občinskih potih vsled železničnega prometa. Za tem je tajna seja.
(Obletnice.) Prevzv. nadvladika goriški praznoval je 13. t. m. šestdeseiletnico svojega rojstva in se-demintridesetletnico svojega mašništva; 14. t. m. pa enajstletnico svojega škofovskega posvečenja. Bog ga ohrani še mnogo, mnogo let!
(Odlikovanje.) Presvetli cesar podelil je topni-čarskemu naredniku gosp. Francu Ingliču srebrni križec s krono za zasluge o priliki njegovega 451etnega službovanja, kateri so mu včeraj slovesno pripeli. Navzoči so bili c. in kr. vojaški dostojansteniki ter njegova obitelj.
(Organiznjejo se!) Iz Celovca, dnč 14. jan.: Naši nasprotniki čutijo zopet veliko potrebo, da se zopet enkrat— »organi zujej o" I Zadnja leta so se nasprotniki naši, nacijonalci in liberalci opeto-vano zbirali, da se posvetujejo ter sklepajo, kako naj ob koncu stoletja pribijejo koroške Slovence na križ ! Tudi dne 6. t. m. so imeli „nemško-nacijo-nalni somišljeniki" tu neko »Parteiversammlung", v kateri so sklepali o organizaciji nemško-nacijo-nalne stranke na Koroškem. Slovesno so sklenili, da se pridružijo v borbi zoper Slovane vsem drugim nam sovražnim strankam, mimogrede pa so tudi govorili, da hočejo varovati »narodne težnje nemškega ljudstva", pravi napredek v smislu politične svobode, socijalne in gospodarstvene reforme (borba zoper Žide) itd. Stara pesen, s katero se nam ne zdi vredno baviti še obširneje. —p.
(Tukajšna c. kr. strokovna šola za nmetno vezenje in svetova razstava v Oigagi.) Na svetovni razstavi v Cikagi je bila odlikovana tudi Ljubljančanka gdč. Adela C z e r u v , kakor posnamemo iz ravnokar iz šlega oficijelnega zapisnika premijiranih avstrijskih izložnikov. Imenovana gospodičina je dobila darilo za razstavljeni pečni zastor, katerega je v krasni tehniki (slikanje z iglo) izdelala kot učenka tukajšnje c. kr. strokovne šole za umetno vezenje po navodilih učiteljic gdč. Ivane F 6 d e r 1 in gospe Marije H 1 a v k a.
(Ogerski židjc po Gorenjskem.) Z Gorenjskega 14. jan. V radovljiškem okraji in sploh na Gorenjskem že dalje časa romajo od hiše do hiše s culo čez ramo ogerski židje, ponujajo svojo robo, staro preležano sukno in peharijo neumnega kmeta, če se jim da. Trdijo, da je njih roba iz tovarne v Udmatu. Baraton! Ali res? Sploh pa ne vemo, odkod imajo ogerski krivonosci to stran Sotle brez patenta pravico barantati. Terentete! Ce nimajo take pravice, pod ključ ž njimi! Prosimo merodajne oblasti v Kranju jn Radovljici, naj nekoliko natančneje pazijo na take ptičke, da ne bodo drli v sleparstvu nevednih ljudij.
(Imenovan) je g. Jeler Vodopivec, finančni vajenec v Trstu, reservnim poročnikom.
(t o Egid Trček 0. S. B.) Število duhovnikov slovenskih v admontskem samostanu se vidno krči. Dne 3. januvarija t. 1. umrl je P. Egid Trček. vikanj pri Sv. Jurija na Pesnici, lavantinske škofije, in bil pokopan 5. januvarija t. 1., predpoladne. Pokojni bil je rodom iz Metlike na Kranjskem, porojen dne 16. septembra 1842, v duhovnika posvečen 29. julija 1866. P. Egid bil je nad vse Ijubez-njiva, blaga, obče priljubljena prikazen. Čast nje-
govemu spominu
(»Češki kvartet" v Celovcu.) Iz Celovca dne 14. jan.: Danes nastopi v tukajšnem »Kasinosaal" sloveči „češki kvartet" pod egido »Musikvereina" za Koroško. Svirali bodo mladi češki umetniki gg. K. Hoftman, 0. Nedbal, J. Šuk in P. Vihan komade Dvorakove, Haydnove in Smetanove. Tukajšni listi češke umetnike prav simpatično pozdravljajo.
