~ natisov 14.000. - Sfojerc Deljn za celo leto eden goldinar. ,srečen stani' j NaroCnina za. celo Ielo K 2—. — Posamezna Številka velja S krajcarje. — Naročnina se tudi na pot leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32*—, V« strani K 16—, /„ strani K 1-—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno zqizana. — Za oznanila (inseratc) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 3 V Ptuju v nedeljo dne 5. februarja 1905. VI letnik. Krvava nedelja v Rusiji. flMrtvi so nemi in Živi ne smejo govoriti v velikanski državi Slovanov!^ Gogal. K velikanskim udarcem, katere ima trpeti ruska država tam daleč v shod nji Aziji, k udarcem prizadetim jej od pogumnih Japoncev in kojih vzroki so iskati velikanski kornpciji med ruskimi uradniki, pridružil se je uov udarec še večji, nemir, revolucija v lastni državi. Skoraj vsi sloji ljudstva zahtevajo upravo, ljudstvo hoče vedeti, kaj se godi z njegovim denarjem, ljudstvo se hoče vdeležiti sklepanja postav, kakor ee vdeležuje skoraj vseh evropejskih državah — a car pa je slep. Visoka oseba cesarske hiše je opozorila carja na zah-tevanje ljudstva, proseč ga, naj da ljudstvo upravo, ta pa je bil gluh in prišlo je,, kar je moralo priti, ustaja ljudstva — revolucija. Najprvič se je pojavila revolucija s tem, da so streljali lastni carski vojaki proti svojemu carju iz topov, ki so bili nabiti s kartečami. To se je zgodilo v Petersburgu, v glavnem ruskem mestu dne 19. p. m. pri takoavanem blagoelavljanju vode. Na Ruskem je namreč običajno, da se ta dan' blagoslavlja vsako leto voda reke Neve, katera teče skozi glavno mesto. To blagoslavljenje se vrši v navzočnosti carja io velikih knezov. Vsred reke se v led zaseka luknja, okoli luknje se napravi oder in voda Neve se blagoslovi v navzočnosti carske familije. Pri tej slovesnosti se strelja iz topov (kanonov), ki so nabasani samo s smodnikom, toraj brez krogel. Ti topi so postavljeni z onkraj Neve ravno nasproti odru cesarja. Topi so bili tokrat nabiti s kartečami. Ko se je začelo streljati, izprožili so kar naenkrat top, nabit s kartečo in na- j merjen ravno na oder, kjer je bil car. Karteča je I približno, kar je patrona pri naših lovskih puškah, nabita s svinčenimi zrnami, samo, da so pri topu večje. Ena taka krogla zadela je zastavo, ki je bila na odru, ena se je zarila v leseno podstajo komaj par korakov od carja, ena je prodrla skozi okna cesarske zimske palače in se zarila v steno. V tej dvorani bili so zbrani vsi dostojanstveniki. Ena krogla je asmrtilaneko stražo, a druga je ranila duhovnika, navzočega pri tej svečanosti. V tem trenutku, ko so prifrčali krogle, car navidezno ni ničesar opazil. Bil je zunajno miren in se je vrnil z velikimi knezi v svojo zimsko palačo nazaj. Še le potem je zaukazal, da se morajo vtakniti v ječo vsi vojaki, ki so bili pri topih. Kakor se sluti, nabasal je top z kartečo neki ognjar (Feuenverker), ki je bil od ustašev podkupljen. To pa je bila samo predigra še večjih izgredov, v katerih je tekla v potokih kri. Ž j v soboto dne 21. p. m. se je slišalo, da se bode velika množica delavcev iz Petersburga sebrala in šla pod vodstvom nekega grško-katoliškega duhovna z imenom Gapon pred carsko zimsko palačo, da izroči carju sledeče pismo : „Car, ne verjami, da so ti povedali ministri popolno resnico glede položaja. Ljudstvo ti zaupa in je sklenilo, da bode pnšlo jutri popoldan ob dragi uri pred tvojo palačo in ti tožilo svojo bedo. A ko si omahljiv in se ne pokažeš svojemu ljudstvu, potem bodeš raztrgal moraiično zvezo, ki te veže z ljudstvom. Zanpanje v tebe bode ponehalo, ker bode tekla nedolžna kri med teboj in med ljudstvom. Pokaži se jutri svojemu ljudstva in sprejmi naše pismeno zagotovljenje, da smo ti zvesti, z pogumnim dahom. Jaz, zastopnik delavcev < in moji pogumni delavski drugi ti jamčimo, da se ne bode tvoji osebi ničesar zgodilo." In res, drugi dan 22. p. m. zbralo se je nad tisoče in tisoče delavcev in dijakov, da bi carju izročili svoje prošnje in želje, zapisane v pismu. S tem pismom v eni roki, v drugi roki visoko držeč križ, stopal je duhovnik Gapon pred množico. V takozvanem vrtu carja Aleksandra hotela je množica izročiti ta poziv carju in ga je hotela prositi, da bi ljudstvu v njegovi bedi pomagal. Na velikem trgu pred takozvano zimsko palačo je bilo postavljenih veliko vojakov. Delavci, med njimi tudi mnogo zastopnikov razumništva, dijaki, drugo ljudstvo, ki je prišlo iz radovednosti na trg, s© je takoj pozivalo naj odide iz trga. Ker se ni nihče odstranil, strelilo je vojaštvo na množico in sicer iz pušek, nabitih brez krogel. Ker se sebrano ljudslvu še sedaj ni odstranilo, sledile so dve salve (občni strel). Tokrat pa so bile puške nabite s kroglami in ljudje so kapali, kakor muhe in krvavel je sneg. Kar naenkrat že po prvi salvi bilo je 50 mrtvih in nad sto ranjenih. Vsi vozovi, vsi fijakarji, ki so bili v bližini, bili so napolnjeni takoj od mrtvih in ranjenih. A streljalo se je dalje, ljudstvo pa se ni umaknilo. Trg pred zimsko cesarsko palačo se je spremenil kar na mah v bojišče. Sebrano ljudstvo ni bilo oboroženo, toraj se ni moglo braniti. Isti prizori so se vršili pri takozvanem policijskem mostu. Povsodi kričanje, pokanje pušk, a ljudstvo se ni umaknilo. Razburjeno je bilo do skrajnosti. Kjer je srečalo ali zapazilo kakega vojaka ali oficirja ga je preteplo, višje oficirje je potegnilo raz konjev in jih nabilo. Več oficirjev in vojakov je bilo usmrt-jenih. Revolucija je razgrajala kar na mah po celem mestu. Taki prizori so se vršili namreč tudi drugod. Tako tudi ob nevskih vratih kjer so velike fabrike. Tnkaj je bil težko ranjen tudi neki duhoven, ki je nesel v rokah nabožno podobo. Ogorčenost je vedno rastla, krik in vik povsodi a neprestano so pokale puške vojakov. Strašanska je bila slika, ki se ti je nudila na ulicah. Cele kopice mrtvih, starih in mladih je ležalo po ulicah, ležali so celi kupi ranjencev, katerih niso zamogli takoj odpeljati, ker kaj tacega ni nihče pričakoval. Čeprav je bilo zelo mrzlo, bile so ulice prenapolnjene ljudi. Med mrtvimi in ranjenimi bilo je tudi veliko otrok in žensk! Vsi poskusi delavcev, da bi se združili v velike kupe in se tako branili proti vojakom, so se preprečili. Kakor se poroča je bilo pred zimsko carsko palačo nad tisoč mrtvih in ravno toliko ranjenih. Ravno tako številne so bile žrtve drugod. Brzojav je javil dne 23. p. m, iz Petrograda, da je bilo 2 tisoč 300 mrtvih in nad 5 tisoč ranjenih. Neki poročevalec piše : „Videl sem kupe mrtvecev, ki so ležali pet do šest metrov na visoko. Razmesarjeni od krogel vojakov in od sabel jezdecev, (namreč ko-zakov). Slike v ulicah bile so grozovitne. Spomin na te me napolnjuje z grozo, še sedaj slišim grozovito kričanje ljudstva, katero so klale, kakor živino cesarske čete! Bila je zares krvava nedelja!" A pojavilo se je še tudi nekaj druzega. Neki mladi oficir je izjavil, da bi bilo še trikrat toliko mrtvih, ako bi ne bilo mnogo vojakov streljalo v zrak, toraj nad množico, namesto v njo. Ob 10. uri zvečer nudil je Petersburg sliko, kakor kaka trdnjava, kalero si je ravnokar sovražnik osvojil. Vojaki so stali in sedeli kot straže krog ognjev, prepevali in pili — šnops! Vrhovno povelje vseh čet je imel Blric carja, veliki knez Vladimir, katerega imenuje neki poročevalec, da je pravi pravcati krvni pes! Zakaj, v njegovi palači se je dajalo povelje in to se je glasilo: »Nikomur prizaneeti, vse kar se zbira v tolpah na ulicah postreljati!" Car sam in njegova rodbina seje skrila. Knkrat se je poročalo, da je odbežal na polo-otok Krim, drugikrat, da jo je odkuril na Švedsko, toraj pod krilo druge vlade, zopet potem, da je v svoji palači Carskojeselo. Samoumevno je, da so se te vesti raztrosile samo radi tega, ker nihče ni smel vedeti, kje je car, kateri bi bil gotovo zgubil življenje, zakaj Gadon je pisal, sam težko ranjen delavcem sledeče pismo: „Ruski delavci! Gara ni več! Med njim in med ruskim ljudstvom sd tekli danes potoki krvi. Skrajni čas je za ruske delavce, da začnejo boj za svojo nacijonalno prostost. Moj blagoslov Vas spremlje v tem boju. Jutri bodem pri vas, danes pa delujem neumorno za Vaš blagor!" V pondeljek, 23. p. m. je bil vsaj začasno mir, a vendar se je zdelo, da se bode cela Rusija vnela za revolucijo. Tudi delavci v Moskvi, drugem glavnem mestu Rusije so vstavili delo in tudi tam je že tekla kri. Povrh pa grozi ustaja na Poljskem. Jako hudi izgredi pojavili so se tudi v veliki ruski-črnomorski trdnjavi Sebastopol. Zažgala so se vsa admiralska poslopja. S klici: „Proč z admiralem proč z vojsko, proč s samovlado", je drvila množica ljudi po ulicah. Izgredi so bili velikanski. Matrozi so napadli stanovanje oficirjev in so jih natepli in one-častili njihove žene a drugi vojaki niso hoteli streljati na njih, čeprav se jim je to ukazalo, češ, da ravnajo prav. Dne 24. p. m. je zopet tekla kri v Petersburgu Delavci in sicer več kakor 25 tisoč, so korakali proti carskemu gradu, misleč, da je skrit v njem car. Nsl potu so prišli skupaj z vojaki in grozovitno klanj« se je pričelo. Ustaši so vedeli, da jim pridejo vojaki nasproti, a vendar je bil to njih zadnji posku3 priti pre« cesarja. Ustaši so bili oboroženi. Klanje je bilo stral šansko. A vendar so se morali umakniti ustaši. Kol liko je bilo mrtvih in ranjenih, tega še do sedaj nI ni nihče na tanko zvedel, ker se vse koliko mogoči od ruske vlade zamolči. Sedaj vlada zopet na Rasi kem mir — toda kako dolgo? * * * Oglejmo si to ustajo malo bolj natanko. V Petersburgu, toraj v glavnem ruskem mestu sede okoB ognjev straže, pijejo'in vriskajo vojaki, ponosno stol pajo oficirji z bliščečimi zaslužnimi križeci in svetinjami na prsih — ker so zmagali! Zmagonosnl carsko vojaštvo je polno ponosa, veselja, ker — so\l ražnik je premagan! I 3 Sovražnik pa so bile neoborožene množice, bili so