pVajsetletnica Zveze slovenskih posojilnic v Celju in XIII. LETOPIS slovensk ih ] aosoj i 1 n i e- za leto 1902. Izdala in založila „Zveza slovenskih posojilnic v Celju“. CELJE, 1903. I 48763 Prvi del. DV/\J S ETLET JNf I CA. Zgodovinske in spominske črtice o slovenskem posojilništvu ter pregled delovanja društva „Zveza slovenskih posojilnic v Celju". SESTAVIL IV/\N LAPAJNE ŠOLSKI RAVNATELJ V' KRŠKEM. J VSEBINA. Prvi del. Sestavil šolski ravnatelj Ivan Lapajne. Dvajsetletnica (Zgodovinske in spominske črtice o slovenskem posojilništvu ter pregled delovanja društva ,,Zveza slovenskih posojilnic" v Celju.) Razvrstitev prvega dela : Predgovor.. . Uvod. A. Prvi na podlagi društvenega zakona iz leta 1852 osnovani slovenski denarni za¬ vodi. (Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, Ljutomer. Št. -Jakob v Rožni dolini). H. Prvi. neposredno na podlagi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1878 snovani slovenski denarni zavodi (Šoštanj, Mozirje, Metlika, Ormož). Celjska posojilnica . '. . Posojilnice: Žalec . Kmetska ljubljanske okolice . Vrhnika . Maribor . Sevnica . Pišece .. • • Slatina . Št. Peter pod sv. gorami . Konjice . Makole . Koper . Vransko . Ptuj .. Celovec . Trst . Pazin . Zgodovina <'Z veze slovenskih posojilnic v Celju® . Zvezna tiskarna. .. Zveza prijateljev posojilništva v državnem zboru . Zveza in male (kmetske) posojilnice ... Za slovensko posojilništvo zaslužni možje . Brata Vošnjak. Drugi zaslužni posojilniearji. Za kranjsko in primorsko posojilništvo najnovejšega ustroja zaslužni možje Kako se je naše posojilništvo po ustanovitvi « Zveze® množilo . Delovanje konservativne stranke na Kranjskem glede posojilništva . Hitri naraščaj slovenskih posojilnic od leta 1895 naprej . Stran i 9 14 16 18 18 18 18 19 19 19 19 19 19 19 19 20 20 20 20 21 25 25 26 27 27 35 <•'] i 38 40 40 Stran 'Notranje delovanje «Zveze slovenski!) posojilnic v Celju*. 41 Slovstvo slovenskega posojilništva. 44 Narodni in posojilniški domi. 45 Zvezni dom v Celju. 46 Sklep. 47 Druj>i del. Sestavil revizor Franjo Jošt. XIII. Letopis slovenskih posojilnic za leto 1902. Razvrstitev drugega dela: I. Imenik posojilnic, ki so član «Zveze slovenskih posojilnic v Celju«. 51 II. Imenik vseh na širnem Slovenskem in v hrvaškem delu Istre poslujočih slo¬ venskih in istrsko-hrvaških denarnih zadrug, ki niso član «Zveze slo¬ venskih posojilnic v Celju». 71 I T T. Statistika posojilnic, ki so član «Zveze slovenskih posojilnic v Celju* .... 77 a) Denarno gibanje. 78 b) Lastno in tuje imetje in ostala pasiva. . 84 c) Posojila in druga aktiva. 92 d) Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški. 100 e) Skupni pregled. 104 IV. Zaključek. 107 V. Zapisnik občnih zborov «Zveze slovenskih posojilnic v Celju*. 1. Redni občni zbor 11. septembra 1902 v Celju. lil 2. Izvanredni občni zbor 22. oktobra 1902 v Velikovcu. 119 3. Redni občni zbor 4. junija 1903 v Celju. 135 4. Izvanredni občni zbor 8. avgusta 1903 v Celju. 146 VI. Revizije posojilnic. 152 VIL Denarni račun «Zvezo slovenskih posojilnic* za leto 1902. 154 VIII. Odbor Zveze slovenskih posojilnic*, pododbor, uradništvo i. t. d. . 155 IX. Poduk in uzorei. a.) Zakon od 10. junija 1903 drž. zak. št. 133 in izvršilni predpisi k temu zakonu 158 ,3) Ali so denarni zavodi dolžni dajati pojasnila glede hranilnih vlog v nespornem postopanju. 173 y) Uzorec zapisnika občnega zbora. 175 5) Uzorec prošnje za registrovanje na trgovinsko sodišče. 177 s) Opombe k zgorajšnjima uzorcema. 179 O Obrazec T, uzorni računski zaključek. 180 Predgovor. O priliki, ko praznuje «Zveza slovenskih posojilnic, svojo dvajsetletnico sklenilo se jo pri občnem zboru 4. junija t. 1., da se s pričujočim (13 . .Letopisom* vred priobči zgodovinski razvitek slovenskega posojilniStva, osobito pa pregled plodonosnega delovanja miŠC ^Pregledati je bilo dobo skoraj pol stoletja. Toda to delo je olajšala pisatelju prvega dela deloma ppraba dosedanjih publikacij o našem posojihustvu, oso i o pa m od leta 1884-1889. potem vsi dosedaj izdani .Letopisi., Slovenska zadruga* od leta 1899-1903 in pa razni za imše slovensko posojilnico z vso vnemo delujoči rodoljubi, katerim naj bode izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. kakor gled e Drugi del spisa — 'XIII. Letopis, — je osmi uuv ? j? 1 . t • i • •_ ,npnda zadrip te vrste, — bode zadobil vsebine večinoma neizpremenjen. «Letopis», ki je me v bodoče, »ko se bode Majal, najbrž nekoliko drugačno vseb.no m to zaradi novega revizijskega zakona^ ^ ^ zaklja6ne besede katere dostavlja sestavljatelj druzega dola svojemu spisu in se ravnale po naukih, katere navaja tam rovizm. CELJE — KRŠKO, meseca julija 1903. 3?isatelja. ' % Uvod. Preclno da pišem kratko zgodovino slovenskega posojilništva, moram poudarjati, da je češko posojilništvo najstarejše in najbolj razvito, ter da prekosi vse nemško poso- jilništvo v deželah češke krone in drugih avstrijskih kronovinah. Posojilništvo se je začelo namreč še le v zadnjih letih tudi po Dol. in Gor. Av¬ strijskem širiti in tudi po Tirolskem. Povsodi se snujejo posojilnice ali po Schulze-jevih ali po Raiffeisen-ovih principih; vendar se ne more ono nikjer dosti bolj razviti kakor slovensko posojilništvo, čeravno podpirajo dežele same ustanovitev ondotnih novih po¬ sojilnic, (osobito onih po Raiffeisen-ovih nazorih), dočim se mora posojilništvo naše «Zveze» opirati le na lastne moči. Kako se je toraj začelo slovensko posojilništvo? Po zgledu češkili denarnih zavodov in po Schulze-jevih nazorih je praktično vpeljal prvi slovenski denarni zavod pokojni češki rojak II o rak v Ljubljani. Isti je bil ondi že pred 36 leti združil nekatere ljubljanske obrtnike v «Obrtnijsko pomožno društvo, ki je bilo v prvi vrsti denarno društvo in je uradovalo slovensko in nemško. Vendar je vse drugo slovensko občinstvo na posojilnice javno opozoril še le gosp. dr. Josip Vošnja k, ki je v letu 1868 potoval po Češkem, da bi se seznanil z ondotnimi razmerami in potem Slovence opozoril na vse, kar je ondi hvalevrednega našel. Res je storil blagi rodoljub to v ^Slovenskem narodu*, kjer je povdarjal posebno to, kako je na Češkem uvidel z veseljem, da so imeli skoro v vsakem večjem kraju svojo »Založno*. Kato je povdarjal potrebo takih zavodov za Slovence tudi v koledarju (1871) družbe sv. Mohorja, kjer je bil ob enem priobčil tudi pravila za uzor. Praktično pa je skusil napraviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraju, v Šmarju pri Jelšah, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je moral prehitro preseliti v Ljubljano. Istočasno so pa ljutomerski rodoljubi po navodu Schulze-jevih knjig in pravil ustanovili leta 1871. kot društvo denarni zavod, kateremu je že bodoče leto