— 264 Kotiček gospoda Doropoljskega Dragi gospod Doropoljski! l Vesela je piička med drevjem, na gori prepeva pastir, od radosti vriska narava, a v mojem je srcu nemir. Od žalostnega slovesa bledi mi rožni obrai, od Žalostnega slovesa objet mi je srfni obraz. II. Letošnja zima nas prav rada ima, prtnesla nam je obilo sneženga blaga. Ponofi ga naredlmo, podnevi pa zdrobimo, zato pa imamo vedno enako veiiko snega! Rudolf LovSin, mesarjev sin in uCcnec IV. razreda v Sodražici. Odgovor: Dragi Rudolf! Nt>, bo že! Samo, Rudoif, Rudolf, zakaj je Tvoj .srčni obraz" tako žalosten! Tako mlad, pa tako žaiosten! Tako vendar ni prav! Kakor v dnigi pesmi podnevi uničuješ sne-ženo blago, lako z moško voljo uniči to mlado svojo Žalost, pa bodi vesel, kakor se spodnbi mladim Ijudem! Spoštovani gospod! 7. veseijem prebiram Va§ list. Gospod uCitelj nam g3 da vsak dan ob ll.uri, ko imamo prosto. Prav radi ga čitarno. Posebno pa nam je Va5 keličck priljubljen. Stara sem 13 tet in hodim v Ul razred v Kozjem. Škoda. da se Že bližajo počitnice, zakaj v Šoli jt prav prijetno Časili grcmo ludi na Solskt \ff, kier imamo dekleta gredice. Vam vdana Matilda PirSitkova. Odgovor: Ljuba Matilda! Vcseli me, da Ti jc všeč moj Kotiček. Vcseli rae tudi, da talto iada liodl§ v Solo. Oboje izprieuje, da ima5 vesetje do knjige, ki blaži in lika duha in srcc- Rcs mora biU lcpo, d.i imate dekleta na Šclskem vnu svoje gredice. Gotovo raste tamkaj lepo cvetje — podpba biagih, lepih dckliških src Čuvaj. da obojih ne zamori stmpena slana! Vetecenjeni gospod! Lepa hvala za Vaš odgovor. Vs.ikok«t, ko je prišel .Zvoniek*. sem najprcj §la gle-dat v kotiček gospoda Doropoijskcga. ttt-lostna sem blta, ker dolgo nisem dobila od-govora. Pa tem večje je bilo moje veselje, ko zagledam, da je tudi zame odgovor, Vprašali ste me, kjc scm dobila toliko denarja Pn'e sem dobila od krstiie botre in drugc, če sem fmela god. Takrat so lctele kronice skupaj. Darovali so mi; ofe, mati, bsbica in tudi gospod.Mahor mi je nekaj svellega skri-voma stvsnil v rako. In tako st mi j^ nekaj nabralo, kar devljcrn v hranitnico. Jaz že znain tudi neka| goslariti in tudi igrali n$ klavir. Meni je babica kupila za Rešnje telo lep bel solntnik, mati pa mi je pripravila lepo belo obleko. A Žalibog, da scm ravno tfsti Las nekaj zholela. Posim Še nadaljne Va5e Ijubeznivostl. S poklonom VaSa tivaležna Jellsava. Odgovor: Ljuba Jelisava! Kakor sem ustregel jaz Tebi. i»ko ustre-zaš s svojim odgovorom Ti meni, glej, tako sva prijatelja! Prav jc, da ti Icte kronice skupaj, a §c bolj prav j*;. da skrbiS. da sc Ti zopel ne razlete. — Glasba jc Iepii. P f«'1