delavci in dijaki, bile to žene in otroci, radovedni starci, kateri so se zjedinili, da bi prosili svojega nočkau carja pomoči v svoji velikanski, vnebovpijoči bedi. A „ocka" car jim je pomagal, pomagal jim je najpoprej z bičem, s katerim so udrihali njegovi kozaki po množici, pomagal jim je s sabljami, pomagal s krogljami in tisoče in tisoče se jih je zgrudilo mrtvih na tla, tisoče in tisoče se jih je valjalo svoji krvi pred mogočnim svojim — očkom carjem. In to je lavno isto ljudstvo, katero je poslalo svoje sinove tje v shodno Azijo, da tam prelivajo zopet svojo kri za carja, to so žene in otroci istih, ki sto in stokrat žrtvujejo svoje življenje pred japonskimi krogljami, v prid in proslavo tistega carja, ki jim pusti doma neusmiljeno klati, kakor nemo živin> brate, znabiti žene in otroke. Da, tukaj v Petersburgu, tukaj napram neobo-roženi množici, tukaj so bili ruski generali in višji oficirji zmagovalci, tam v rthodnji Aziji pa izdahne tisoče in tisoče vojakov vsled nesposobnosti, vsled bojazljivosti njih stanovskih bratov. In tukaj kakor tam kriva je tem potokom krvi samo korupcija, ki vlada v višjih krogih ruskih. Do dna so izprijeni takozvani boljši stanovi ruskega ljudstva, brezsrčna je cela ruska carska hiša, tako, kakor je brezsrčen on sam, čeprav kaj rad sliši, dase govori o njegovi velikodušnosti, o njegovi dobrosrčnosti. Nebrojne solze so tekle pred takozvano k r-vavo nedeljo dne 22. p. m. med ruskim ljudstvom, ki je obžalovalo svojce, ki so umrli daleč tam v shodnji Aziji, a ljudstvo je molče trpelo! Da pa se je vzdignilo, da je začelo med njim konečno vreti, to je dokaz, da je prikipela beda tega ljudstva do vrhunca. In v pesji svoji pokornosti hoče se bližati to žalujoče, vzdihujoče ljudstvo svojemu carju sprošnjami, in duhovniki so njega voditelji in podoba svetega križa je njegova zastava, katero nosi zopet duhovnik voditelj, a car odgovori temu žalujočemu, prosečemu ljudstvu z bičem, s sabljami, s krogljami! Tekle so neštete solze med ruskim ljudstvom pred 22. p.m., a sedaj pa, sedaj po krvavi nedelji, tečejo solze tega ljudstva še sto in stokrat pomnožene, a car pa mirno gledi vse brez občutka, brez vesti. „To ni več nemir, to je revolucija," tako je svaril eden izmed najboljših Rusije svojega carja, a car je ostal trdovraten napram svojemu ubogemu ljudstvu. Časopisi poročajo, da vlada sedaj mir na Ruskem! Je li to mir velikanskega groba, v katerem jih počiva tisočero, je li to mir pokopališča, ali mir, — ki se pojavi navadno pred hudo nevihto? Bog ve! Kakor podoba iz sedanjega časa uplivajo na nas nekdanje besede ruskega pisatelja velikana: namreč Gogal-ja, ki je rekel o ruski svoji očetnjavi: „Zakaj doni neprenehoma v naših ušesih od doline do doline, od morja do morja tvoj žalosten enomeren razprostirajoč se spev ? . . . . Kaki glasovi otožno napolnjujejo mojo dušo in mi vlečejo srce v svoj čaroben ? . . . . Mrtvi so nemi, a živi ne smejo govo- riti v velikanski državi Slovanov!" — — — — ~ In t a država, to cesarstvo so skrivne a vroče ž«:lje vseh tistih, ki vodijo slovensko ljudstvo, da bi se strinili avstrijski slovanski narodi s tem cesarst-\om, to so njih želje, da bi vladala nad našimi avstrijskimi Slovani ruska carska hiša, t o so njih sklepi, to njih nakani. Udi naše cesarske hiše ljubijo svoje ljudstvo, čeprav je različnih narodnosti, niti dneva ni, ko ne bi prinašali časopisi poročila, da je pomagal presvitli naš cesar Franc Jožef I. tej aH drugi občini, da je pomagal utešiti solze žalulojoČih, čeprav so druge narodnosti, kakor je sam, a rnski „očkatt car pa jokajoče svoje ljudstvo pusti bičati, pu*ti* streljati, je pusti razsekati s sabljami, kakor razseka mesar živinče, ljudstvo, ki je istega naroda, iste krvi, kakor on sam. Prvaški veleizdajalci, to le imate prizor iz vaše blažene Rasije, prizor, katerega bode ovekovečila zgodovina! Toraj pale tje v blaženo Rusijo prvaki, le idite, toda sami, pomagajte vašemu vzoru, sedaj imate priložnosti za to dovolj, a naše ljudstvo pa pustite pri miru, pustite je pod žezlom slavnih, pravičnih udov habsburško-lotrinskega roda, kjer je in bode stokrat srečnejše, kakor pod ruskim carskim žezlom, pod rusko carsko krono, koje zadnji blišč je uničila dne 22. p. m. krvava nedelja. Prvaki, idite se gret sedaj na vaše rusko solnco, videli bodete, kako rudeče je začelo vzhajati. Krvavo je bilo jutro, a kak pa bode dan? .... Mi pa hočemo držati raje z drugimi narodi, z drugim ljudstvom, z našimi vladarji, katerim je Človek Človek, ne pa žival. Z njimi hočemo mirno živeti, ker so boljših, milejših src, ne pa, kakor krvoločni tigri toli hvalisane rnske carske vlade! Deželni zbor štajerski. (Nadaljevanje seje dne 12., seje dne 13. in 14, januarja) Nato se je rešilo več prošenj med njimi tudi promja šolskega odbora trgovske šole v Ptuju za letni prispevek. Tej šoli se dovoli 200 kron. Glede predloga nemškega deželnegi poslanca Lenka o regulaciji Sotle se naroči deželnemu odboru, naj po8-peši to zadevo potom namestništva, ter poskrbi posebno za to, da se vas Gregovce, ki je v nevarnosti, kako hitro je mogoče zavaruje. Predlog poslancev Stiger, P f rimer in drugov, da bi se dovolila različnim občinam v cmurečkem okraju, poškodovanim po različnih uimah podpora, se izroči deželnemu odboru. Istotako predlog istih poslancev glede podpore po uimi poškodovane občine Selnica na Muri. Nadalje se dovoli davčnim občinam Ploderšnica in Sambert, da se izločite iz skupne občine Sv. Jakob v Slov. gor. ter se združite v samostalno občino. Predloga o regulacije Voglajne med Teharji in Zavodno pri Celju ter o cestni zvezi iz LuČ skozi podlovleško dolino do kranjske meje sta se izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. Seja se zaključi ob pol 12 uri po noči. 4 V začetku seje dne 13, p. m. odgovarja namestnik grof Clary na razne interpelacije. Nato poroča nemški poslanec dr. Kokoschinegg o predlogih slovenskih poslancev glede ustanovitve meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom in sicer v Žalcu, v Sevnici in v Trbovljah. Poročevalec naglasa, da meščanske šole v zadnjem času sploh nazadujejo, da se skrbi ravno sedaj v celi Avstriji za zboljšanje meščanskega šolstva, za razširjanje učne snovi, za to ne bi bilo umestno ustanoviti sedaj novih meščanskih šol. Sploh pa je dvomljivo, nadaljnje poročevalec, da bi bilo dovolj usposobljenih učiteljev za meščanske šole s samo slovenskim učnim jezikom. Tudi na Kranjskem še se ni pojavila potreba za meščanske šole. Cela kranjska dežela ima edino meščansko šolo v Krškem in še ta je z nemškim učnim jezikom. Ako tedaj Slovenci po celi Kranjski nimajo potrebe za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom, ko vendar živijo v zaključenem ozemlju, ne more biti take potrebe za štajerske Slovence, ki so v dotiki z Nemci! Poročevalec toraj predlaga, da se zahteva glede Žalca in Sevnice odkloni, glede Trbovelj pa vrne deželnemu odboru. Poročevalcu je pritrdil tudi poslanec Stiger, češ, da tudi njegovi slovenski vo-lilci zahtevajo šolo z nemškim jezikom. Nasprotovali so seveda slovenski poslanci. Predloga sta se sprejela, toraj se je zahteva glede Žalca in Sevnice odklonila, glede Trbovelj se je sklenilo, da se predlog vrne deželnemu odboru. Konečno so zopet predlagali klerikalni poslanci, kakor vsako leto, da bi se skrajšal šolski obisk. Predlog je bil odklonjen. V večerni seji tega dneva se stavijo različni predlogi in se pozivlje deželni odbor da postopa pri vladi glede različnih zahtev tičočih se vinoreje in sadjereje. Nadalje glede pomanjšanje davka, ki se mora plačati od kuhanja žganja (govoril je o tem poslanec Stiger), glede varovanja domačega dela, glede prepovedi obrtnijskega dela v kaznilnicah (ta predlog je stavil poslanec Ornig), itd. Vsi ti predlogi so se sprejeli. Na predlog poslancev Stiger, Pfrimer, Ornig poroča sadje-rejski in vinorejski odbor glede novih odjemališČ za štajersko sadje. Naj bi se v Egiptu odprlo trgovišče štajerskemu sadnemu moštu, kjer je lahko izpodriniti na ta način sadje drugih držav in da bi se v Frank-furtu ustanovila avstrijska stiskalnica za sadje. Se sprejme. V seji dne 15. p. m. poroča poslanec Ornig glede zemeljskih plazov v Halozah, naj bi se Škoda precenila ter se prizadetim posestnikom dala primerna pomoč. Se dovoli. Na to sledi velika praska med klerikalci in socijalnimi demokrati pri predlogu naj bi se spremenil deželni volilni red. Tudi zastopniki srednje- in gornještajerskih kmetov so bili proti klerikalcem. Voditelj srednještajerskih kmetov Baron Roki tan sky je končal svoj govor proti klerikalcem z besedami profeta Jezaija ki se glase: „Vaše delovanje je prhijivo, vaša izvoljitev gnjusoba!" Glasno odobravanje od strani drugih poslancev je sledilo tem besedam. Na daljnem dnevnem redu je bila spreme-memba lovskega zakona. Ta se je sprejela. — Potem se je sklepalo glede odškodnine poslancev. Glede H tega se je določilo sledeče. Vsaki poslanec, ki biva H v Gracu, dobi za vsak dan, kateri je navzoč pri sejah I 10 K. Zunaj Graca stanujoči poslanci pa po 15 kron. H povrne se tem poslancem tudi voznina za prvi razred H in ako se morajo voziti z vozom, pa za vsak kilo-1 meter 26 vin., konečno še za dan, ko se vozijo vi Gradec in se vračajo domov 15 kron troškov. Slednjič ae rešijo še različne prošnje in se do- H voli več podpor. Prošnji ptujskega okrajnega zastopa, ■ da bi se dala podpora za okrajno cesto, poškodovano H od povodnje, se v toliko ustreže, da se bode po do-H tični preiskavi od strani deželnega odbora, podpora H podelila. Nato se je zasedanje zaključilo. Obstrukcija slovenskih daželnih poslancev jena-1 pravila deželi najmanj 20 tisoč kron, katerih bodejo I morali plačati po nepotrebnem večinoma kmetje. I To je najvažnejše, kar so dosegli slovenski deželni H poslanci s svojo brezvestno komedijo. Vojska med Rusi in Japonci.! V