tudi kot društvo sledila posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Da sta obe vzeli Schulze-ja za vzor, to posnamemo že iz tega, ker sta obe upeljali visoke deleže in svojo moč stavili posebno v deleže. Zato pa imata dandanes še obe prav velike vsote v deležih. Kar se je posojilnic pozneje osnovalo n. pr. one v Metliki, Šoštanj u in Mozirj u C1874), so si tudi le bolj Schulze-ja vzele za vzor. Ustanovitelj celjske posojilnice, Mihael Vošnjak. je vpeljal (1881) pri tej posojilnici poleg velikih tudi male deleže, in to radi teg’a, da je pridobil zavod steni davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1880. Po tem vzoru je potem M. Vošnjak sestavil «uzorna pravila«, po katerih se je osnovalo pozneje največ slovenskih posojilnic, katere strinjajo nazore Schulze-jeve in Reiffeisen-ove. Raiffeisen-ov nasvet, da ostane prihranjena zaloga (rezerva) nedotakljiva za vse čase, je vsprejel tudi zakon od 1. junija 1889, na katerega se je oziralo več naših poso¬ jilnic pri svojih pravilih. Na drugi strani pa se z Raiffeisen-ovimi nazori, po katerih je deloma osnovanih nekaj posojilnic v vseh kronovinah, koder se razteza delokrog 10 «Zveze slovenskih posojilnic®, ne moremo povsem strinjati, namreč, da bi posojilnica de¬ lovala le v svoji vasi (župniji). To je premajhen delokrog. Zato take posojilnice nikakor ne morejo prav vspevati. Največ prvotnih slovenskih posojilnic si je izvolilo po eden sodiški okraj za svoje torišče. Take tudi najbolje vspevajo, zlasti če imajo sedež na mestu sodišča in če so v dobrih rokah. Takih posojilnic je na Štajarskem in Kranjskem največ; tudi na Primorskem se ravnajo večinoma po tem vzgledu. Le na Koroškem ni bilo mogoče povsod ravnati se po tem načelu, ker bas na sedežu sodišč ni bilo dobiti za ta posel potrebnih domoljubov. Želimo le, da bi se stare in nove posojilnice ravnale po duhu in navodilih, katere daje «Zveza slovenskih posojilnic®, da postanejo na ta način slovenske posojilnice zdrava in krepka specijaliteta med avstrijskimi posojilnicami. Pisatelj prvega dela. A. Prvi na podlagi društvenega zakona iz leta 1852. osnovani slovenski denarni zavodi. - 1. Obrtno pomožno društvo v Ljubljani. Najstarejši slovenski denarni zavod je «Obrtno pomožno društvo v Ljubljani«, katero je bilo ustanovljeno leta 1855. Utemeljeno je bilo v pomoč ljubljanskim obrtnikom in rokodelcem. Mnogo let, kakih trideset, bilo je ono edini denarni zavod v Ljubljani poleg’ «Kranjske hranilnice« in njenega «Vorschussvereina». Osnovano je bilo na pod¬ lagi društvenega zakona iz leta 1852. V zmislu zadružnega zakona (iz leta 1878) je društvo premenilo svoja pravila leta 1874. Ustanovil je ta denarni zavod d. N. H o rak, rojen Moravan v Kromavu leta 1814; prišel je v Ljubljano pred 60. leti in začel tukaj izvrševati rokovičarsko obrt. S svojo vestnostjo, marljivostjo in poštenostjo pomagal si je kmalu do posebnega ugleda v obrtnih in sploh narodnih krogih, kajti skromni rokovičar ni bil samo izvrsten obrtnik, ampak tudi navdušen Slovan in goreč rodoljub ter se je koj v začetku svojega bivanja med Slovenci oklenil z vso ljubeznijo narodne stranke in jej ostal zvest do svoje smrti. Tedaj je vladal v Ljubljani najgrši nemškutarski birokratizem, kateremu je mrzelo vse, kar je bilo slovenskega. Horak je tedaj začel nagovarjati Ljubljanske obrtnike, naj ne zatajujejo svoje narodnosti, naj se upro nemškemu birokratizmu in naj skrbe za svoje gmotno blago¬ stanje neodvisno od vladajočih krogov. Horak je deloval na to, da si obrtniki ustanove svoje posebno pomožno društvo in posrečilo se mu je. S takim delovanjem pridobil si je slavljenec splošno spoštovanje in zaupanje, postal je voditelj narodnih meščanov in veren sodelovalec JanezaBlei\veis-a. Leta 1865. ustanovil je Horak takozvano »meščansko stranko« v Ljubljani, in edino tej stranki, oziroma njenemu vodji Horak-u, se je bilo zahvaliti, da je dobila Ljubljana po smrti Ambrož-evi narodnega župana dr. Costo. Ta blagi mož je umrl 25. avgusta 1893. II. Ljutomerska posojilnica. Kakor je Ljutomer važen v narodno političnem, tako je važen tudi v narodno gospodarskem oziru. Ljutomer je prvi praznoval na Slovenskem spomin slovanskih apostolov Cirila in Metoda (leta 1864), imei" je prvi slovenski tabor in Ljutomer je ustanovil tudi prvi slovenski denarni zavod na Štajarskem. Je že skoro 32 let, odkar obstoji ta denarni zavod, zato smo bili naprosili to posojilnico, da nam je priobčila iz svojih zapisnikov o svoji ustano¬ vitvi sledeče črtice, za katere se njenemu tajniku g. Antonu Misija prav lepo zahvaljujemo: »Ker ob času ustanovitve naše posojilnice (leta 1872) še ni bilo zadružnega zakona, se je ista ustanovila izprva na podlagi društvenega zakona z dne 26. novembra 1852., kot društvo. 2 * 12 Osnovalni odbor je sestavil društvena pravila, katera so podpisali sledeči gospodje: Ivan Kukovec, posestnik in načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru; Ivan Farkaš, kmet in okrajni odbornik v Iliaševcih; Jožef Hrastovec, kmet in okrajni zastopnik v Križevcih; Jožef Štrakl, kmet in občinski odbornik v Križevcih; Jurij Kšela, kmet in župan v Babincih; Janez Habjanič, kmet in občinski svetovalec v Babincih; Vratoslav Moharič, posestnik in okrajni odbornik na Podgradju; Andrej Mihalič, kmet in okrajni zastopnik pri Mali nedelji; Matija Slavič, kmet v Bučečovcih; Janez Kralj, kmet v Iljaševcih; Matij a Zemljič, trgovec inokrajni odbornik vLjutomeru; Matija Krajnc, kmet vBabincih in drugi. Ta pravila je c. kr. namestništvo v Gradcu odobrilo z odlokom z dne 23. junija 1872. leta, št. 7169, in na podlagi teh pravil se je društvo ustanovilo pri ustanovnem občnem zboru dne 15. septembra 1872, na katerem so pristopili k društvu kot člani in so tudi kot prvi zapisani sledeči gospodje: 1. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru; 2. Ivan Kukovec, posestnik vLjutomeru; 3. Ivan Kryl, učitelj v Ljutomeru; 4. Vido Špindler, kmet na Krapji: 5. Josip Gomilšek, uradnik v Ljutomeru; 6. Ivan Rajh, župan na Cvenu; 7. Miha Špindler, kmet in župan v Starivasi; 8. Jošef Štuhec, kmet v Starivasi: 9. Jožef Hrašovec, kmet pri Mali nedelji; 10. Ivan Meznarič, želar pri Mali nedelji. Pri ustanovnem občnem zboru so bili v smislu § 3. pravil izvoljeni sledeči gospodje odborniki: 1. Ivan Kukovec, posestnik i. t. d. v Ljutomeru; 2. Anton Merčnik, kaplan v Ljutomeru; 3. Matija Zemljič, trgovec v Ljutomeru; 4. Jože Gomilšek, uradnik v Ljutomeru; o. