Osel in lisica.
    (B»sen.) m pa ti rnjavka?" vpraša osel lisico, pasoč se ob robu zelenega gozda. nV vas po pečenko, ker jutri je nedelja, pa se ne spodobuje, da bi nas jedeu delal nečaat božjerau dncvu.  Treba si jc še o pravem časn poskrbeti za svoje."
»In kako pa ti, dolgouhi sivec," refce lisica, ^ali ne posvečuješ tudi ti svetega dneva?"
rVže na vse zgodaj moram nositi vodo, potlej me rprcže moj gospodar v voziček, in vleLi ma ga moram na vse strani po sejmiMih. A to še ui dosti, da prebijam glad in žcjo, nego vesel monun biti, kadar dobim poleg leskovke kako pest sena ali pa kak grižljej trave. 0 kako sreina si ti, ker imaS sedem nedeJj v tednul"
nAko želiš tudi ti imeti sedem nedelj v teduu," pristavi lisica, npob6gni svojemu gospodarju, in hraui so kakor jaz in mojti sorodstvo! Po gozdu ti raste toliko tecne in okusne solate, da jo ti in sto tvojih bratov vse leto ae pobrustate."
rOj, da, da!" rzdihne osel in glasno zariga.
Lisiea pa se izgubi v gošči, ker se je bližal gospodav dolgouhega sivea, da bi pognal svoje živiDf-e zopet domov.
Ko se osel nekoga dne zopot pase v senci kraj zclenega gozda, spomni se prijetnih lisičinih besed in svojega prestanega trpljenja, ter pobegne v gozd. Po kratkem potu pride do širokega prostora, na Uterem j« bilo drecje pose-kano in je rastlo obilo osata. ,To tiode iivljenje!" misli si in blasta po wJe-nem osatu. — Ali kmalu pridc gospodar z dolgo lcskovko v roki ter nažene ubozega sirea zopct domov.
Ko se osi'1 zopet ptiKC kraj zelenega gozda v sonci, pride racrno Ijsica in pravi: ,Nii, siv5e, kako je 8 tvojo svobodo?"
,Vse mojo nade in žcljo po svobodi mi je Htgnal m«j gospodar z debelo leskovko iz glave," odgovori osel in tožno zariga.
Liaica se mu porogljivo nasmeje in pravi: ,Osel, zapomni si: kdor svo-bodo pra? ceniti ana, ae pozablja ja vže v prvem zelniku!"        Jos.Lavrič,
Čikoš.
tb
tdor je vžc bil v velikej ogerskcj kraljevini in si ogledal njene zname-nitosti, izvestno ga .jo najbolje zanimala obširna ogerska planjava. ki se razprostira mcj Karpati in Alparni. Pesel kranjskih dežel bi lehko razgrnil po njej! Kamor koli seze človeško nko, ne ridi drnzoga nego to ncizmerno pnstopoljino. ki jo imeiinjcmo: ogcrsk(! stepi. Po dva, ce!6 tri dni lehko liodis po teh stepeli, da ne vidiš žive duSe na potu, Se celo drevesa ne najdeš, da bi sc> nckoliko odpočil v njegovej hladnej scnei. Te neizmerne stepi sc širijo proil in za leboj, da m ti zdi, kakor bi bil na morji. In po teh brezkoučnih plaujavali se paso mnogobrojne Crcdc konj, ki ni-majo ne konjuinic ue gospodarjev, ncgo prosto sc paso v prostaj naravi božjej. Jedini tiivar jiin je konjski pastir. ki Snje na ime: fikoš. Čikoži so zelo predrzni, ponosni in vztrajni konjski pastiiji. Ustraltujejo in ukrote vsakega, ttidi najdivjejžega žrebca. Velikc konjske. črede se naliajajo po ogerskih atepžh po več lct v Da polu divjem stanji, doklcr ne pride dan, o kalerem se živa!. ukroti. Zjutraj na vse zgodaj si poiSfs čikoš žrebca, ki se ina najbolje dopada. Prijazno govorci, bliža se mu ter «tpza roko k njcmu, kakor bi se inu hotel dobrikali. Konj gleda floFeka nekako plalio od strani. kakor bi 86 bal za svojo svobodo in vžo se ho6e spustiti v beg, ali v tem bipu mu vrže 6ito6 z neko posebno izurjAnostjo zadrgo okolo vratii in jo zadrgne s tako močjo, da konj kakor mrtev telebi na tla. Kakor blisk 5ine zdaj Hkoš na žrebea in porahlja zadrgo. Konj skoči k višku. spenja se z jczdecein ter dirja '/, njim kakor besen po obSirnib stepčh, da na vse strani razhegara paso6e se konjske in ovCje črede. Z jedno roko so rliži čikoš dolge konjske grivo, 7, drugo pa vihti biS. Tako jczdi v divjem diru, dokler konj ue oneraore in se vcs upeban ne uda (;ikošu, ki mu jn vzel svobodo in ga ukrofenega odpeljal na svoj dom. Pravijo, da jo vsak konj takoj krotak, kalerega je samo jedenkrat prijela krepka roka iikoževa.
ftkušem so močoi orčarski psi zresti torariSi m krepka podpora, kadar jo treba neposluSnega konja strahoT&ti, ali pa v rarzlej zimi odganjati izstra-danoga volka od črede, ter se eelii Idati ž njim, fce je treba.