Mandžuriji Kakor smo že zadnjič poročali, pričelo se je žel pred 14 dnevi na bojišču živahno gibanje. Naeprot-B nika sta se pograbila posebno na levem krilu jakol hudo, streljalo se je skozi noč in dan. Kar naen-B krat pa je nastopil hud mraz in živahno gibanje je I zopet prenehalo. A ravno v zadnjih dneh sta se spo-B padla sovražnika na novo. O teh bojih se poroča B z dne 28. p. m.: Spopad se je pričel dne 25. p. m.I in je postal radi tega ljutejši, ker bo prihitele B obema nasprotnikoma takoj od vteh krajev fl na pomoč večje Čete. Desno krilo Ru3ov se je spo-B prijelo z levim japonskim. En oddelek Raso v je od-1 korakal 24. p. m. ob polnoči in je pričel v jutroB boj. Dve vasi so si Rnsi po dolgotrajnem, krvavem I boju osvojili. Celo desno njihovo krilo je prišlo v ogenj.B Ruski topničarji so ljuto streljali. Odgovor od japon-l ske strani ni bil posebno živahen. Dne 26. p. m.B so Rusi prodirali nadalje naprej. Veter je metal snegB Japoncem ravno v obraze. Neki ruski polk (regi-B ment) je imel strašanske izgube. Dne 27. je trajali boj še vedno, a ni se razširil na sredino japonske! vojske in na desno njeno krilo. , Javlja se, da je poročal Kuropatkin carju, dal ne more posebno ostro napadati Japoncev, ker sel njegovi voji iz evropske Rusije branijo iti v boj protil sovražniku. Evropski vojaki so, kakor se poročal mnenja, da nima vojska, odkar je kapituliral Portl Artur, nobenega pravega smotra več. , Med tem, ko to pišemo, se javlja, da se je boB pričel na celi črti, vprašanje pa je, ali ne bostel zopet primorani obe stranki še zopet čakati, dokleB ne poneha hud mraz. Najnovejši telegrami javljajo, da se je Kuropatl kin začel pogajati z poveljnikom japonske armadB glede začasnega vstavljenja boja. Dne 27. p. m. jB bil ljut boj za utrjeno vas Sandepu. Rusi so si tel vas osvojili, a izgubili so vsled tega blizu 50 oficirjev in 2 tisoč mož. Ruski general Miščenko je bil na nogi ranjen. Z dne 30. p. m. se javlja, da so bili Rusi pri vasi Sampetu prav pošteno tepeni. V centrumu in na levem krilu je vse mirno. Vsi ti spopadi pa niso ničesar druzega, kakor prvi glavni napad od strani Kuropatkin-a na Japonce, kateri napad je vrhovni poveljnik Japoncev Ojama zopet mojstersko odbil, povrh pa še Ruse prav pošteno natepel. Ako poneha mraz, prične se najbrž takoj odločilna bitka, koje predigre smo tukaj opisali. Vzroki in učinki zemeljskih plazov in melov. Žalostni dogodki so se nam poročali v zadnjem času iz ožje naše domovine. Lepe nade, ki jih je gojil o spomladi zadnjega leta naš kmet, oničile so se deloma od neusmiljene roke usode že v spomladi sami. Upal je, da bode poletje boljše, a tudi to upanje se mu je uničilo vsled dolgotrajne suše. Toda ni še bilo dovolj, kar je pustila spomlad, česar ni uničila poletna saša, to je ugonobila mokra jesen. Neprestano deževje je pokvarilo pridelke in povzročilo je v mnogih krajih takozvane zemeljske plaze in mele. Pač marsikateremu se je toraj vrinila nehote misel, kaj je vzrok teh plazov, zakaj se pojavijo ravno v novejšem čaeo tako pogostokrat, ko pa so vendar le v prejšnih letih bili plazi in moli le redke prikazni? To vprašanje pa je postalo tem bolj važno, ker se seveda vsakdor boji, da še bode v bodoče hujše in vsak bi rad vedel, kako bi se dala zabraniti ta, njegovim s tolikimi stroški napravljenim vinogiadom preteča nevarnost. Zato so te najnovejše uime zares vre o*ne, da si jih ogledamo malo bolj natančno, posebno kar se tiče Haloz, kjer so v zadnjem letu napravile toliko škode. Oglejmo si najprvič, kaj so vzroki teh plazov in melov! Kdor pozna Haloze, la ve, daje tamošnja zemlja skoraj večinoma ilovnata. Ilovica nastane skozi strhnelost glinastih podlag. Te podlage nikakor ne obstoje iz razpokanega kamenja itd., temveč tvorijo trdno jednoto. Posledki tega so, da se ne more voda, ki pada kot dež ali sneg na površje brega, Btekati v to podlago, kakor se steka po drugod. Po drugod namreč ponikne voda v razpokane podlage in potem odteče po podzemeljskih tokih v potoke, reke i. t. d. ali pa pride kot zvirnica ob vznožju na dan. Čisto drugače je v Halozah. Tudi tukaj ponikne voda iz površja v zemljo. Ker pa se ne more stakati v trdo, jednoto podlago, teče navadno med ilovnatim površjem in med to podlago, navzdol in ee pojavi tu in tam velikokrat vsred brega in na takih mestih, kjer je ni pričakovati, kot zvirnica. Seveda, ako pada na breg mnogo vode kot dež ali sneg, kakor se je to zgodilo na primer za časa neprestanega deževja v zadnji jeseni, potem postane glinasta podlaga vsled neprestanega stakanja te vode gladka, kakor da bi jo namazal z žajfnico in radi tega na njej ilovnato površje ne more več obstati in mora kot plaz v grabo. Seveda morajo nasadi na površju tudi ž njim in se tako uuičijo. Ko so se taki plazovi, posebno v zadnji jeseni pojavili, začelo se je glasno klicati od vseh strani za pomoč. Tam, kjer groze plazovi, se naj podzidajo, vpeljejo se naj vodovodi in drenaže itd., to so bile želje vsakega vinogradnika v Halozah, kateremu so pretile te uime. Podzidanje, vodovodi, drenaže itd., to so zares prav izvrstne obrambe, ali vprašati se moramo, ali to vse ni predrago, ali se strinja dobiček, ki se s tem zagotovi tudi z izdatki? Pri vinogradih se še izplača zabranjevati in popravljati plazove z vodovodi, drenažo, z podzidanjem, nikakor pa se to ne bode izplačalo pri drogih kulturah, kakor n. pr. pri njivah, lazah itd. Pri teh se posestniku vsili pač nehote vprašanje ali ni drugih sredstev za obrambo in popravo plazov in sicer sredstev, ki ne bi povzročili toliko stroškov. In ta sredstva so ravno za manjšega posestnika najbolj važna, raditega si hočemo danes tukaj eno izmed teh sredstev in sicer najvažnejše ogledati. Obrambo proti plazom je imel naš kmet v obilni meri in še jo ima deloma tudi danes. In ta najvažnejša obramba so gozdi! Le pogledite si brege, ki imajo na vrhunca ali pa celo še na vzvišenih rebrah gozde, med tem, ko se nahajajo spodaj vinogradi, njive, travniki itd. Na nobenem takem bregu se ni pojavil plaz! Najboljša, najceneja obramba proti tem uimam so toraj gozdi! Gozd nekako tako deluje, kakor goba, ki jo deneš na dež, zakaj gozd posrka velike množice vode, katera zaostane na listju, na steblovju, v mehenu, sploh v gozdnih tleh in to vodo gozd tudi obdrži delj časa, tako, da ne more kar na enkrat v zemljo. Še le s časom odda gozd svojo mokroto od sebe in večina mokrote odide zopet v zrak nazaj. Nato opozarjamo posebno posestnike, katerim pretijo plazi. Zalibog je seveda v naših gozdih pela sekira svojo žalostno pesem gozdom, posebno v Halozah skoraj ni več gozdov. Do vrhunca gričev sežejo danes vinogradi, njive, lazi itd. in to tudi na gričih, ki so jako strmi. Ni se nam toraj čuditi, da se pojavijo ravno v novejših časih plazovi tako pogostokrat, kar se v starih Časih ni zgoditi zamoglo, ker so bili ti griči obraščeni vsaj na vrhu z gozdi. Zato pa si naj pomagajo s tem najcenejšim sredstvom manjši gospodarji. Sadite na strmih krajih posebno ob vrhu gričev gozde, ker bodete s tem branili nižje ležeče kulture, vinograde, laze, njive itd. pred plazovi. Kaj vam pomagajo vinogradi, njive itd. ob vrhu jako strmega griča, ko pa je skoraj gotovo, da bodo prej ali slej pokončani vsled plazov. Na strmih rebrah, ob vrbah posebno v Halozah, morajo se začeti saditi zopet gozdi, kakor so nekdaj rastli, še le potem je upati, da bodejo drugi nižje ležeči obdelovani deli griča varni pred plazovi in meli. Toraj varujte gozde, sadite njih in to v Vaš prid, v prid Vaših naslednikov, v prid Vaših krajev in njih bodočih prebivalcev, • Spodnještajerske novice. potegne s farško stranko. Volitve 6e bodejo vršile h konca meseca februarja ali v začetku meseca marca. Volilci, ne zamudite zlatega časa, ker bi Vas potem, ko bi Vam zopet bilo treba šteti po nepotrebnem težko pridobljene, krvave groše, znabiti grevalo. — Po toči je prepozno zvoniti! Okrajni zastop v Gornji Radgoni. (Občni zbor dne 31. dec. 1904). Navzoči so kot zastopnik vlade vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru gosp, vitez Rainer in 25 udov okrajnega zastopa. Načelnik zastopa g. Wratschko od tvori sejo ob 10 nri predpoldau in konstatira njeno sklepčnost. Glede točk dnevnega reda, določilo se je sledeče: 1. Zapisnikarjem je bil enoglasno izvoljen g. Mat. Spende. — 2. Prečita se zapisnik zborovanja, ki se je vršilo dne 25. avgusta pr. 1. Zapisnik razloži načelnik tudi v slovenskem jeziku. Nato se zapisnik odobri. — 3. Glede sprejema občinske ceste Galušak-Terbegovce med okrajne ceste II. vrste določi zastop, da bode kanale, ki so potrebni, sez'dal, istotako dovoli za to cesto enega cestoarja. Sprejela se bode ta cesta med okrajne ceste II. vrste, ako bode ukrenil glede ostalega dela te ceete sosečki okrajni zastop št. lenarčki ravno isto. — 4. Viničarski goli v Zgornji Radgoni, katero je dežela ustanovila in v katero se sprejema iz okraja vsako leto po 12 gojencev, se dovoli in sicer za 10 let vsako leto po G00 kron podpore. Gospod B'.