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru; 6. Jernej Rantaša, posestnik v Moravcih; 7. Ognjeslav Mohorič, posestnik na Podgradju; 8. Ivan Farkaš, posestnik na Iljaševcih; 9. Anton Bežan, posestnik v Salincih. Ta odbor si je izvolil v svoji seji dne 16. septembra 1872 sledeče gospode funkei- jonarje: Ivan Kukovec, predsednik; Ivan Lapajne, podpredsednik; Matija Zemljič, denar- ničar; Anton Merčnik, preglednik in Josip Gomilšek, tajnik. Še le pri občnem zboru dne 12. aprila in 11. oktobra 1874 so bila sprejeta predrugačena pravila v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, na podlagi katerih je bilo društvo vsled odloka okrožnega sodišča v Celju z dne 27. oktobra 1874, št. 5394 vpisano v zadružni register. O ustanovitelju ljutomerske posojilnice podamo še sledeče životopisne črtice. Gosp. Ivan Kukovec je bil rojen leta 1840 blizu Ormož-a. Dovršil je gimnazijo v Varaždinu in slušal pravoslovne nauke na Dunaju. Vsled bolezni ni dovršil teh študij, marveč vstopil je v pisarno odvetnika dr. Ploj-a v Ljutomeru. Tu se je oženil in postal posestnik, kmet in gospod ob enem; kajti kmalu je bil kot jako zmožen in izobražen rodoljub izvoljen za načelnika slovenskega okrajnega zastopa, katero mesto zavzema že kakih 35 let. Bilje v dveh perij odah tudi deželni poslanec. Mesto predsednika in nadzor¬ nika v krajnem šolskem svetu zaseda že skoro brez prenehanja kakih 35 let. Kukovec je imeniten narodni gospodar, vinorejec in živinorejec. Ima parne mline, mlatilnice i. t. d. V sto in sto slučajih je on vzgled Slovencem. V prvi dobi delovanja ljutomerske posojilnice je bil desna roka temu rodoljubu Josip Gomilšek, rojen v Planini na Kranjskem leta 1842. Šolal se je v Ljubljani. A radi smrti svojega očeta ni mogel dolgo hoditi v šolo. V mladih letih že (leta 1860) je prišel v Ljutomer, kjer je stopil kot pomožni uradnik v pisarno odvetnika dr. Ploj-a. Po odhodu tega slovenskega domoljuba v Ptuj ostal je Gomilšek v Ljutomeru, kjer je postal tajnik in odbornik posojilnice. Sodeloval je in spodbujal, ko se je v Ljutomeru osnovala čitalnica. Vedno trden narodnjak, trden kakor skala, pospeševal je vsako narodno podjetje in zlasti pri volitvah kmetom zvesto stal na strani. Ker je bil delaven in varčen in še brez rodovine —• zapustil je le žalujočo vdovo — ustanovil si je svoj lastni dom v Lju¬ tomeru in postal odločen naroden meščan v tem trgu, ki je z njim prav mnogo izgubil, ko je umrl meseca maja leta 1892. 13 III. Posojilnica pri Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. Leta 1873. se je na podlagi društvenega zakona, z dne 26. novembra 1852. ustano¬ vil narodni denarni zavod kot društvo pri Sv. Jakobu v Rožni dolini, kateri se je še le leta 1900 po prizadevanju gosp. revizorja Franjo Jošta pretvoril v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, v zadrugo (posojilnico). O ustanovitvi in njenih ustanovnikih ter o njenem prvotnem delovanju bi radi poročali kaj več, pa nismo^ mogli dobiti izvirnega poročila. Na trdno podlago sta postavila ta denarni zavod bivša St. Jakobska župnika č. g. Jakob Knaflič in č. g. Andrej Aplen. Ker je pa Št. Jakob v Rožu zibelka imenitnih koroških Janežič-ev, dozdeva se nam, da so pri krstu ondotne posojilnice kumovali tudi ti domoljubi. Sedaj prav vspešno vodita najstarejši koroški denarni zavod, kateri je dobil lansko leto nemškutarsko konkurenco, č. g. župnik Matej Ražun in pa narodni župan Franjo Ivobentar. B. Prvi neposredno na podlagi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873 snovani slovenski denarni zavodi. Šoštanjska in mozirska posojilnica. Po prizadevanju gosp. dr. J. Vošnjaka sta se v letu 1874. ustanovili posojilnici v Mozirju in Šoštanju, ki sta bili registrovani 18. avgusta, oziroma 2. oktobra leta 1874. Glede ustanovitve mozirske posojilnice se mora gosp. Janezu Lipold. bivšemu držav¬ nemu poslancu v Mozirju, za šoštanjsko posojilnico pa tamošnjemu tržanu gosp. Mihaelu Vošnjak, očetu gg. dr. Josipa in inženirja Mihaela Vošnjak, priznati največ zaslug. Janez Lipold je bil celi čas do svoje smrti načelnik zavoda, katerega je vodil nekaj časa po njegovi smrti njegov sin Jožef Lipold, pozneje tega brat Marko Lipold in sedaj poštar gosp. Anton Goričar, kateri si je pridobil že kot dolgoletni denarničar velikih zaslug. Za snovanje in razvitek šoštanjske posojilnice je pa največ pripomogel tržan gosp. Mihael Vošnjak. On je tudi od snovanja posojilnice do svoje smrti (1879) bil njen ravnatelj; od 1879 do 1883 pa je bil ravnatelj tamošnji notar gosp. Franc Rapoc. Sedaj vodita zavod gg. dr. Fran Mayer kot ravnatelj in deželni poslanec Ivan Vošnjak kot denarničar. Od posojilnic, ki so bile registrovane neposredno kot zadruge, je začela uradovati prva šoštanjska. Metliška posojilnica. • O tej posojilnici smo dobili sledeče zanimive črtice: Prvi je bil gosp. Janez Kapelle, kateri je bil leta 1874 vzbudil to misel med meščani, da naj bi se osnovala posojilnica. On je sestavil tudi potrebna pravila. Začela je poslovati posojilnica dne 1. aprila 1875 z imenom «Prva dolenjska poso¬ jilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Metliki® pod vodstvom gg. Janeza Kapelle, oskrbnika nemškega vit. reda, Ferdinanda Salloker, okrožnega zdravnika, Antona Prosenik, trgovca in Martina Kamenšek, praktikanta pri nemškem vit. redu (vsi štirje že umrli). Posojilnici so početkoma kapitalisti na vse načine nasprotovali. Bilanca je bila koncem leta 1875 naslednja: v imetju 1768 11. 68 kr. in v dolgovih 1768 11. 86 kr. Pod marljivim vodstvom omenjenih odbornikov pa je posojilnica dobro napredovala. Prva leta je posojevala denar največ na menice. Do leta 1881 je posojilnica tako poslovala. Ker je bilo pa med tem časom rav¬ nateljstvo zatoženo, daje neudom denar izposojevalo, in pozvano k c. kr. okrožnemu so¬ dišču v Rudolfovem na odgovor, kjer je bilo na nekoliko globe obsojeno, popolnila so se leta 1882 pravila v toliko, da je posojilnica predrugačila svojo firmo iz « Prva dolenjska posojilnica z omejeno zavezo» v «Prva dolenjska posojilnica z neomejeno zavezo*, in tako, da je naprej posojevala tudi neudom in vsakomur lahko denar. V novejši dobi, ko so se kapitalisti pomirili in videli, da je njih nasprotovanje zaman, dobila je posojilnica pa druge nasprotnike in sicer politične, kateri so jo pod.ko- pavali in obrekovali na vse mogoče načine, tako, da je moralo sedanje ravnateljstvo po¬ zvati te obrekovalce sodiškim potom na odgovor; bili so tudi kaznovani z zaporom. Pred nekaterimi leti ustanovili so politični nasprotniki tej posojilnicinasprotiRaiffeisen- sko hranilnico in posojilnico, katera pa napredku posojilnice ni škodovala in je še danes za prvo posojilnico brez pomena. Leta 1901 napali so politični nasprotniki posojilnico z veliko silo. da bi jo sedanjim rokam iztrgali, kar se jim pa ni posrečilo. Pri opreznem vodstvu sprejelo je ravnatelj¬ stvo še več novih udov (zadružnikov), zboljšalo pravila (§ 14. 19. 31. 