—P-
(Družba sv. Cirila in Metoda) oznanja slovenskemu svetu za razvoj našega šolstva v Trstu usodno vest, da je tržaško namestništvo dne 18. dec. 1893, št. 21.702 čast. mariborskim šolskim čestram dovolilo naseliti se v Trstu s priopombo, naj se ob enem storč potrebni koraki, da bo smel prevzeti ta red tudi vse dosedanje naši družbi poverjeno šolstvo v Trstu. — Slovenci! Ginjenim srcem izrekamo ob tej izvanredni priliki hvalo Vam, ki ste nas na tr-njevem potu naših plemenitih naporov podpirali do danes. V Boga in v Vas zaupamo tudi za prihodnje — delujoči slej kot prej ob Jadranskem morju za Boga, cesarja in domovino.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Iz Novega Mesta.) Katoliška družba rokodelskih pomočnikov je napravila 7. t. m. prav mično veselico. Vrstile so se deklamacije s petjem. Gospod načelnik je v kratkih potezah pokazal delovanje in lep vspeh društva v preteklem letu in opomnil, da se bode letos hiša razširila, da se dobi prostor za dijaško kuhinjo. Konečno je bil v pre-lepej obleki prizor »Sveti trije kralji" po besedah g. Lendovšeka, kakor ga je objavila »Danica" leta 1869. Vse točke so se vršile prav dobro; ako pomislimo, da imajo rokodelci malo časa za učenje, moramo reči celo prav dobro. Vsa hvala gre nji-
hovej pridnosti, le tako naprej! Seveda bi moral pred vsem hvaliti učitelje, g. prof. V. in pa g. P. O., ali o tem ne bom pisal, da ne žalimo skromnosti blagih gospodov. Sklep veselici, katero je počastilo občinstvo jako mnogoštevilno, je bila tombola v spodnjih prostorih. Mnogi so se radovali lepih dobitkov, vse je pripomoglo k prav lepemu gmotnemu vspehu. Predpust je sicer letos jako kratek, vendar pa namerava društvo koncem tega meseca napraviti še jedno predstavo.
(Gospod Vekoslav Vavpotič,) slovenski rojak in skladatelj, živeč na Dunaju, izdal je sedem čvetero-spevov v Lipskem. Te svoje skladbe je vrli domoljub poslal raznim društvom in rodoljubom z opom-njo, da se za te nima ničesar plačati, če da kdo hoče »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" kaj darovati, da to prepušča vsakemu po lastni volji. Vsled tega so »Podpornemu društvu na Dunaju" došla sledeča darila: G. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 5 gld.; g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojini, 3 gld.; gg. Bilek in Ceh 50 kr.; gg. dr. Lenoch, J. Luzar, dr. Majaron, vč. g. dr. Sedej po 1 gld., g. J. P. 3 gld., vsi na Dunaju. Iskrena hvala!
(Protestantska dijakonisa v celovški bolnišnici. Iz Celovca, due 12. januvariia: Poročil sem Vam, da se v tukajšnjo deželno bolnišnico pokličejo protestantske dijakonise iz Berolina. Poročilo moram popolniti s tem, da je sedaj nameščena jedna dijakonisa kot nadzornica postrežnicam. — Značilno je tudi, da tukajšnji liberalni listi o tej škandalozni stvari čisto molče! Idilične so tukajšnje razmere, kaj ne?!	—p.
(Misijon) bode v R e n č a h pri Gorici od dne 28. t. m. do 4. febr. Vodila ga bosta čč. gg. Pr. D o 1 j a k in Mih. T o m a z e t i č Jezusove družbe.
(Voljen) je letos zopet županom v Podgori pri Gorici, g. Anton Klančič.
(Nesreča.) Na Lokvah pri Trnovem (Goriško) padel je pri žaganju drv hlod na Jožefa Volka in ga vsmrtil.
(Premog iščejo.) V Zbiljah pri Smledniku začel je nek ptuj podvzetnik tik Save iskati premog. Do sedaj so izkopali že precej globok rov, vkljub temu, da jim voda veliko preglavico dela. Že pred več leti so domačini v Zbiljah iskali premoga — toda brezvspešno. Ptujec bode morda srečnejši ker ima dovolj denarja in pravi, da 2 leti ne neha iskati.
(Zaprli so) v Korminu 181etnega mladeniča ker je pisal nedostojno svojimu prijatelju o presvitlem cesarju.	_
Telegrami.
Beljak, 14. januvarija. Dr. Steinwender se je izrekel na nekem shodu volilcev, da odloži svoj mandat.
Praga, 14. januvarija Včeraj je v deželnem zboru dr. Herold predlagal, da naj
se nekateri davki, katere sedaj dobiva država, prepuščajo deželi, in da naj se po sklepu deželnega zbora skliče enkAta, ki bode pre-tresavala linančni položaj dežele češke. Dr. Engel je predlagal, da naj se premene zakoni o uredbi zdravstvenih stvarij v občinah. Dr. Dvorak pa je predlagal, da naj se premeni občinski volilni red.