>uvier naglasa, da še ima vinorejsko društvo oddati vedorf) 20%, Murski vrh (Murberg) 40% in Kapela 30%. — 13. Konečno se je stavilo več predlogov, kateri so se tudi rešili, potem se je zapisnik zaključil ob dveh popoldan. (Opomba uredništva. Gospodarstvo tega okraja je toraj v dobrih rokah, zakaj pač malo okrajev na Štajerskem je tako srečnih, da bi imelo pri tako nizkih procentih tako majhno nepokrito svoto. Seveda se za to izvrstno gospodarstvo od klerikalcev meče blato po načelniku in po naprednih ndih.) Novi zdravnik v Ljutomeru. V novejšem času naselil se je v Ljutomeru nov zdravnik, gospod doktor M. M i c h e 1 i t s c h, ki je ljutomerski domačin, namreč sin tamošnjega tržana Florijana Michelitsch. Imenovani novi zdravnik se je izšolal v novejših zdravniških šolah, kar je velikega pomena, ima obširno prakso in je strokovnjak glede ženskih in otročjih boleznij. Vsakomur dotičnega okraja se ta zdravnik naj topleje priporočuje. Iz Oplotnice. V našem zadnjem članku iz Op-lotnice vrinila se je pomota. Pisali smo, da župnik obljubuje učiteljem zidati palače. V istini straši žnpnik volilce-s tem, da vedno povdarja, ako se bodejo izvolili v občinski odbor naprednjaki, bodejo ti zidali učiteljem palače. Mi pa dostavimo k temu, da se ni nikdar in nikdar treba bati naprednjakov v v občinskem odboru, ker ti gotovo skrb«; za ljudski blagor bolj, kakor pa farški podrepniki. Farški žep ni nikdar poln in nikdar in nikjer in nikjer farške želje niso bile ljudstvu v korist in to dejstvo obveljalo bode gotovo tudi v Oplotnici. Minoritski oče Vaupotic tukajšnje slovenske fare Sv. Petra in Pavla je najbrž pozabil dne 15. p. m., da stanuje v bližini »Štajerca". V svoji pridigi je klestil po našem listu, da je bila groza, češ, da smo pisali, da je konjederec bolj potreben kmetom, kakor pa duhovnik. To so trdile tudi vse mariborske klerikalne cunje. Ta trditev pa je debela laž. Ker oče Vaupotic najbrž zna brati, svetujemu mu, naj bere 8. stran naše letošnje prve številke. Tam bode najšel, da svetujejo napredni kmetje svojim sotrpinom, naj dajejo raji konjedercem zbirco, kakor pa hnjskajočemu kutarju, Ta svet pa mora vsak pemeten človek od- obravati. Ali se je morda čutil oče Vaupotic tako prizadetega od besed „hujskajoči kutar", da nam je posvetil svojo pridigo? Oče Vaupotic, le počasi! Pomisli kje si! Sploh pa ti svetujemo, da opazuješ malo svojega kvardijana patra Sveta in našega dragega nam častivrednega prosta. Ta dva se ne mešata v političen boj, za to nju čisla staro in mlado. Pregovor pravi: „Kdor ima maslo pod klobukom ne sme na solnce!" — Si razumel? Ptujski jež. Morilec Majcen pomiloščen. Cesarje zidarskega pomočnika Antona Majcen iz Podvinc pri Ptuji, kateri je bil od mariborskega porotnega sodišča obsojen, kakor smo svoj čas poročali radi umora in ropa k smrti na vislicah, — pomilostil. Najvišje sodišče je obsodilo Majcena v dosmrtno ječo. Za Haloze se je vendar toliko doseglo, da se je razpisalo mesto kulturnega tehnika, ki bode porabjen pri zopetni popravi zemeljskih plazov. Da se je konečno vendarle to od vlade doseglo, je zasluga deželnega poslanca Orniga, ki ni poprej miroval, dokler se ni to. kar je vsaj nekaj, dovolilo. Kakor po navadi, bodejo zopet „velezasluženi" dohtarsko-farški prvaki trdili, da je to njih zasluga. Pa naj jim bode! Ljudstvo jih itak že pozna. Iz Koroškega. Višpolje. Dragi »Štajerci" Ne zameri mi, da ti pišemo tudi mi par besedi. Pisal si že večkrat, da imaš dovolj sovražnikov in res je. Tudi naš žnpnik Mikeln te sovraži iz celega srca. Tudi ta župnik vedno pridiguje, da ne bi smeli brati tega lista. Pač dobro jo pogodiš in naravnost v sršenovo gnjezdo si jo v zadnjih številkah zadel, za to pa te sršeni ne marajo. Mikeln bi imel lahko bolj na svojo faro skrb, kakor pa na tisto, kar mi beremo. Navadno je na Golžovem vse prej opravljeno, kakor pri nas. Mogoče, da imajo golžovčani več denarja, da plačajo bolj zdatno cerkvena opravila, župniku, ki že ima itak mastno službo. Neustrašeni Višpoljani. Zares izvrsten zagovornik je dohtar Brejc iz Celovca. Pred kratkim je moral zagovarjati pri deželnem kot j>rizivnem sodišču neko stranko. Čeprav ni bilo navzočega tožitelja niti ne tožene, ker se jo vršila prizivna obravnava, hotel jo Brejc na vsak način govoriti le izključno v slovenskem jeziku, kar pa mu sodnija ni privolila, češ, da ni navzočih strank in da razumejo vsi sodniki sicer nemški a ne pa vsi slovenski. Brejc je na to predlagal, da se mora obravnava preložiti. Tudi tej neutemeljeni Brejcovi želji se ni u3treglo, na kar je Brejc odišel in pustil svojo stranko na cedila. Stranka Brejcova je pravdo zgubila, Brejc pa je s tem prav izvrstno pokazal kak zagovornik je. Dopisi. 0d sv. Petra na Medvedovem Selu. Dragi „Šta-jerc", ne zameri, da se obrnemo tudi mi do tebe. Tudi mi imamo namreC župnika, ki nam vsako leto 8 obljubuje iz prižnice, da pojde v enem leiu v pokoj, s čimer je veikdar eamo le to dosegel, da smo mu vse odpustili, kar je uganjal, misleč si, naj mu bode, saj itak ne bode več dolgo. Žalibog pa mine leto za letom, a naš gosp. žnpnik Špaihakl pa ostane pri nas in ž njim vred stari nered v rastoči obliki, v škodo naše faie. Ta žnpnik, sedaj edini dnhovnik v naši fari, je vse povsodi rajši, kakor doma, a to bi mu radi odpustili, ako bi vsaj spolnoval evoje dolžnosti. Ce je namreč kdo na smrt bolan in župniku ni ravno volja iti na spoved, tega duhovnega pastirja ne pripraviš na nikak način, da bi šel na spoved. Župnik samo odkima in reče: nSedaj ne, pozneje, po maši", ali: „Danes ne, jutri", ali pa: „Saj ni dolgo, da je bil pri meni pri spovedi, kaj je potem meni treba iti k njemu!" In to poreče tisti Šparkakl, ki ni nikoli doma, kateremu ni nigdar predolga pot v križovski, v kostrevniški ali sladkogorski farovž. Mnogokrat se toraj pripeti, da mora umreti kak bolenik brez za-željene spovedi. Kdo je temu kriv? Najbrž g. Spar-hakl. Pripeti se celo, da župnik prepreči namenjen slovesen sprevod za kakega rajnkega, ako to župniku ne sodi v njegov načrt, češ, da ima župnik silna pota. Da pa ne bode župnik zopet trdil in poslal popravka, da ni vse res in zopet ni res, evo Vam g. urednik dokaz. Zbolela je svoj čas v naši župniji mlada žena kar na nagloma. Hitro pošljejo po župnika in sicer v noči, ker je bila že skrajna sila. V farovžu ropočejo in zopet ropočejo. Župnik noče iti. Zopet pride prosilec in prosi, naj bi šel župnik na spoved. Župnik reče: „Sedaj ne, po maši!" Žalosten odide prosilec brez župnika in bolnica umerje še pred sveto mašo. Mož pošlje na to glas, da župniku ni treba priti, ker je žena željno a zastonj pričakujoč svete popotnice že umrla. Župnik odkloni vso odgovornost na prižnici, češ, da ni ničesar vedel. Sedaj prosi mož te žene, da bi se zvonilo in da bi bil slovesen sprevod. Zvonenje je župnik dovolil, sprevod pa odklonil z besedami: „Nemam časa, moram v Ljubljano! Ob tri četrt na pet v jutro naj bo truga pred pragom, peljal se bom mimo in bom pokropil. Grob pa bom že pri priložnosti žegnal." Nato se poda mož, vdovec po tej ženi, sam k župniku in ga prosi naj bi dovolil, da sme sosedni g. župnik sprevod voditi, katero prošnjo je Šparhakl odklonil zopet s sledečimi besedami: „Jaz se tiudim, jaz moram tudi zaslužiti!" — Ali ni to dovolj? — Umevno je tudi, da se pri krstu enaki prizori pripetijo, ker župnika ni doma. Vse to pa se nebi pripetilo, ako bi miroljubni g. Špaihakl koga poleg sebe trpel. Saj imamo pripravno kaplanijo, katero so naši pradedje sezidali gotovo v ta namen, da bi v njej stanoval duhovnik. Imeli smo tudi delj časa zelo priljubljenega vpokojenega župnika, Č. g. RoŠtaherja, kateri milostljivi starček je rad vse opravil, ako je Špar-hakl v nedeljo po rani službi božji zapustil farovž bodisi samo do druzega jutra, bodisi za več dni, bod;si za celi teden. Roštaher je služil v takem slučaju skozi celi teden sveto meso delil je svete zakramente, če je imel dotično dovoljenje od g. vladajočega fajmoštra ali pa v posebnem slučaju od — kuharice. Takrat *ote se je vdeležila naša mladina lahko po nedrljah poz- K)de nega svetega opravila, sedaj pa išče po drugih farah I službe božje, kar gotovo ni dobro za njo, starčeki eč pa in bolehni ljudje ostanejo brez sv. maše. Šparhakl limi ali ni tako? Preteslo naB je farane, ko smo zvedeli, >orš da mora vpokojen gospod oditi od nas, naravnost lopi ogorčeni pa smo bili, ko smo prišli do spoznanja, lapi da je bil temu odhodu deloma ravno tisti kiiv, ka- redi terega je podpiral se svojimi duhovskimi opravili joto umirovljen župnik. Vedno pripravljen Špaihakelnov šare jezik nas je sicer tolažil s tem, da dobimo prav v lopi kratkem kaplana, a ta tolažba nt uplivala kar nič ?an( na nas, ker smo vedli, da so prazne besede. Špar- :>bči hakl pa noče imeti, da bi videl drogi duhovnik iz-krat grede v farovži, da bi slišal, kako se tam v obeh negi deželnih jezikih preklinja, kako lete psovke. Komaj je v je gospod Roštaher odišel, odpodi Šparkakl tudi na- zop« šega mežnarja, kateri je po svoji moči držal red v njej cerkvi. Odpravil ga je kar na nudoina in ga plačal Mui prav po svojem. Dal mu je namreč za štiri mesece slnž (med katerim časom je bil tudi misijon, toraj veliko Irol dela) skupaj sedem celih goldinarjev plače. Mežnarija ve. nese na leto čez 100 goldinarjev. Na to pa nastavi obči župnik, ne da bi bil raspisal mežnarsko službo, svo- nas jega konjskega hlapca za mežnarja, tako, da je dobil neg hlapec poleg svojega konjskega poola še povrh mež- Čins narsko opravilo. Ta mežnar iz konjskega hleva poz opravlja pa tudi prav po svojem mežnarsko službo, v p Večkrat ni vino za darovanje pripravljeno, ali cerkvena 3. " obleka ni prava in se mora še po vseh kotih iskali, roči poprej ko se rabi, da, celo pri darovanju zapazi 8toj župnik, da nima — hostije. Ob delavnikih pa ima pos hlapec včasih bolj silno delo, kakor mežnar, takrat n\U se mora župnik spremeniti v mežnarja. V takem izvi slučaju se vrši naša služba božja tako le: Župnik čet; gre in prižge sveče, prinese vodo in vino, odgrne »a oltar, gre pod zvonik, zasliši se kratek nBim-l{ani.u op€ Naposled pride župnik v žagred. Tam ga že pričakuje živi kuharica in ta začne polagati na župnika mesna o- sta pravila. Župnik jo pri tem oiteje, ceš, da je „un- Kai kšikt", ministrant pozvoni in sveto opravilo se pričue. va^ Navzočim faranom pa uhaja poluglasen snu h, ker čiri jim je vsled teh prizorov že zdavna izginila vsa po- d08 božnost! Pajčovina visi iz naših lesenih svetnikov, a 3. tega pa seveda ne vidi Šparhakl. — Gospod urednik, Ka zajeli smo iz vrča samo toliko, koliko je hotelo iti uffl črez, v votlini pa je še zelo veliko. To pa smo sto- srn rili ne iz sovražtva napram župniku, temveč, da zve- te( ta