32. in 39.) in se s tem zavarovalo za vse čase proti takim napadom. V dobi poslovanja kupila in razkosala je posojilnica tudi več graščin z dobrimi dobički. Vzlic visokemu obdačanju in raznovrstnim velikim davkom (72.000), ki jih je po¬ sojilnica plačala v dobi svojega obstanka, dala je zadružnikom na dividendah 118.000 K in večje svote v dobrodelne namene. Vendar ima še sedaj posojilnica rezervnega zakla¬ da 60.000 kron v denarju in okoli 60.000 kron v zemljiščih. 14. januarja 1903, je kupila tudi metliško graščino za 130.000 K. katera je bila poprej last gosp. vit. pl. Savinšek-a. beta 1903. je pristopila posojilnica po osebnem posredovanju revizorja gosp. Franjo -Jošt-a v «Zvezo slovenskih posojilnic v Celju*. Ormožka posojilnica. O tej posojilnici piše njen ustanovitelj in vedno predsednik gosp. dr. Ivan Gršak, patrijotični pisatelj slovenski, v svoji prezanimivi, v plemenitem slovenskem duhu pisani knjigi: «Ormožki spomini* med drugim sledeče: »Leta 1901 je praznovala ona petindvajset¬ letnico svojega obstoja. «I)olžnost naša j e», govoril je njen predsednik, «da se danes ogle¬ damo nazaj po tistih možeh, kateri so bili prvi ustanovitelji te posojilnice, a ne smemo opustiti, spomniti se njihovih naslednikov v odborništvu in nadzorništvu od začetka po¬ sojilnice dne 2. januvarja 1876 do danes dne 2. januvarja 1901. Ob istem času so bile na slovenskem Štajarskem le tri posojilnice: ljutomerska je bila tri leta stara, šoštanjska dve, mozirska pa eno leto; pet let pozneje se je ustanovila celjska posojilnica, po šestih letih pa mariborska. Ko sem se dne 2. septembra 1871. leta naselil v Ormožu, ni bilo nobenega zani¬ manja za taka društva, pač pa za hranilnico ormožko. o kateri je že na taboru v Ormožu 1. 1868. govoril dr. Ivan Petovar, odvetnik v Ormožu. Ta nemška od njega ustanovljena hranilnica začela je delovati še le 1. 1879. Izprevidel sem sicer koj od začetka svojega bivanja v Ormožu, da je zavod po¬ treben, ki uvažuje osebni kredit poleg hipotečnega; vendar je bilo treba celino orati in si pridobiti zaupanje ljudstva. Tako mi je bilo mogoče zbirati moči in družiti jih v zadrugo, ki še dandanes stoji in trdno stoji. Kakor kaže zapisnik z dne 2. januvarja 1876, bilo je ta dan pristopilo 62 zadružnikov z 79 deleži po 50 gl. torej s vsoto 3950 gl. Od teh tedanjih članov so še sedaj člani posojilnice samo trije: č. g. kn.-škofijski duhovni svetovalec Albin Sclnvinger, župnik pri Sv. Miklavžu, Mihalj čačko vi č, tržan v Središču in jaz. Drugi so pomrli ali izstopili iz zadruge. Da-si je od začetka zadoščala »omejena* zaveza zadružnikov, vendar se je kazalo že okoli leta 1881. in 1882. da je treba to mlado zadrugo postaviti na krepkejše noge. 16 Omejena zaveza se je morala spremeniti v neomejeno. To seje zgodilo dne 15. junija 1883, ko je občni zbor soglasno sklenil neomejeno zavezo s tem, da bodi takratni zaklad 3546 gl. 66 kr. podlaga prihodnji bilanci. Vsled te važne spremembe pravil je vodstvo posojilnice spoznalo potrebo, usta¬ noviti nadzorstvo, katerega dosedanja pravila niso imela. Ta sprememba pravil je ugodno uplivala na društveno delovanje. Dočiin se je k 1882. število zadružnikov prvega leta, 220, skrčilo na 156, vloge od 10.323 gl. na 4366 gl., kaže bilanca za leto 1883, že izdaten napredek, kateri je opazovati pri številu zadružnikov, pri ulogali in pričuvnem zakladu.» Celjska posojilnica. V času od ustanovitve ormožke posojilnice (1875) do snovanja celjske posojilnice (1881) se na Slovenskem ni ustanovil noben narodni denarni zavod. Manjkalo je, žalibože. po¬ trebnega poguma in inicijative! Sicer je n. pr. pičlo števile tedanjih veljavnih Slovencev v Celju večkrat poskušalo osnovati tam posojilnico, pa brez uspeha: še-le ko se je za¬ četkom 1. 1880 naselil v Celju kot zasebnik g. Mihael Vošnjak, je prišlo dotično vpra¬ šanje v pravi tir. Ta narodnjak je namreč bil v ugodnem položaju, cel svoj čas in svoje duševne sile (inteligenco) žrtvovati svojemu narodnemu progranm: «Gospodarski napredek in neodvisnost od nasprotne nemške stranke glede kapitala*. V to svrho si je stavil M. Vošnjak nalogo, v narodnem središču Slov. Štajarja, v Celju, ustanoviti slovenski denarni zavod. Gotovo za tisti čas težavna naloga, ako se premisli tedanji položaj narodne stranke v Celju, katera je bila reprezentirana po gg. dr. Štefan Kočevar, dr. Josip Sernec, prof. Ivan Krušič, trgovec Fr. Kapus, vikar J. Žičkar in dr. L. Filipič. V nasprotnem taboru pa je bilo združeno vse nemško in nemčursko meščanstvo pod poveljstvom župana Neckermann-a, c. kr. uradništvo pa pod poveljstvom predsednika okrožnega sodišča, krutega Heinricher-ja in konečno nemčurski opat in mestni župnik Wretschko! Ko je g. M. Vošnjak stopil glede osnovanja celjske posojilnice tekom poletja 1880 v dotiko z omenjenimi narodnjaki, je prevladalo pa mnenje, da «bo težko,šlo, ker se je že poskušalo, pa brez uspeha*. M. Vošnjak se pa ni ustrašil navedenih zaprek, ampak seje z eneržijo lotil priprav. Sprva je sestavil pravila po raznih uzorčih z deleži po 50 gl. Med tem se je pa v državnem zboru sklenil poseben zakon z dne 27. decembra 1880 o olajšavi davkov pri posojilnicah, ki dajejo le udom posojila. Da bi se novi zakon takoj izkoristil pri celjski posojilnici, je M. Vošnjak prenaredil že izdelana pravila v zmislu tega zakona in vsled tega določil deleže po 100, 10 in 1 gl. ter da mora biti vsak izposojevalec ob enem tudi zadružnik. — Ker je bil omenjeni zakon proglašen še-le dne 27. decembra 1880, celjska posojilnica pa je vsprejela že februarja 1881 določila tega zakona v svoja pravila, je bila celjska posojilnica prva v Avstriji, ki je uporabila ugodnost omenjenega zakona. Tako urejena pravila je potem predložil Vošnjak zaupnemu shodu dne 9. februarja 188 1, katerega so se udeležili gg. dr. J. Sernec, Franc Kapus, Franc Kamerer, dr. L. Filipič in dr. Juro Hrašovec. Pri vpisanju zadruge v zadružni register je pa stavil omenjeni Heinricher vse mogoče in nemogoče zapreke, ker je hotel zabraniti ustanovitev posojilnice: karakterističen izrek njegov je bil tedaj: «Das Kapital und die Intelligenz in Untersteier sind deutsch und miissen deutsch bleiben.