Praga, 15. januvarija. Sodišče je v pravdi proti „0mladini" zavrnilo ugovore proti omejenju števila zaupnikov in zaradi premajhnega prostora v obravnovalni dvorani. Predsednik je odločno zavrnil vse poskuse motiti red v avditoriju. Potem so se pa imena prečitala.
Praga, 15. jannvarija. Sodnja obravnava proti članom „0mladine" se je pričela. Ljudij, ki se zbrali pred sodniškim poslopjem, je policija razgnala.
Poreč, 14. januvarija. Spinčič je jel čitati nujni predlog, de naj se hrvatski govori vsprejemajo v zapisnik. Deželni glavar mu je ugovarjal, da bi se bil poprej moral predlog predložiti predsedništvu. Spinčič je pa, ne zmeneč se za ugovore, čital dalje, dokler mu ni predsednik branja prepovedal. Hrvatska manjšina je potem zapustila dvorano.
Stuttgart, 14. januvarija. Pri postaji Asperg sta vkupe trčila brzovlak, ki je vozil iz Pariza na Dunaj, in pa tovorni vlak. Človek se ni nobeden poškodoval.
Rio Grande, 14. januvarija. Vladne čete zmagale so pri Itajahy-ju.
Vremensko sporočilo.
o a o	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> S ■« o 3 "S-* E
opazovanja		zrokomera r mm	toplomera po Celzija			> E »g
13	7. u. zjut. 2. n. pop. 9 u. zveo.	748 0 748 5 748 4	-10'8 -5-4 -7-4	brezv. brezv. si. vzh.	oblačno n	0 00
14	7. n. zjut. 2. n. pop. 9. a. zveč.	745 6 743 9 743-0	-8 9 -88 —103	brezv. si. vzh. m	oblačno » »	000
orednja temperatura obeh dni — 7 9° in za 5-4° in 7-l° pod normalom.
-9-6°, oziroma
Umrli ho:
13.	januvarja. Elizabeta Sterniša, gostija, 53 let, Marijin trg, 3. naduha. — Jožefa Brandač, livarjeva žena, 64 let, Dunajska cesta, 29. otrpnjenje srca.
14.	januvarja. Bernard Largo, delavec, 60 let, Ulice na Grad, 12. otrpnenje pluč. — Alojzij Hiner, pomož. uradnik, 22. let, Poljanski nasip 14. jetika. — Jožef Flegar, delavčev sin, 21 dni, Streliške ulice, 11. Bronchitis capit.
V bolnišnici:
11. januvarja. Jakob Koron, 69 let, gostaC, naduha.
13, januvarja. Franc Nachtigall, gostač, 44 let, jetika.
39 1
Za mnogobrojno povodom smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega sina oziroma brata, svaku in strica gospoda
v
Antona Zužeka,
c. kr. stavbenega pristava
ustno in pismeno izražanega odkritosrčnega sočulja izrekajo tem potom vsem najglobokejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 15. januvarja 1894.
Žalujoči ostali.
V najem se da takoj
k srn g srn m mmm 1 i mm
s tremi tečaji, stopami in ovšenarjem
v Stahovci, jedno uro oddaljen od Kamnika, na vodi Bistrici. — Mlin, pri katerem se nahajajo tudi skedenj, dva hleva in svinjak, ima pravico do vse vode ter je ne manjka v veliki suši za mlin in žago. Natančni pogoji so na vpogled v pisarni meščanske korporacije v Kamniku do 31. januarija 1894.
38 3-1 Upravništvo mešč. korporacije.
Dunajska borza.
Dni 15. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld. —
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	97	„	75
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„	30
4% avstrijska kronina renta, 2 JO kron . .	96	.	85
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1030	.	—
Kreditne akcije, 160 gld................352	„	—
London, 10 funtov stri........125	„	—
Napoleondor (20 fr.)................9	„	95
Cesarski cekini....................5	„	89
Nemških mark 100.........61	»	25
kr.
Dni 13. januvarija.
Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 41, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98
4% kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke. 100 gld......194
8t. Genois srečke. 40 gld.	.... 71
116 gld. 95	kr.
94 „ 75	„
145 , 50	„
161 , -	,
195 . 50	.
50 60 50
4 % srečke dunajske parobrodne družbe , .	139	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.
Salinove srečke, 40 gld........73	.
\Valdsteinove srečke, 20 gld......48	.
Ljubljanske srečke.........23	.
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	.
Akcije Ferdinandove sev. želez, 1000 el. st. v.	2920	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	109	„
Papirnih rubeljev 100 ... ...	133	»
50 kr. 60 r 50 ,
50 20
25
__Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, arefik, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„M ERCV R"
Vfellzeile St. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Liubliani