o teb okolšČinah po Vašem cenjenim listu č. g. spi dekan v Rogaču in pa naš zviseni, milostljivi knez za in škof v Mariboru. Ta dva nam bodeta gotovo po-1 lil magala, mogoče, da uplivata na Šparhakelna celo vai tako, da bodo spolnil dane nam obljube in bode šeltua zares v pokoj. Potem odide najbrž v Pisece k svo- čir. jim vinogradom in ostane tamkaj se vso svojo žlahto, up ker že itak rad biva tam doli po cele tedne. Nam ho pa naj pošlejo škof župnika za cerkev, šolo in z t na dušni naš blagor. Poklicani pa naj nastavijo mež-1 narja, ki bode zares mežnar, ne pa konjski hlapec. fcJ 9 Potem bode vladal zopet red t naši cerkvi in srečnih bode neizmerno več katoliških faranov. Iz ZavrČ. „Slava vam vrli volilci... ki ne marate ■več tistih privandrancev, ki jim diši le vaš denar, nimajo pa srca za vaš blagor," tako le piše v mariborski cunji z imenom »Gospodar" znani klerikalni dopisnik iz našega kraja. Ker s temi besadami nas naprednjakov nikako ni mogel označiti, nas, ki se vedno poteznjemo za blagor ljudstva, imel je v mislih gotovo nekaternike izmed svoje stranke, kateri so zares jako občutljivi v denarnih zadevah. DotiČnemu dopisanu je prav izvrstno znan naš — kaplan. Pri-vandral je ta kaplan k nam od nekod in ima jako : občutljiv žep. Radi lega pa se je morda pred kratkim časom začel pečati razven svojega cerkvenega opravila tudi ^hlapčevskim delom. Kot kučijaš Jje vozil svojega ljubega učitelja Troha v Ptuj, seveda I zopet k frodnijski razpravi in sicer z vozom tnkajš-Injega krčmarja, velikega častilca črnih dolgih sukenj, Murkoviča. Sedaj pa ne vem je H dobil za to novo službo kaplan plačilo od Murkoviča samega, ali od j Troha, ali celo od rejenke Muikovičeve. Sam Bog to Ive. Ravno tako na primer tudi ne vem je li naša občina tako bogata, da ima za občinskega stražnika nastavljenega celo učitelja, namreč zasluženega zna-j nega Troha? Tukajšui neki krčmar je dobil od ob-I činskega predstojnika Murkoviča sledeči velezanimivi , I poziv, katerega sem dobil slučajno v roke. Glasi se v prestavi tako le: Gospod N, N. v Zavrču! V smislu , I 3. točke d. k. z. z dne 18. sept. 1870 se Vam naročaje, da les, ki je nakopičen pri plotu Barliča, in t stojalo, ki ste ga včeraj nasproti hrama Murkoviča . j postavili, do tretje ure dnejšnega popoldneva odstra-; Jnite, ker bi se to dragače na Vaše stroške uradno (izvršilo. Za vsaki daljni vrišč in za vsako petje ob četrtkih v Vaši krčmi in pred njo se bodete pozvali ! I na odgovor in se bodete kaznovali. Ravno tako se opetovano opominjate na to, da ne smejo gonjači živine, ki popivajo v Vaši hiši, pustiti svoje živine stati na ulici, temveč jo morajo odgnati v dvorišče. Kar se tiče nkazov, ki Vam jili daje učitelj Troha, kot varuh (stražnik) policijskega reda v smisla točke 48. občinskega reda, morate tem ukazom pokorni biti in jih z dostojnostjo sprejeti. Občinski urai v Zavrčah, dne 3. doc. 1904. Murkovič m/p., ob*. predstojnik. — Kaj tacega piše občinski urad! Zares lina služba za i učitelja! Kaj poreče k temu šolsko nadzorstvo? Ali sme učitelj opravljati tako službo? Da pa učitelj Troha za policajsko delo ni posebno sposoben, kaže to dejstvo, da se je pripetilo j za časa njegovega policijskega nadzorstva največ nerodnosti. V neki noči se je odtrgala v bližini stano-) vanja učitelja Troha samega neka šranga, na travniku I I istega posestnika se je porezalo več drevesc in ob-- j činskemu predstojniku se je odnesla dvojna konjska , nprava. Kje je bil tedaj znani naš policaj? V pri-i liodnjem časn si ogledamo par privandrancev še bolj i natanko. Zavrčan. Št. Peter pod Kunšpergom. Slavno uredništvo . [ ^Štajerca* v Ptuji. Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem „Št. Peter pod Kunšpergom" v 1. številki Vašega lista z dne 8. januarja 1905, da sprejemete v zakonitem časa na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem v listu „Sudsteirische Presse" deželnemu sodnemu svetnika dr. Gelingsheimu predbacival nektere brezznačaj-nosti; res pa je da sem kritikoval neko njegovo odredbo in jo imenoval „kuriozno." Ni re3, da sem moral gospoda dr. Gelingsheima ponižno prositi za odpuščenje; res pa je, da me je gospod dr. Gelings-heim po gospoda dr. Birle-tn obvestil, da je pripravljen tožbo umakniti, ako ma dam primerno izjavo. Res je tudi, dasma se z gosp. dr. Gelingsheimom, ko sem bil nekega dne zaradi cerkvenih zadev v njegovo pisarno povabljen, o dotični izjavi zedinila, ter sem jo dobesedno poslat v list „Sudsteirische Presse." Gospod dr. Gslingsheim niti zahteval ni, da bi ga prosil odpuščenja. Ni res, da je gospod dr. Barle v kaki dotiki bil z mojim dopisom v „Sud-steirische Presse", res pa je, da nisem od njega dobil nobenih informacij, in da celo slutil ni, kdo je dopisnik dotičnega članka v „SvAdsteirische Presse." Ni res, da me je gospod de. JankoviČ prisilil, da sem se ojavil pisatelja dotičnega članka in da me je on izdal kot prijatelja. Ites pa je, da je bil g. dr. Jan-kovič, ker me ni hotel izdati, od c. kr. sodnije v Kozjem kaznovan z občutljivo denarno globo, in da se mu je pretila kazan štirih tednov zapora ako pisatelja ne izda. Kosem to izvedel, sta mi moj značaj in čast velevala, da nasledke svojega dopisa sam nosim, ter sem se prostovoljno in zoper voljo gospoda dr. Jankoviča ojavil kot pisatelja dotičnega dopisa. Št. Peter pod Svetimi gorami 16. januarja 1905. Jožei Tombah, župnik. (Opomba uredništva: Tri sto potrtih cerkvenih sveč, žapnik Tombah misli, da nam je s to popravo popolnoma sapo zaprl, pa ni tako! Oglejmo si ta „stvarni popravek" malo bolj natanko. ,,Popravek" seveda moramo ponatisniti, ker to od nas zahteva postava, toda ta „popravek" nikakor ne izpodbije dotičnega članka, temveč žapnik Tombah hoče ž njim izboljšati samo par naših izrazov, ki mu niso všeč. Glavna reč naših trditev vendar obvelja. Mi sploh druzega nismo hoteli, kakor da bi tiste ljudi, ki se ne pustijo za no3 voditi, opozorili na čem da so. Niti na misel nam ne pride, da bi hoteli prepričati žnpnika Tombaha o tem, jeli sposoben njegov prijatelj za kaj tacega ali ne. Toliko je gotovo, da je imel prvopis dotičnega Tombahovega članka dr. JankoviČ in kot pravoznanski pomočnik dr. Barle v rokah, oziroma, da je to pravil dr. Barle g. doktoru Gelingsheimu. Istotako je dr. Barle napram dr. Gelingsheima imenoval pisca in ga opozoril na dra. Jankoviča kot sovedeca. To dokažemo s pričami in se glede tega ne bojimo nobene tožbe ! S tem sapienti satis! (pametnemu dovolj!) Makole. Go3p. Mi hal Lendovšek, naš župnik ne more pa ne more na noben način trpeti BŠtajerca." Na praznik svetega Štefana se je tako zaletaval raz 10 prižnice v kmečki naš list, da je bila groza. Metal je blato po njem, da je bilo strah. Rekel je, da ima smrtni greh, kdor ta list bere. Zopet stara pesem! Lendovšek, zakaj ga bereš ti? Da bi vedel župnik Lendovšek, kako smešna se nam je zdela njegova pridiga, drugikrat bi opustil tako rogovilenje proti listu, kateri ni bil nikdar in nikdar pregrešen list in o katerem smo prepričani, da nam mnogo bolj koristi, kakor pa vsaka hajskajoča pridiga. Že davno kmetje več ne verjamejo stari pogreti laži, da bi bil greh „ Štajerca" brali, ker vsakdor, ki ima razum, takoj sprevidi, da se potezuje ta list za našo sveto vero bolj, kakor vsi farški hujskači, vsi farški listi, polni lastne svoje hvale, polni šČuvanja. Lendovšek, le počasi s takimi pridigami. Pridiguj raji o svetih naukih, ne pa se jeziš nad tistimi farani, ki so toliko pametni, da so si izbrali izvrsten list, ki prihaja iz Ptuja k nam in se imenuje „Štajerc." Več kmetov. Leskovec V Halozah. Na našega župnika Kralja je „Štajercu kakor se mi vidi že popolnoma pozabil, Dokler je bil ta naš vrli oče našega umrlega kon-suma tu in tam „pobiksanft v „Štajercu" se je bal in živel je le za deviški svoj farovž in za kmečki svoj konsum. A sedaj je zopet druga! Na novega leta dan je pričel pridigo, ne da bi nas pozdravil, kakor smo to navajeni, z besedami „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Potem pa je rekel dobesedno: „Vem, da je tudi nekaj ljudskih faranov v cerkvi, tem voščim veselo novo leto!" A, tako toraj! Svojim far-manom pa ga ne voščiš Kralj ? V mislih si imel najbrž svoje Barbarčane, kaj ne? Toda župniku kaj radi odpustimo vse, ker je med drugim tudi rekel iz prižnice te besede: „Prihodnjo leto me ne bode več tukaj I* Le odidi Kralj, odidi, daleč proč od nas in vedi, da si napravil oeli fari s to obljubo, da hočeš oditi, najlepše darilce za novo leto. Pa moraš tudi gotovo oditi, ne da bi lagal! Da pa si nam zdelal ravno na novo leto vrlega našega naprednega gospodarja F. Šmigoca iz kancelna, to je bilo jako grdo od tebe, ker Šmigoc ni ničesar zakrivil, ne, nasprotno se je skazal ta gospodar kot takega, kateri ljubi svoje siromaške farane. Ker farani čislajo Šmigoca, kot poštenega gospodarja, ki vsakomur rad pomaga, ako le more, zato ga župnik ne mara. Cela zadeva je bila namreč taka. Neki manjši posestnik, ki si mora služiti še povrh svoj kruh z rokodelstvom, je dobil od farovža račun, glasom katerega bi bil moral plačati 12 goldinarjev 60 kr. Ta posestnik in rokodelec si je račun ogledal, zdela se mu je zahteva župnikova previsoka in ker si je zmislil, da farški žep in konjsko črevo nimata nikdar zadosti, šel je vprašat gospodarja Šmigoca za svet, kaj mu je storiti, da ne bo grabežljivemu farovžn po nepotrebnem zanesel krvavo zasluženih grošev. Šmigoc mu zračuni in reče, da po postavi župnik nima pravice tirjati niti 9 kron. Posestnik, rokodelec se zahvali in zanese v farovž 10 kron, češ 9 kron imaš dobiti župnik, eno krono še ti dam povrh kot ptrinkgeld" za kuharco in potem sva „kvit"! In župnik je s kisalim obrazom sprejel teh 10 kron, dobro vedoč, da po postavi ne sme več zahte™ Da bi pa se maščeval, je imenoma napadal iz bfl čelna Šmigoca, češ da on dela župnijske račune. I