* Ako bi zdaj vstal Heinricher iz svojega groba in zagledal raz¬ voj našega denarnega zadružništva in pa našo narodno inteligenco: rad bi se zopet vrnil v svojo gomilo! . . . Premagale so se toraj vse ovire glede vpisanja posojilnic v zadružni register, s težavo dobila soba za urad (glavni trg 105) in določil se je prvi uradni dan na 6. aprila 1881. Pa nikedar mirujoči Heinricher je imel pripravljeno še neko zlobnost: Izžrebal je 17 g. M. Vošnjaka ravno na tisti dan kot porotnika za obravnave, ki so imele trajati pozno v nor. Znano je iz poznejših pojasnil v državnem zboru dejstvo, da so se pod Heinricher-jem ravno tiste osebe izžrebale kot porotniki, katere je on želel, seveda to le prav « slu Cajno». (1. M. Vošnjak se na ta način ni mogel udeležiti prvega uradnega dneva, kar mu je bilo silno neljubo. Uradovala pa sta gg. Kapus in danes. Prvo ravnateljstvo je bilo: ravnatelj: Mihael Vošnjak; denarničar: Franc Kapus; kontrolor: Franc Janeš; odborniki: dr. d. Sernec in vikar d. Žičkar. Prvo nadzorstvo: Dr. Štefan Kočevar, Franc Kamerer, Ivan Krušič, dr. G. Ipavic in dr. L. Filipič. Leta 1881 in 1882 je oskrboval celi pisarnični in računski posel posojilnice čisto sam g. Vošnjak, se ve, brez vsake plače. Ko se je pa začelo delo nepričakovano raz¬ vijati, se je najel pomožni uradnik Maks Veršec. kateri je postal stalni tajnik leta 1884. G. Vošnjak je leta 1882 in 1883 vpeljal večjidel nove tiskovine za poslovanje slo¬ venskih posojilnic, katere je založila »Narodna tiskarna« v Ljubljani. Za zunanje župnije je on vpeljal nastavljanje «zaupnih mož», ki so se glede za¬ vodu neznanih izposojevalcev izražali o njih in o porokih na vprašalnih polah: vpeljal je tudi « posebno rezervo*. Narodni dom v Celju. Leta 1884 je bil voljen g. Mihael Vošnjak v deželni in leta 1885 v državni zbor; raditega je odložil leta 1886 mesto ravnatelja in je od tistega časa na tem mestu dr. J. Sernec. Leta 1888 si je najela posojilnica večje prostore za uradovanje v Klobučarjevi hiši (poleg lekarne na glavnem trgu), leta 1896 se je pa preselila v »Narodni dom». Že leta 1884, ko je videl M. Vošnjak, kako lepo se razvija celjska posojilnica, je prorokoval: «Ona mora graditi Narodni dom v Celju, da ne bode treba beračiti v to svrho!» Res leta 1897 se je s posebno slavnostjo otvoril «Narodni dom», kateri je veljal nad četrt milijona goldinarjev. Ali bi zamogla to storiti Raiffeisen-ovka Lanskega leta je imela posojilnica nad 4000 udov, okoli pet milijonov kron hra¬ nilnih vlog, okoli tri in pol milijona posojil in čez tristoštiri tisoč kron rezervnega zaklada! Velikanske svote je zavod že daroval za dobrodelne namene! Reči se mora: Od časa osnutja posojilnice v Celju se je tam tudi razvil narodni živelj; ne moremo si več misliti Celja brez »Narodnega doma», brez «zavetja» slovenstva celjskega in sploh celega spodnjega Štajarja. Ustanovitev celjske posojilnice, oziroma njen lepi razvitek, je pa tudi vspodbujal razne narodne kroge v vseh slovenskih pokrajinah, da so začeli misliti na ustanovitev 3 18 lastnih denarnih zavodov in reči se sme, da se je od časa otvoritve celjske po- sojlnice začela nova do ba slo venskega posojilništva, kateremu je potem, takem bila temelj celjska posojilnica. Ko je bila ustanovljena celjska posojilnica in dobro napredovala, zadobili so rodo¬ ljubi še v drugih krajih srčnost, da so se podali na delo in ustanavljali posojilnice. Žalska posojilnica. Prvi se je oglasil pokojni Janez Hausenbichler iz Žalca ter naprosil g. M. Vošnjaka, naj pomaga ustanoviti tam posojilnico. Vošnjakje sestavil primerna pravila, naročil tisko¬ vine in se udeležil prvega uradnega dneva (23. maja 1881) kot poučevalec. Posojilnica ljubljanske okolice in na Vrhniki. Tudi na Kranjskem so se začeli zanimati za posojilništvo in sicer v Ljubljani vele- tržec g. J. Knez, na Vrhniki pa gg. Franc Kotnik in J. Lenarčič. Po navodilih pridobljenih v Celju so zaslužni možje ustanovili tamošnji posojilnici leta 1882. Pri kmetski posojil¬ nici ljubljanske okolice je sodeloval g. dr. Josip Vošnjak kot načelnik nadzorstva. Mariborska posojilnica. Za ustanovitev tega zavoda se je zelo zanimal šoštanjski notar Franc Rapoc ) ki je uvidel kot rojen sin «Slovenskih goric» potrebo takšnega zavoda zaradi tamošnje bede. Dogovoril se je z g. M. Vošjakom, da gresta v ta namen v Maribor in naprosil se je g. dr. Jernej Gl ančnik, naj skliče shod zaupnikov; shod se je vršil dne 8. januarja 1882; udeležila sta se istega tudi gg. Mihael Vošnjak in dr. J. Vošnjak. Pripravljena pravila so se sprejela. Izvoljeni so bili: dr. Jernej Glančnik kot načelnik, Pavel Simon kot blagajnik, Franc Bindlechner kot kontrolor; kot odborniki pa: dr. Fr. Radej, Ferk, Berdajs in Jos. Rapoc. V nadzorstvo: dr. Ferd. Dominkuš, J. Flucher, Herg, Kodela, dr. Gregorec in notar Franc Rapoc. Notar F. Rapoc si je pa še v drugem oziru pridobil velikih zaslug za mariborsko posojilnico. V svoji oporoki d. d. Šoštanj 16. decembra 1881 je namreč določil sledeče: Vse njegovo premoženje, kar ostane čez legat, določen njegovi soprogi, naj se deli v dva dela; jeden del dobijo zabilježeni sorodniki, drugi del pa naj bode «ustanovnina mariborske posojilnice za okolico, posebno za Slovenske gorice*, katera, — ako še takrat ne-bi bila ustanovljena, — se ima ustanoviti in ima nalogo, podpirati iz obresti te vsote slovenske dijake posebno mariborskega in šoštanjskega okraja. Načrt izpeljave ima sestaviti posebni odbor, sestavljen iz gg. dr. Josip Vošnjak, Mihael Vošnjak, dr. Dominkuš, dr. Radej in dr. J. Glančnik. Ta odbor ima pravico, pomnožiti se, ako on tega ne napravi. Tako se glasi v oporoki. Ta oporoka je bila pisana 16. decembra 1. 1881; na dan 8. januarja 1882 se je pa ustanovila mariborska posojilnica; umrl je blagi g. F Rapoc 28. majnika 1882 v Mariboru. Vsled omenjene zadnje volje je dobila mariborska posojilnica po sodiški raz¬ pravi d. d. 30. novembra 1887 vsoto 30.307 goldinarjev 24kr. kot »Rapočevo ustanovo- ; po smrti vdove pokojnega Rapoc-a pa še dobi ta ustanova 10.000 goldinarjev vsled do¬ ločbe g. Rapoc-a z dne 24. majnika 1882. Obresti od ustanovnega kapitala se porabljajo po določilih zgoraj omenjenega od¬ bora v štipendije za visokošolce; vsled smrti gg. dr. Radej-a in dr. Dominkuš-a so ostali udje odbora poklicali lansko leto v odbor č. g. kanonika dr. Mlakar-j a v Mariboru in pa dr. F. Mayer-ja v Šoštanju. Primerno lepo seje razvila mariborska posojilnica in postavila krasni »Narodni dom>- ; celi čas od njene ustanovitve je g. dr. Jernej Glančnik njen načelnik, kakor smo že omenili. 