farani pa prosimo Boga, da bi nam Šmigoc že mm g leta delal take račune, Bog ga naj ohrani tega pfc tenjaka, ki nas siromaške leskovške farane bive pred farškim izkoriščevalcem, pred farškimi, ni S polnimi žepi! Kateri je poštenejši Šmigoc ali Kifo to vemo že zdavna mi farani, pokazalo Be pa.je tudi pri navedenem računu dovolj jasno. % Leskovški taran-ja (Opomba uredništva: Kar nam pišete glede klerilH nega dopisnika farških listov, vrlega „častnega H čana" nadučitelja Stoklasa, ne smemo priobčiti fe] voljo mladine. Šesto božjo zapoved je dal Bog,n< tretji vnebovpijoči greh je: Zatiranje ubožcev, v4l< in sirot!) tr< Iz gornjeradgonskega okraja. V preteklem le?0; godilo se je marsikaj novega v našem okraja, posehm seveda so vznemirjali naše mirne dneve naši prva^ j ki sos shodi, z veselicami in Bog ve s čim vse, vah^t staro in mlado v svoje zanjke. Naše ljudstvo H živelo mnogo let v edinosti, dokler ni prišlo k nm nekaterih kaplanov, kateri so vse spočenjali, sa*—■ tistega ne, kar bi bilo v blagor duš. Ustanovilo I je kmetsko bralno društvo, tamburaški zbor,fl najnovejšem času celo takozvana mladeniška zvei Sad tega delovanja pač vsakdor dandanes občuti. M^, ljudstvo se je vcepil prepir, vsejalo se med nje ^-j vraštvo. Ko je ta ali drugi dolgosuknež vzel od n^ slovo, smo mislili, da bode mir. A varali se smo, kj^ seme njihovega delovanja, njih pristaši ostali so rarov nami in ti so eedaj voditelji vsega, kar se pri ntjgj, vrši. — Zvezdečov Hanzek ima povelje čez vse in e ^ kot predsednik „jungselov." On vodi tistih 12 ml deničev, ki nosijo sveče. Ali kaj se zgodi nasenjy pobožnemu Hanzeku na sveto noč pred polnočniajj Z mežnarjem sta se v cerki sprla zaradi sveč, ker iQ3 bile te sveče po mnenju našega llanzeka prekratko Poln svete jeze vrže toraj svečo na tla, da se j?v zdrobila na male kose. Prišlo je skoraj do preteple In to v cerkvi, na svetem mestu! Od nekod sta pri^y k nam dva brata — Horvata! Horvatov Francet regimentni slikar, kar je dokazal pač že tedaj, \Qr je slikal zagrinjalo za gledališke predstave. Na te^ zagrinjalo je bil naslikan na sredini plot, Čez kav rega je ravno skočila v veliki zadregi deklica, ker 5 r je hotel ncgdo napasti. In kdo jo je preganjal? Pi5gi ganjal jo je velikanski bik! Kaj ne, slikar jo je dobtja: pogodil? Ta njegova fantazija (domišljija)-se je uresr|n čila. Deklice pridejo na veselice brez varstva, tapre predstavljajo gledališke igre, pojejo, se kratkočasijo s plesom in Bog ve ščim drugim, ne misleč na nvr§ varnost, ki jim preti. Kar naenkrat se prikaže dold—^ suknež se svojim mladeniškim društvom. Te deklic,^ so enake deklici naslikani na zagrinjalu. In kdo ^ enak biku? Da pa se ne posreči vsem tem deviškiior0 deklicam uiti čez plot, o tem nam mord | lahko pove neka deklica, ki se je ravno na tak veselici spoznala z nekim znanim notarjem! xe 11 ahtevat iz „Spavaj, spavaj sinček moj kai Da neš falot kak oče tvoj ..." one. logi Horvat straži tisto mladeniško društveno zastavo, e rnnoi s0 jo krstili dae 25. septembra p. 1. llofrat Ploj Bga poj komoval. Po službi božji in po kr6tn so šli vsi e brai^eda v krčmo svojega somišljenika Škrleca. Zastavo ■p n'kdj imeli tam le za kratek čas na razgled. Ko je za-1 Kra^ia tečti kri iz sokolskih buč, so jo zopet zakrili, 8 Pa |ječ se, da bi postala tudi ona krvava. A kaj se zgodilo potem z zastavo? Grozna usoda jo je zala. Obsodili so jo ti prvaški junaki na temno ječo. sicer spava pri bikovem slikarju, a njegov brat jo straži! Le ob velikih praznikih pride nje re-elj „Bobekov Japek." Takrat koraka ta zastavonoša nosno od Ilorvatove hiše proti cerkvi, se pokaže faran. dedki ega oi .riti z; Bog iT> v"lftlo se svojo zastavo, potem pa jo odkuri ž njo vred tro zopet k bikovemu slikarju! O „zauber dekli" in 'oličkcra Hanzeku" pa pišem nekaj prihodnjič. Bralni in naročnikom »Štajerca" pa obljubim koj sedaj začetku tega leta, da bodem v tem letu o vsem tanko poročal kaj počenjajo naši klerikalčeki, zna-i vendar še se ta ali drugi iz med njih poboljša. Petro včan. Razne stvari* .zv5fz Naročnike, posebno nove prosimo, da nam pišejo l- M< atančno svoje naslove (adrese). Tudi se naj izrecno uJe s apiše pošta, na kateri se želi sprejemati list. Naroč-0(1 ^ ik, ki vpošlje denar, naj zapiše na denarno nakaz-10* k ico ali poštni ček številko oklepnice svojega lista. so 'ne^0Yj nar0^niki naj izrecno napišejo, da so novi na-". naročniki. Stem nam prihranijo mnogo dela, zakar vse l m i?e v naPreJ zahva!uje UpravniŠtvo. ' Ulla Na vprašanja odgovarja naše uredništvo in oprav-abemhištvo samo le ledaj, ako se vpošlje znamka (marka) cnico jj dopisnica (Korrespondenzkarte) za odgovor. Glede ospodarstvemh, tožbenih in drugih osebnih vprašanj, dgovarjamo samo našim naročnikom in to brezplačno. sve morajo tudi ti priložiti znamko za odgovor. e Pjplede naznanil (inseratov) in v zadevah, ki se tičejo P" .izključno samo našega lista pa odgovarjamo vsakomur. icet -1 Naše dopisnike prosimo naj nam pošiljajo kratke lJ- popise in le najvažnejše zadeve. Vse prosimo potrpljenja, vsi pridejo sčasom na vrsto! Uredništvo. iratfo i se kal Državnosborske volitve na Ogrskem. Volitve v ve' Jogrski državni zbor so končale za vlado jako neugodno reOgri so si izvolili najbolj razopite razgrajače. Dose- *dajni ministerski predsednik Grof Tisza je zgubljen resni jn g njjm tu(^j njPg0va stranka. Tisza bo baje cesarju .I3 predlagal za svojega naslednika grofa Zichyja. V casij' vladnih krogih vlada popolni obup. Pri volitvah so se ane vršili veliki izgredi. V Aranjoš-Marotu je bil ubit orožji.^nik. V Szatmaru so volilci napadli vojake, ki so Ji| .fstreljali. Mnogo oseb je bilo ranjenih. V Slatini so ?!° -Hizbili enemn volilen oko, v Valkoczu je bil ustreljen lškmj orožnik, v Felvinczu so zažgali več hiš. No, to bo j0!" gotovo izvrsten deželni zbor! :e Pasja zvestoba. Pri ustaji v deželi Hererov, ki ige traja, sedaj, padel je neki posestnik z imenom Kristein. Ko so ga zakopali, vlegcl se je na grob njegov pes, začel tuliti in potem se trudil da bi na vsak način zopet odkopal svojega gospodarja. Pes ni hotel povžiti ničesar, sploh ga ni nihče z dobrim in ne s hudim spravil od groba. Naposled je ob grobu svojega gospodarja gladu poginil. Gospodarstke in gospodinjske styari. Nekaj o navažanju gnoja po zimi. Pri mnogih gospodarstvih se veliko greši, kar se tiče ravnanja z gnojem, kateri se navozi po zimi na polje. Vprašati se moramo ali se naj - gnoj, ki se po zimi navozi, takoj raztrosi, ali pa naj ostane do oranja v kupih. Odgovor na to vprašanje se glasi: Hlevski gnoj ne sme na noben način ostati delj Časa v kupih na njivi. Tako ravnanje je zmiraj zelo škodljivo. Prvič zgubi gnoj mnogo redilnih snovi, dež in sneg, ki kopni, iz-pereta iz njega redilne snovi. Na takih mestih, kjer so bili gnojni kupi, poleže pozneje žito, ker se njiva na teh prostorih pregnoji, med tem ko dobi zemlja okrog njih manj vreden gnoj. Zato je boljše ako se gnoj raztrosi. Raztrositi pa se ne sme na položnih (visečih) njivah. Ako pade ramreč dež na takih njivah na zmrznjena tla, ali Če se začne taliti sneg, potem se gnoj izpere in koristne tvarine ne morejo v zemljo, temveč jih voda odplovi. Ko je zemlja zmrznjena, naj se na take njive ne vozi gnoj. Ako pa se že mora, naredijo se naj na primernem mestu njive veliki kupi. Ta mesta se morajo voliti na takem kraju njive, kjer se ni bati škode vsled odplav-Ijenja. Taki kupi pa se naj naredijo na sledeči način. Kot podlago za kup se dene plast zemlje in še le na isto potem gnoj. V kupu samem pa se naj vrši ena pla«t gnoja, drnga pa zopet zemlje in sicer tako dolgo, da doseže kup visočino jednega metra. Ko-nečno se pokrije kup od zgoraj in ob straneh s približno 30—40 centimetrov debelo plastjo zemlje. Ko pa se potem gnoj zopet razvaža, se zemlja in gnoj popolnoma premešata Tudi spodnja plast zemlje naj se razvozi. Poslano. Odprto pismo g. občinskemu predstojniku v Ro-goznici pri Ptuju. Najprvič ljubite mir g. obč. predstojnik v Rogoznici pri Ptuju. — Ljubi „otajercu, do sedaj nisem vsega verjel, kadar sem te čital in si ti takšne klerikalce, ki sovražijo mir med poštenim ljudstvom krtačil. Od sedaj pa verjamem, da nisi nikdar lagal, ker sem se sedaj sam prepričal, da nekateri ne ljubijo mira na tem svetu. — Naj povem! Podpisani sem prosil predstojnika zgoraj imenovane občine in to v občinskem službenem pismu, naj bi mi izgotovil poslano mu poseljsko knjigo. Ker je lastnik te knjige pristojen v njegovo občino, je on po postavi zavezan to storiti. Možak je na mojo prošnjo knjigo izgotovil in mi jo tudi poslal nazaj. 12 Toda žalibog, temn možaku ne dopušča vest, da bi ljubil mirT zato mi je moral k poslani knjižici priložiti še povrh neko politično pismo, v katerem me vpraša, zakaj da v nemškem jeziku občinsko ura-dnjem, a ne v slovenskem, češ, da sem rojen od slovenske matere. To vprašanje se mi zdi popolnoma nepotrebno. Jaz mislim in vsak pameten či-tatelj teh vrst si bode mislil tudi isto, da se ne dohaja za občinskega predstojnika, da bi odgovarjal na prošnjo svojega kolega (sodrnga) s takšno politiko in to še celo ne v občinskem službenem pismu. Radi tega se čurim prisiljenega na politično vprašanje možaka odgovoriti nekaj besed in s'cer javno. Res je. da me je slovenska mati rodila in gotovo sem tuii Slovenec, toda Slovenec sem, ki ljubi mir med vsemi narodi. Zato tudi nemške besede nikdar ne zavržem, dokler živim. Ravno zato tudi občinsko uradujem v nemškem jezikn, da se zraven bolje nemščine vadim, saj ni na sveta Človeka, ki bi za-mogel reči, jaz sem dovolj učen. Pregovor pravi: „Več jezikov znaš, več veljaš." Ker pa je moje občinsko oradovanje všeč še visokejši gosposki, moralo bi biti tudi Vam g. B r e n č i 6 in Vašemu pisarju, s katerim mislita, da bodeta z vajino politiko, troseč j sovraštvo med mirno ljudstvo, celi svet predrugačila. j Pa ne bodeta ga, ne, ker, koliko jaz na Vama spoznam, nista skušala dalje sveta, kakor od Rogoznice do Ptuja. Od domačih vajinih hujskačev pa še se nihče ni kaj prida naučil. Zato Vam kličem g. občinski predstojnik, živite tako, da ne bodete sejali sovraštva med poštene ljudi, ljubite mir! To Vam naj bode za opomin od Vašega kolega iz Šetarove pri Sv. Lenartu v Slov. gor. \Z Stoperc. V zanikerni, pritepeni kranjski cunji, ki si ne upa niti na štajerskem izhajati, me napada neki tukajšnji dopisunček po prav umazani klerikalni navadi, kar se mi zdi tembolj čudno, ker mi kot že precej priletnemu možu niti na misel ni prišlo, da bi se mešal v boj med strankami. Zgoraj imenovanemu dopisunčekn izrekam tem potom svoje zaničevanje. Kako gnjusno nevošljivost goji ta človek v svojem srcu, pokaže to dejstvo, da mi med drngim spouaša čilost in zdravje, katero mi je Bog po 48-letnem napornem delovanju na polju ljudske omike podelil. Blebetavec, ali ga ni sram, da pobere vsako govoričenje vaških klepetulj in je potem po časnikih prere-šetava? Dopisunček, ti si strahopetnež in potuhnje-nec! Zakaj nisi okrasil svojega dopisa vsaj tudi s svojim podpisom, da bi svet zvedel, kako se hli-nava šema imenuješ? Imenoval si me krotarja, ter pristavil, da krotarji visoko letajo, nazadnje pa v blatu obtičijo. Blagovoli mi naznaniti, kje in pri kaki priložnosti sem obtičal v blatu! Na dan z mojimi krivdami, krtači, ako sem ee v resnici zblatil, toda bodi korajžen dovolj, da nastopiš javno. Zahrbtno po človeku blato metati, je skrajno nepošteno. Ako pa ne nastopiš javno, si nesramni obrekovalec, si bojazljiva šema! Sploh pa ti svetujem, da bi ti toliko storil za ljudstvo, kakor sem storil jaz v 48-letnem svojem službovanju, potem še le napadaj stare ljudi, ki si želijo trudni od dela večer svojega življj preživeti v božjem miru. — Stoperce, dne 24. jan. I Jakob Zwirn, nadučitelj v poH 1 1 Pisma uredništva, j Nrops Globasnica. Plačano do t. januarja 1904 J. K. Ebental. Plačano do 1. julga 190fx — F. W. ra' tam: Plačano do 1. julija 1505. — Stojnce. Klerika brezvestnim, napadalcem nekaternikov iz Stojnc bodemo kupili najbrž že v prihodnjem listu korajžo za vselej! Up da jim bodemo navili dolga ušesa tako, kakor si zaslužijo Milwaukee Amerika. Za tokrat je prišlo prepozno. GotH v prihodnjem listu. — Podlipnik. V neki prihodnji šiefl kot članek. — Takačevo pri Slatini. Priobčimo. Prosi potrpljenja! — Trgovišče. Teater pride tudi na vrfl Hvala! — Dobje pri Planini. Tudi župnik, ki se noče sfl obrniti pride na vrsto. — Krčovina pri Ptuju. Prerfl osebno, ni za rabo. — Črna pri Pliberkn. Pride na vrl — Opazovalec iz Maribora. Gotovo prihodnjič: — Od (_J Bo lian ku pri Središču. Dobro tak! Vasi želji se bi ustreglo prihodnjič. — Dobova pri Brežicah. ..Bit I dana".........ako je le res !! ? Loterijske številke. j Trst, dne 21. januarja: Gradec, dne 28. januarja: 34,- 5, 58, 71, i g 34, 42, T (i. :;;>. ;*m Močnega učenca 26 tfikoj sprejme Josef Friedl, usnjarski mojster pri Sv. Vidu blizu Ptuja. — Lepa Iiiša s Štirimi izbami, s kuhinjo, z pod- zemeljsko kletjo, se takoj ^B ugodnimi pogoji proda. K H spada tudi gospodarsko poslo^H potem H orale (jolie) vrla, ti^B nika. in njive. Hiša stoji d^H minut od mesta Ptuja ocidaij^H Več pove: Marija Ribitsch, Zgajj Breg pri Ptuju, štev. 21. y-g Mestna hranilnica ' 387 (šparkasa) v Ormožu uradoje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure pri poldan. Pojasnila se dajo vsaki čas brezplač^ Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestuj^! 10 apt 'loge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestuj^H polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsake! ičic meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. o^m roma zadnjega dneva meseca, v katerem se je deoH vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decern« vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi tel pripisa ni treba priti v arad. 4 Rentnt davek plača hranilnica (šparkasa) sani Hranilnica (šparkasa) se nadzoruj od države in je tudi ud zveze štajerski hranilnic in podvržena reviziji te zveze.O 13 življei Jan. 19( v poko i 1904 W. rava Jerikaln [»demo (f j! Upan služijo o. (ioto|nerva A Hji šiev Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — „ Ringechifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — B ........100 „ — ,. nerva C za krojače in čevljarje . s" we C za krojače in črevljarje . IGO 90 10£e Spilinder Elastik za čevljarje ...... 180 ii. Prei H (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po na vrs pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 - Od s . se bo t* »j* ii« Bit Pravi tirolski 2 takoj ». K 1 posIoR 'Ha, tr Stoji d odda i je eh, Zgo r, 21. aveloki garantirano pravega lodna iz ameline dlake, katerih dež nikdar premoči in kateri varujejo pred okroto in prehlajenjem, pripo-ičava v vsaki velikosti za 10, 12 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-oantel) za gospe in dečke se ijo po naroČilu. Pri pismenih čilih zadostuje, da se pove, o dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 354 & pre plačn ). ozi los. Kasimir, Ptuj, tik »staje,™« puje jajca, surovo maslo (puter), sir, sadje itd. sicer vse po najvišjih cenah. Priporoča tudi svoje najboljše sortirano špece-jsko in materijalno blago, kakor tudi različne barve 8tuJej|farbe) itd. iakeai Nadalje priporoča izvrstne mele, rozine, groz-čje (veinberlne). slanino (špeh). mast itd. a89 Najboljša postrežba in najnižje cene. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Musifcinstromente) W. Schramm, izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasse štev. 14. Prodajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalne inštrumente, dobre gosli za šolarje po nizki ceni, kitare, citre, harmonike na meh. bobne, tamburice, jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove. 284 ze. w Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejšd pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 349 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Majarija se da v najem K) Majarija grajščine Haimburg, katera meri sedaj 9 ha (13 6 joh), njiv in travnikov, z lepimi sadunosniki, se da od 1. marca 1905 zopet v najem. Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem stanu. Kdor jo hoče vzeti v najem naj se obrne ustmeno ali pismeno na: Gozdarski urad (Forsterei) Haimburg pri Veli kovcu (Volkermarkt) Koroško. ZAGA U 7. okrižjem (gatrom) in cirkularom se takoj odda ali pa zamenja proti kolju (drogom za hmel.) Naslov (adres) je: „Forsthof" pri Celju. Malo lepo posestvo 15 v lepem kraju, tik državne ceste, v bližini pošle, cerkve in železniške postaje se takoj po ceni proda. Posestvo bi bilo jako primerno za kakega obrtn ka tudi za peozijonista. Cena je 2GOO goldin. 600 gold, ostane lahko vk nji žen i h. Več pove posestntca Jos Sparovltz, Ducbatschgasse št. 5 v Mariboru. Na prodaj je lepa, novozidana hiša tik glavne ceste, 10 minut od Ptuja; zraven sta 2 hleva in 2 drvarnici ter lep prostor za vrt. Hiša ima stanovanje za dvojne najemnike. Od jako nizke kupne cene lahko polovica na posestvu vknjižena ostane in se polagoma izplača. Naslov pove upravnišlvo ,,Štajerca." 13 Veliko presenečenje. Nifcdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 600 koso? samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 86 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom,! nastavek za smodke z jantarjem"(berenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, § gumbi za srajco, vse iz duple- zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih iu mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondePCO in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. |-80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljaluico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajofie se denar vrne. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za s*are in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Luat, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. 14 Dražbeni oklic. Dne 18- februarja 1905 dopoldne ob 10. uri bo se pri cee. kr. sodniji v Slovenski Bistrici v izbi štev. 3. vršila dražba zemljišča, vi. št. 17, k. o. Wuttina. Zemljišče obstoji iz dveh lesenih, s slamo kritih hiš. štev. 3 in 4, z gospodarskim poslopjem, 9 hektarov, 76 arov, 73 štirijaških metrov njiv, 2 hektarov, 89 arov, *>4 štirijaških metrov travnikov. Vrtov spada k zemljišču 64 arov, 59 štirijaških metrov, gozd mevi 15 hektarov, 55 arov, 30 štirijaških metrov in pašnik 5 hektarov, 68 arov, 79 štirijaških metrov. Zemljišče se bode prodalo s pritiklino vred, ki sestoji iz zrnske kište, 3 sodov, 2 sekir, 1 vil in ene kose. Neprimičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 12848 kron 41 vinarjev, pritiklini na 34 kron. Najmanjša ponudba znana 6424 kron 21 vinarjev. Ces. kr. okr. eodnija v SI. Bistrici, odd. II., dne 14. januarja 1905. 3=3etZg*la,S- 32 Od 6. do 16. marca t. 1. se bodejo na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru vršili sledeči spomladanski učni tečaji. 1. Učni tečaj obsegajoč sadje in vinorejoza po-posestnike sadunosnikov in vinogradov in za druge prijatelje teh panog kmetijstva. 