19 Posojilnica v Sevnici. Po prizadevanju veleposestnika Franca Lenček seje sklical na dan 12. novembra 1882 ustanovni shod «Sevniške posojilnice« na Blanco; Mihael Vošnjak je sestavil pravila, se udeležil shoda, in pa prvega uradnega dneva. Prvo ravnateljstvo je bilo: Ravnatelj: Franc Lenček; denarničar: Franc Kovačič: kontrolor: Ludovik Smole. Odborniki: župnik Anton Šibak Vincenc Medic, Franc Novak. Leta 1888 se je ustanovila «Zveza» in sad tega čina je bila leta 1884 ustanovitev osmih novih posojilnic. V Pišecah je bil dne 29. maja 1884 ustanovni shod, katerega seje udeležil M, Vošnjak, ki je sestavil pravila. To je bila prva kmetska posojilnica. Na Slatini je bil dne 9. junija 1884 ustanovni sliod, na katerem je bil navzoč tudi M. Vošnjak; ta je bila druga kmetska posojilnica po uzoru, ki gaje sestavil M. Vošnjak. Prvo načelstvo: Načelnik: A. Kurtz; udje načelstva: nadžupnik Frohlich, posestnika Drofenik in Plevčak: kaplan Dekorti in posestnik Debelak računska pregledovalca. Št. Peter pod Svetimi gorami. Po volilnem shodu za deželni zbor dne 22. junija 1884 v Podsredi so se podali M. Vošnjak, notar Veršec in Jožef Jerman (kandidat za deželni zbor) v Št. Peter, kjer se je ustanovila kmetska posojilnica. «Zveza» je preskrbela registrovanje in tiskovine; po¬ sojilnica pa zaradi lokalnih zaprek ni začela svojega poslovanja ter seje pozneje vsled tega izbrisala iz registra pri okrožnem sodišču. Sedaj tam delujoča posojilnica se je na novo osnovala leta 1899. Konjice. Dan volitve v deželni zbor v Celju (19. avgusta 1884) je prišel blagi narodnjak dr. Anton Prus iz Konjic k «Zveznemu» načelniku radi ustanovitve konjiške posojilnice. Pravila so se po uzoru «Zveznem« takoj podpisala. Prvo načelstvo je bilo: J. Šepic, načelnik; dr. Anton Prus, Peter Dobnik, odborniki; župnik Slatinšek. pregledovalec. Makole. Tamošnji župnik č. g. Mihael Lendovšek se je obrnil na «Zvezo» glede ustano¬ vitve posojilnice leta 1884. Č. g. Lendovšek in odborniki so se potem sešli z M. Vošnjakom v Slov. Bistrici, kjer so se pravila podpisala in poverili podpisi pri notarju F. Rateju. Koper v Istri. Pri tej ustanovitvi je tudi «Zveza» sodelovala; M. Vošnjak seje udeležil prvega uradnega dneva 24. avgusta 1884. Vransko. Na Vranskem je vodil leta 1884 M. Vošnjak v notarski pisarni ustanovni zbor; v ,. x . . , . , L. 1901. Redni občni zbor 17 . oktobra v Celju z običajnim dnevnim redom pri mnogobrojni udeležbi; kajti bilo je zastopanih 94 posojilnic. 6 * 44 29. avgusta je pa imela «Zveza» poučni shod v Celovcu za koroške posojil¬ nice, kakoršnega je bila tudi 1. 1902 priredila v Velikovcu. Iz vsega delovanja «Zveze* vidimo dosledno v s trajno st, koristiti sloven¬ skemu posojiništvu v vsakem oziru in vsakem času. Pravila je «Zveza» večkrat spremenila, toda ne v bivstvenih točkah. Najkorist¬ nejša sprememba pravil je pa bila določba, da sme ona svoje člane nadzorovati in revi¬ dirati. «Zveza» je zelo koristila z rednimi in izrednimi, osobito s poučnimi shodi, kajti živa beseda je izdala veliko. — Neizmerno je pripomogla posojilništvu s svojimi publikacijami, z «Zadrugo», z «Letopisi» in s tem, da je tudi podpirala Lapajnetov list «Slovensko zadrugo». Z okrožnicami, katere je v važnih zadevah po potrebi razpošiljala svojim društvenicam, je tudi neizmerno koristila. Koliko je imela truda z ustanovitvami novih in z intelektuelnim podpiranjem ter nadzorovanjem že obstoječih posojilnic, kedo more to našteti! Hotela je celo podpirati trgovino, da bi bila v slovenskih rokah, ko je poskušala ustanoviti zadružnim potom kupčijo z železnino na debelo. Ta nakana se pa vsled takratnega ozkosrčnega razlaganja pojma o juridičnih osebah ni po¬ srečila. Ravno ob času, ko je prišel v tisk predstoječi »Letopis*, oziroma »Spominske črtice», se je objavil nov državni zakon (od 10. junija 1903) o obligatorični reviziji vseh zadrug; vsled tega je «Zveza» spremenila pravila tako, da si preskrbi tudi Centralno blagajno s tem, da napravi potrebno pogodbo s celjsko posojilnico, ki prevzame za «Zvezo» vse posle Centralne blagajne. Slovstvo slovenskega posojilništva. Bliže bi bili Slovenci Čehom, ako bi začeli imenovati svoje denarne zavode «Založne*, kakor jih imenujejo oni z ozirom na njihov zgodovinski postanek, in kakor jih je imenoval g. dr. J. Vošnjak. On je, kakor smo že omenili, potoval 1. 1808 po češkem in videl ondi že takrat na mnogih krajih «Založne», na katere je on najprvo Slovence opozoril v «Slov. narodu*. Ime «Posojilnica» je pa dal svojemu zavodu, kije bil z ozirom na svoje krstno ime prvi te vrste med Slovenci, g. Ivan Kukovec v Ljutomeru, ki je s pridevkom «Okrajna» hotel ob enem reči, da ima njegov zavod služiti v denarnih po¬ trebah celemu okraju, kateri naj bi torej ne iskal drugod pomoči. Beseda »Posojilnica* je tudi «signum temporis* (znamenje časa), ki kaže, da je bila nastala potreba med Slo¬ venci, iskati na posodo, ne pa da bi preobilo žito po zgledu Čehov zalagali v založnicah ali preobili denar shranjevali po zgledu Nemcev v hranilnicah. Pa pustimo to besedoslovno razmotrivanje in pričnimo s slovstvom slovenskega posojilništva. Prvi početek temu so bila uzorna pravila za slovenske posojilnice, katera je bil priobčil dr. Jos. V ošnjak v «Koledarju družbe sv. Mohorja* pred več kakor 30 leti. Ta pravila je bil namenil ob enem za posojilnico v Šmarju pri Jelšah, kjer je bil zdravnik, in kjer bi bila nastala prva slovenska posojilnica, ako ne bi bil dr. Vošnjak zapustil Šmarij. L. 1884 se je začela ledina orati na slovstvenem polju slov. posojilništva. Naša »Zveza* je začela izdajati mesečnik «Zadruga», list za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Zalagala ga je »Zveza*, pisala sta ga M. Vošnjak, ki je bil ob enem lastnik lista, in Maks Veršec, kot odgovorni urednik, tiskala ga je pa «Narodna tiskarna* v Ljubljani. A vkljub trudoljubivosti g. M. Vošnjaka prišlo je v prvem in drugem tečaju (1885) le po 11 številk, v 3. letu 1886 le 5 številk in v 4., 5. in 6. letu (1887, 1888, 1889) le po 1 šlevilka na svetlo. Odkod to nazadovanje? Bilo je premalo slovenskih posojilnic, da bi bile mogle list duševno in gmotno podpirati. Izdajatelj M. Vošnjak in urednik M. Veršec sta pa bila drugod vprežena, prvi kot državni poslanec in glavni sotrudnik pri »Siidsteier. Post* i. t. d.; drugi kot uradnik celjske posojilnice in Južno-štajarske hranilnice. Da se ta nedostatek pokrije, zaceli so pa drugi pisatelji (Lapajne, Jošt in drugi) pridno pisati o slovenskem posojilništvu po časopisih («Narod», »Gospodar*, «Siidsteier. Post*): Lapajne je poročal pozneje o vsakoletnih vspeliili pri slov. posojilništvu v «Koledarju družbe sv. Mohorja*. Sicer je pa «Zveza» na njegov predlog sklenila hitro po prenehanju «Zadruge* izdajati «Letopis», katerega šest letnikov je on uredil, enega g. Endlicher in šest poslednjih pa revizor g. Franjo Jošt. Poleg te poglavitne literature v tej stroki začelje pisec teh vrstic izdajati drobne lističe, ki so bili ponatisi razprav v «Slov. narodu*, pozneje v «Izvestjih Centralne posojilnice slovenske*, katerim publikacijam je sledil stalni mesečnik «Slovenska zadruga*, katerega urejuje že peto leto pisec in podpira duševno in materijelno «Zveza slovenskih posojilnic*. Ker se je bilo število slovenskih posojilnic zelo pomnožilo, in ker se je bilo nadejati, da se še veliko posojilnic ustanovi, izdal je Lapajne 1. 1895 s podporo od strani «Zveze» «Navod o snovanju in poslovanju slov. posojilnic*, knjigo, ki je v teku osmih let popolnoma pošla-. Dobro nadomestilo zanjo je: Premrou, «Navodilo za Raiffeisenove posojilnice*, obširno in temeljito pisana knjiga, katera je lani izišla v pisateljevi zalogi v Gorici. - Tudi ljublj. gospodarska organizacija je bila na svoj način (včasih pristransko) delavna za pouk na slovstvenem posojilniškem polju. Izdala je «Gospodarska zveza* v Ljubljani dvoje «Letopisov*, v katerih je poleg statistike nekaj navodil. O zadružništvu piše nekoliko tudi njen list »Narodni gospodar*. Narodni in posojilniški domovi. Ako bi nobena reg ne mogla Slovencev prepričati, koliko je vredna gospodarska neodvisnost, prepričati jih morajo nekateri velikanski .Narodni in posojilniski domovi. Dokler nismo imeli Slovenci tega prepričanja, tičali smo, zasmehovani z našim jezikom vred. v bornih kočah na kmetih, od koder si nismo upali v mesta. Zdaj pa, ko smo začeli sami gospodariti s svojimi prihranjenimi novci, zdaj pa ze pogumnejše nastopamo po lepših hišah, v katerih se nam ni treba vec klanjati tujcu. I o smo dosegli Slovenci s svojimi posojilnicami. V prvi vrst. so to dosegle tiste starejše posojilnice, katere so bile ukrojene bolj po Schulze-Delitzsch-evih načelih, kakor po Ra.il- eisenovih. Dosegle so to tiste posojilnice, katere so V večjih krajih, kjer so imele večji promet in vsled tega večji dobiček. Posledica velikih posojilnic je bilo vodno večje naraščanje rezervnih fondov, s katerimi smejo posojilnice poljubno razpolagati, tn raz¬ polagale so nekatere posojilnice na tak način, da se je s tem vstreglo Slovencem najbolj. Investirali so rezervne fonde in še druge novce v krasne, večinoma nove stavbe na¬ rodne in posojilniške domove, katerih so posojilnice tako zelo potrebovale za svoje pisarne, Slovenci pa še bolj za svoje strehe, kakor n. pr. v starih časih popotniki tako zvanil, .hospicev na visokih gorah. S temi domovi se je pokazal zunanji vspeli dobro organizovaneg-a slovenskega posojilništva. Najdražji in najlepši «Narodui dom* ima celjska posojilnica. Nič manj lep »Narodni dom* si je postavila posojilnica v Mariboru. Lepe domove so si kupile posojilnice: Ptuj, Brežice Ljutomer Krasni poslopji imata posojilnici: Črnomelj in Ormož, kateri sta si jih sami postavili. Lnako tudi posojilnica v St Jakobu v Rožni dolini. Lepe domove so si kupile tudi druge koroške posojilnice, n. pr Velikovec, Spodnji Dravograd in v najnovejšem času v Borovljah glinjska posojilnica. Velike hiše si bodete zidali posojilnici v Radovljici in ona za okolico v Ljubljani. Lepo hišo je bil podaril posojilnici v Šmarju pri Jelšah rajni mladi rodoljub dr. Kartin. Posojilnica v Logatcu ima že nekaj časa svojo hišo. Stara «Prva dolenjska posojilnica® ima že nekaj let veliko posestev s poslopji vred in grad v Metliki. V Gorici ima «Ljudska posojilnica® svoj dom in ondotna «Trgovsko-obrtna zadruga® zida «Trgovski dom*, d o čim se bode v «Trstu» dvigal kmalu posojilniški «Narodni dom*. Take hiše si bodo postavile tudi posojilnica v Pod¬ gradu v Istri in še druge. Zvezni dom v Celju. Naša «Zveza® je pred leti nabirala pri posojilnicah in drugih domoljubih dru¬ žabnike v ta namen, da se je kupila hiša, v katerej bi se bila otvorila v Celju zadružna trgovina z železom. Ker je pa potem narodnjak g. Peter Majdič prevzel v Celju poprej Zvezni dom v Celju. na zadružni podlagi osnovano veliko trgovino z železom v svojo last in režijo in kupil tudi prvo «Zvezno» hišo, je prenehala zadružna trgovina kot taka. Ta trgovina, ki izvrstno vspeva in je trn v očeh vsem celjskim in štajarskim narodnim nasprotnikom, je toraj neposredno tudi sad delovanja «Zveze» in njenih funkcijonarjev. Vsled tega si bo pa z dotično gotovino postavila «Zveza slovenskih posojilnic® svoj dom v Celju, t. j. dom vseh slovenskih posojilnic. Dotično poslopje se že stavi v Schillerjevi ulici, v najlepšem delu mesta, po načrtu ljubljanskega arhitekta Cirila Koch in bode stalo okoli 100.000 K. V pritličju bode «Zvezna® tiskarna, v prvem nadstropju «Zvezni» uradi, v drugem pa zasebna stanovanja. S 1. septembrom 1904 preseli «Zveza» svoj urad iz »Narodnega doma® v lastno hišo. Ob enem začne takrat delovati v tej hiši povsem na novo opremljena in najmodernejšim zahtevam vstrezajoča tiskarna «Zveze». Vrhutega pa bode našla streho v tej hiši tudi stavbena zadruga «Lastni dom®, katero oskrbuje revizor Jošt, in še marsikatero drugo narodno društvo. Sklep. K sklepu še to. V pretekli dvajsetletni dobi je na Slovenskem dvesto posojilnic zagledalo beli dan; začele so večinoma lepo rasti in se po svoje razvijati. Za bodočo dvajsetletno dobo ne želimo, da bi se zopet osnovalo bogve koliko posojilnic; kajti le za malo število je še prostora po Slovenskem. Pač pa želimo, da bi vse osnovane posojilnice dobro vspevale in rodile obilo sadu v prid milega našega slo¬ venskega naroda. V to pomozi Bog! Konec prvega dela. Drugi del. XIII. letopis SLOVENSKIH POSOJILNIC za leto 1902. SESTAVIL FRANJO JOŠT, tajnik IN REVIZOR „ZVEZE SLOVENSKIH POSOJILNIC" V CELJU. I. Imenik posojilnic, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic 41 v Celju, njih sedež, tvrdka, upravno leto, sodiški okraj, pošta, načelstvo oz. ra vnateljstvo, nadzorstvo oz. računski pregledovalci, uradniki 7* Na Koroškem. 1. Sedež: Loče. Tvrdka: Bekštanjska posojilnica v Ločah, re- i gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Upravno leto: 17. Sodiški okraj: Beljak. Pošta: Loče pri Beljaku. Ravnateljstvo: Janez Gailer. ravnatelj, Jakob Knaflič, denarni čar in knjigovodja, Jožef Martič, Matevž Markovič, odborniki. Računska pregledovalca: Jurij Wucherer, Jožef Arnejc. 2. Sedež: Celovec. Tvrdka: Hranilno in posojilno društvo v Celovcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 14. Sodiški okraj: Celovec. Pošta: Celovec. Ravnateljstvo: Valentin Podgorc, ravnatelj, Jos. Hribar, blagajnik, dr. Valentin Janežič, Janez Ure, odbornika. Nadzorstvo: štirje člani. Uradnik: Jos. Ferjančič, tajnik. 3. Sedež: Črna. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica za Črno na Koroškem, registrovana zadruga z neome¬ jeno zavezo. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Pliberk, Pošta: Črna. Načelstvo: Alojzij Božič,načelnik, Primož \Valter, tajnik, Franc Mtiller, Karol Kirchmayer, Jožef Osojnik, Pavel Osojnik, Janez Srebre, odborniki. Računska pregledovalca: Franc Premru, Franc Rosman. 4. Sedež: Djekše. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica za Djekše, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 14. Sodiški okraj: Velikovec. Pošta: Djekše. Načelstvo (odbor): Miha Ladinik, načelnik, Ma-’ tija Samselnik, načelnikov namestnik, Janez Pečarnik, blagajnik, Jakob Aichvakler, Jurij Kasl, Alojz Lesjak, odborniki. Nadzorstvo: Josip Aiclrvvalder, Andrej Majrič, Jakob Majrič, Simon Lesjak, Martin Harili. Tajnik: Dragotin Hraba. 