2. Viničarski učni tečaj. V prvem se bodejo najvažnejši predmeti tičoči se sadje- in vinoreje po sedajnem stanu te znanosti teoretično in praktično podučevali. Smoter drugega tečaja je, da bi se koliko mogoče praktično izobrazili viničarji v sadje in vinoreji. V prvi tečaj, toraj za sadje- in vinorejo v obče, se bode z učitelji vred, katere odpošlje k tem tečajem ces. kr. deželni šolski svet, sprejelo 40 slušateljev, v viničarski tečaj se bode sprejelo 20 vini-čarjev. Koliko bodejo dopuščala sredstva, bodejo dobili viničarji, ki se vdeležijo, viničarskega tečaja, tudi podpore. Ako želi prosilec tako podporo, mora tO v prošnji izrecno navesti, take prošnje mora občinski predstojnik potrditi. V teh zadnjih prošnjah, toraj za viničarski tečaj, mora biti od občine potrjeno, da je prosilec zares 1. ali siromaški posestnik, 2. ali posestnikov sin, ki pomaga svojemu očetu na kmetiji pri delu, 3. ali pa viničar kakega posestnika, To potrdilo se mora priložiti že k pismu, s katerim se javi slušatelj, da se hoče vdeležiti tega učnega tečaja. Prosilci, ki ne zahtevajo podpore, morajo to v pismu, s katerim se javijo izrecno, naznaniti. Teoretični poduk se prične dne 6. marca ob 9. uri predpoldan. Kdor se hoče vdeležiti viničar- skega tečaja, mora priti isti dan ob 8. uri pP" poldan. Kdor se vdeleži enega iz med teh tečajev, nfl prinesti s seboj trsne škarje in nož za cepiti. Rj**j izvrstne noži in| škarje se lahko kupijo tudi v viiH rejski šoli sami. Javiti (meldati) se je treba do 15. febraarjaB spodaj podpisanem ravnateljstvu. Ravnateljstvo deželne sadje- in vinorejske šole Mariboru. ___I Pridnega viničarji • y v isce Simon Butter v Ptuju. I s m m : Vsak daa sveža (frišna) jajca, krompir, luk, česnik, rumeno korenje, belo repo, fižol, maslo, suhe gobe, pitano perotnino A. Sellinschegg trgovina s špecerijskim blagom „k zelenem vencu" 36 PTUJ. NB. Sveža (frišna) vsakovrstna semena E. Mauthnerja iz Budapesta, ki so priznano najboljša in najbolj zanesljiva, so že prišla! •MM0MI9@0MMi L h i. |irar (pod ?sti Nje Tše lodo uoji fa li \ava (ag< b e todu nan (osi Služba 38 Službo dobi takoj fant star nad H let ali pa tudi kaki bolj staro-vičen Človek. Opravljati bode moral enega konja, eno glavo goveje živine in druga manjSa domaČa dela. Naslov (adres) je: Josef Kun8t, trgovec in gostilničar pri sv. Marjeti na Dravskem polja, poŠta Račje (Kranichsfeld). Maga lac ope ciner, »w nemSkega in slovenskega je^« zmožen, kateri je bil us'u\«w že delj časa v trgovini z mežajjvji blagom, se od 15. februarja J -1 sprejme v službo. Prednost in^j magacinerji iz dežele. ',anui"Wo» katerih se naj navede tudi ko^jjj se zahteva plačila, naj se P<>5Lj8n na Josef Ornifl, pekanja in t^^ vina z soljo) in z moko (mel«[ Ptuju. 15 Pn VI 30 dni na poskus Mtd pogojev moj-ga renika. luraj bre2 nevaričine za naročltelja pošljem proti pustnemu.povzetju mojo h,Volksfrf and-rlarnionitift No. SW" da se zamore vsakdo o njene] iz- WH h prepričali. Ta hann< nika nima garantirano iu*/.l«>mljiva spiralna peresa samo a Iip\e (Tast en, temuč tudi za bass in iračne ztklopnloe, na-lalju ima 10 t pk, 2 registra, nujno vgla~b<» (Doppelstimmuug) na 48 glasov, 3 vrste trompet. je mahagonijevo politirana. ima črne obrobke •> barvano bordo, niklaste okove, dvujni m-h in dr/aj, velikost ■'A krat 15 cm ter stane komad samo 4 goldinarje. Sola za samouk (Sdbstkraechule] se doda vsacej harmoniki zasloni. Ceneje in manjše harmonike za. uk v igr nju te,-a instrumenta. posebno za utroke pošljem za gola. l-80, Ž-—, 2*20 lil 2 40. Finejae harmonike /a gold. 4"iu. 3'--, 6"—, 7.— in 8*— se dajo iz mojega kataloga razvideli. Na moje harmonike ni nobenih eolninskih stroškov ker so vse češkega izdelka in prosim, da vzamete to v poštev. Novost! Novost! Pihalni Blas-Accordeon na katerega zamore vsakdo brez učitelja, brez tika in bre/ znanja sekiric (not) takoj igrali poaml, koračnice (mars«-) in plese. Pisobno se pnpureca za izletcin velice. To godalo ima 10 tipk (Tasten), 20 g asov, i zaklopnici za bas ter stane komad s Solo (rutami) vred samo gold 1-25, 3 komadi gold 356. Nemsko-amerikansko kitara-citre pColumbia." znajo se od vsakogar s pomočjo p dložjivih not takoj igrati. Glas je čarobn, mehak in ljubki, p i em pa krepak in pola. Rabi se jili že več kakor 100.000 C*na: komplet s solo (no anii) in s vb> pripravo goltt. 5*50 Velikost 49 krat 35 cm. Album za note stane Vj krajcarjev. Noben rlzfko, ker je zamena dovol.ena aH pa se denar vrne. Pošilja se proii poštnemu povzetju od -Erzgebirgische Musikwaren-Versand-Haus HANNS *& KONRAD v Brix-u štev. 949 (na Češkem). Velik, bogato ilustrovan cenik ckatalog] z več kakor 800 pododami se na zahtevanje dodošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 166 C Zidana hiša ti ima 3 izbe, vežo, kuhinjo, irambo za jedila in klet se ta-»j po ceni proda. Hiša stoji v Spodnjem Hajdinju ob glavni ti in je kakih 800 korakov od-iljena od kapele sv. Roka. Tik je vrl in vodnjak z dobro ). Vprašati je pri J. Ledinsehek, Ptuj, Schlossgasse Št. 4. ekaj za krojače. [rojači. kateri si hočejo pridobiti lahki način znanje v finem in ivadnem narezovanju, naj mi blagovolijo to naznaniti pismeno. pb času obiščem vsacega in ga »odučim proti mali plači v tem lanju. Piše se mi naj pod H. M. iste restante, Slovenji Gradec (Wmdisch-Graz). 24 M Nla< Ženitbena ponudba Hlad mož, prijaznega značaja, postave, HO let star, ki ima h 3000 kron premoženja in je tketa' i*»ritPz boljše m"Sc, hoče se kako hitro L-i - u mogoče seznati radi ženitve s »iime^n kak°j deklico- bodisi kuh"ico, brlanaT *ivilJ° ali kaJ enace*a' DekIica innc! trn« D!lJ bode Slara U d° '% !et in Panudbe Mi bi imela kakih 200° kron Pre" L t„ai kalil »ok'ya- Ako si "gajava, vrši se ,0IIJ lahko ženitva takoj. Ponudbena pisma naj se pošljejo pod „Srečna bodočnost" na upravništvo -Šta- jerca. 28 Služba cestarja25 za okrajne ceste takoj odda okrajni odbor v Ptuju. Kdor ima zalo službo sposobnost in veselje, naj se takoj zglast v pisarni imenovanega okrajnega odbora. Poročni prstani iz srebra in sicer komad po 40 in 50 krajcarjev, kakor tudi lepi poročni prstani iz nikelna komad po 20 in 25 kra:carjev se dobe samo pri izdelovalcu teh prstanov Josef Gspaltl-nu, zlainarju in srebrarju v Ptuju v Wegschaiderjevi hiši. 31 Ženitbena ponudba. Mladi, močen pošten mož, star 30 let, ki ima bliža 3000 kron gotovega denarja, želi stopiti v zakon z mladim poštenim dekletom, starim 20 do 30 let. Premoženja naj bi imelo v gotovini 800 do 1000 goldinarjev. Daljna pojasnila da upravništvo „Štajerca" v Ptuju. 30 V poduk se sprejme takoj deklica in sicer v trgovino z mešanim blagom. Katera prihaja iz dežele ima prednost. Stara ne sme biti nad 16 let, znati mora nemščino in slovenščino v govorici in v pisavi. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Stajerc&*. Les za rabo se proda. Grajščina Lemberg pri toplicah Neuhaus pri Celju (Bad Neahaas bei Cilli) prodaje več kakor 20 tisoč metrov lesa za različno rabo, kakor smrekov, jelkov ali hojov in borov les. Les še je ,:na rasi." Pogodbe, po katerih se les proda, se zvejo od posestnika Hubert-a Galle, pismeno ali ustmeno. 27 Ptujsko mestno kopališče. S tem, da -se je združilo mestno kopališče z mestno hlaponsko perilnico, se je omogočilo, da so se znižale cene kopelam in se pomnožili dnevi, v katerih so kopale na razpolaga občinstva. Odsihmal se dobe KM£* vsak dan *3KI kopele v banjah, kopele s hlaponoiu, kopele z polivom. Ob nedeljah in praznikih se rabijo lahko samo kopelje v banjah in kopele z polivom. Ta naredba se bode pozdravljala gotovo z veseljem. Kopališče se priporoča naj topleje p. n. občinstvo, u Naznanilo ptujskega mestnega ko* pališča (Pettaner Badeanstalt). Kopele v banjah se lahko rabijo vsak dan od S. do 12. are predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se dobo od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan od 8. do 12. tire predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 'n 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH v Ptuju. 347 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v Mew York in v PhHadelphiJo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, WiedenerGtirtel, na Dunaji ali Kari Rebek, konc. agent v LJubljani. Kolodvorske ulice Štev. 41. 537 355 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da praSiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter zbolj&t meso in masi. Ako se hočemo obvarovati Škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. /xlravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskeg-a mosta.) ••••••••$•£••••••••••• Pravo domače plati ia rjul e in perilo priporočava po sledečih cenah; Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'j% metra dolga, velja] l gld., oziroma 1 gold. ŽO kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkt načega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja. ie platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — DomaČe '-& „Š'rozokeH vel a meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 <'o Vzorci (muStre) se tudi vpoSljejo pa zahtevo. Brata Slawltscld trgovca v Ptuju, Florianskil ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhanoj £ meso, najfinejše klobase, ^ vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj« j£ žji ceni ^ J. Luttenberger, g mesar v Ptuju. cu Zunanja naročila odpravijo se ■*• vestno in hitro! i -ifofl Nikdar več ni take priložnosti! " Tako dolgo, dokler še ni zaloga hlač izprodana, dobi vsifl hlače za malo svoto in sicer za I gld. 80 kr. -fii j Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po nem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hI njih Sirokost okoli pasa. Dunajska fllijala za snkneno blago Ch. Jnngwirth, Krakan" Ndugajajoče se vzame nazaj aH pa se povrne denar. ■ne ra po Meščanska parna žaga Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zra^ klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova pa*fo žaga vsakemu v porabo. Vsakega se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžJ Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spafyjy i. t. d. S&MMES to let Živinski sejmi v Mariboru V Maribora se vršita na v nalašč za to odloga nem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živinfl sejma. Prvi vsako drugo sredo ij drugi vsako četrto sredo ** *-* im v meseca. Prodajalci in kapci se vabijo k obiafpn teh sejmov. lojin ve< mi Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez DrevcnSek. Tisk; W. Blanie v Ptuju.