5. Sedež: dinje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Glinjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 14. Sodiški okraj: Borovlje. Pošta: Borovlje. Načelstvo: Lovro Zablačan, načelnik, Valentin Goričnik, tajnik, Andrej Vidman, blagajnik, Janez Fric, Boštjan Lučovnik, Luka V arh, Martin Štih, Tom. Widder, Mihael Turk, udje načelstva. Računska pregledovalca: Luka Bolte, Ludovik Borovnik. (5. Sedež: Kleče. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Klečah, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Beljak. Pošta: Podravlje. Načelstvo: Janez Šervicelj, načelnik, Anton Gabrom tajnik, Janez Fugger, Jožef Ko- pejnik, Luka Lasnik, Janez Lipič, Janez Selander, Jakob Tasch\ver, udje načelstva. Računski pregledovalec*: Valentin Falle. 7. Sedež: Farna vas pri Prevaljah. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Pliberk. 53 Pošta: Prevalje. Načelstvo: Franc Lečnik, načelnik, Anton Ster- mic, Janez Herman, Lenart Arnoth, Anton Britovšek, Janez Močivnik, Anton Žertev, Matija Renner, Leopold Pristou, udje na¬ čelstva. Računska pregledovalca: Anton Kesnar, Franc Renner. 8. Sedež: Sinčavas. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 13. Sodiški okraj: Dobrlavas. Pošta: Sinčavas. Načelstvo: Janez Šumah, načelnik, Janez Po¬ voden, Janez Mihev, Simon Temelj, Luka Oraž. Jožef Lipuš, AlešKaricelj, Jurij Rutar, Lovro Zilan, Luka Vavtižar, odborniki. Računska pregledovalca: Valentin Sumah. Jurij Trunk. 9. Sedež: Slovenji Plajberg. Tvrdka: Posojilnica v Slovenjem Plajbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 17. Sodiški okraj: Borovlje. Pošta: Podgoro. Načelstvo: Janez Laussegger, načelnik, Stefan AVieser, blagajnik, Janez Užnik, Valentin Laussegger, uda načelstva. Računska pregledovalca: Martin Ogriz, Matevž Ogriz. '9. Sedež: Spodnji Dravograd. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu, registrovana zadruga z neome¬ jeno zavezo. Upravno leto: 15. Sodiški okraj: Št. Pavel. Pošta: Spodnji Dravograd. Načelstvo: Dominik Kotnik, načelnik, Anton Smaričnik, Franc Kogelnik, Luka Kotnik, Lenart Kurej, Lenart Kuhar, Mat. Vasle, Aleš Jelen, Josip Zeichen, odborniki. Računska pregledovalca: Martin Krejči, Jožef Kurte v. ll - Sedež: Suha. 1'vrdka: Hranilnica in posojilnica na Suhi, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Pliberk. Pošta: Labod. Načelstvo: Jakob Mihev, načelnik in blagajnik, Florjan Pičko, načelnika namestnik, Primož Lutnik, tajnik, Mat. Randl, Urban Stermic, Valentin Kac, odborniki. Računska pregledovalca: Primož Valter. Karol Kirehmayer. 12. Sedež: Št. Jakob v Rožni dolini. Tvrdka: Posojilnica v Št Jakobu v Rožni dolini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 30. (Upravno leto šteje pri tej posojilnici od 1. septembra do 30. avgusta.) Sodiški okraj: Rožek. Pošta: Št. Jakob v Rožni dolini. Odbor: Matej Ražun, ravnatelj, Janez Fuger, njegov namestnik, Franjo Kobentar, tajnik, Jožef Štikar, Lipe Amruš, Gregor Janežič, Matija Mikula, Matevž Nagele, Jakob Serajnik, odborniki. Računska pregledovalca: Janez Druneekv. Dra¬ gotin Hiittner. 13. Sedež: Sv. Lenart pri sedmih studencih. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica za Sv. Lenart pri sedmih studencih in okolico, registro¬ vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 10. Sodiški okraj: Beljak. Pošta: Rekarjavas. Načelstvo: Gašper Truppe, načelnik, Janez Pfeifer, njegov namestnik, Franjo Bergman, tajnik, Matija AVutti, blagajnik, Janez Uršič, Miha AVielč, odborniki. Računska pregledovalca: Gregor Einspieler, Pavel Oprisnik. 14. Sedež: Št. Štefan na Žili. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Šmohor. Pošta: Št. Štefan v Ziljski dolini. Načelstvo: Boštjan Hebein, načelnik. Vinko Jauk, njegov namestnik, Jernej Lekš, Mihael Eratli, Anton Šturm, Peter Urbanc, Martin 54 Leitner, Jurij Millonig, Anton Pelnar, Jurij Fina, udje načelstva. Računska pregledovalca: Vincenc Lojk, Gašpar keks. 15. Sedež: Šmihel pri Pliberku. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 14. Sodiški okraj: Pliberk. Pošta: Šmihel pri Pliberku. Načelstvo: Jurij Rudolf, načelnik, Jože Kraut, njegov namestnik, Janez Jeki, .Jože Konrad, Franc Kotnik, FrančrMarinič, Janez Kolenik, Valentin Sumah, Jože Ažman, Kovrenc Kušej, odborniki. Rač. pregledovalca: Jurij Trunk, Pavel Ridl. Uradnik: Dragotin Gobec, tajnik. 16. Sedež: Št. Janž v Rožni dolini. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico, registrovana zadruga z neome¬ jeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Borovlje. Pošta: Bistrica v Rožni dolini. Načelstvo: Martin Stili, načelnik, Jožef Valen- tinič, tajnik, Martin Šbajger, blagajnik, Janez Ogriz, Janez Kuraš, Valentin Malic, Ivan Jesenko, Rok Pak, Rupert Krušic, Anton Weiss, Boštjan Plajer, Franc Ilarniš, odborniki. Računska pregledovalca: Janez Šuster, Janez Fajnik. 17. Sedež: Št. Jurij na Žili. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju na Žili, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: K Sodiški okraj: Beljak. Pošta: Št. Jurij na Žili. Načelstvo: Tomaž Zwick, načelnik, Anton Mosser, njegov namestnik, Simon Mosser, J os. Sternig, Peter Sternig, Franc Gbtzinger, Jakop Pipp, udje načelstva. Računski pregledovalec: Štefan Sakelšek; Luka Millonig, njegov namestnik. 18. Sedež: Tinje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Tinjah, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 13. Sodiški okraj: Velikovec. Pošta: Tinje. Načelstvo: Tomaž AVobak, načelnik, Silvester Rap, njegov namestnik, Jožef Lavre, bla¬ gajnik, Volbenk Serajnik, tajnik, Simon \Vedenig, Fran Gross, Franc Messner, j Jožef Trabe, Janez Pajer, Pavel Križman, j odborniki. Računska pregledovalca: Štefan Bajer, Tomaž ■ Kulterer. 19. Sedež: Velikovec. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Velikovec. Pošta: Velikovec. Načelstvo: Franc Reš, načelnik, Tomaž Cikulnik, I njegov namestnik, Valentin Weiss, tajnik, j J. Mavhler, Jurij Laznik, A. Cikulnik, Jožef \ Pušk Bošt. Cikulnik, Luka Oraš, J. Rutar, I Fr. Treiber, odborniki. Računska pregledovalca: Ivan Volavčnik, Franc I Petek. 20. Sedež: Marija na Žili. Tvrdka: Posojilnica na Žili, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 0 Sodiški okraj: Beljak. Pošta: Beljak. Načelstvo: Alojz Morth, ravnatelj, Jožef Stroj- [ nik, njegov namestnik, Pavel Jobst, Peter Vielč, Jakob Ottowitz, Anton Krat, Andrej I Pečar, Jožef Klemenc, odborniki. Računska pregledovalca: Janez Fric, Janez 1 Otovič. 21. Sedež: Ziljska Bistrica. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica na Ziljski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Podklošter. Pošta: Ziljska Bistrica. Načelstvo: Janez Drumel, načelnik, Franc Mortl, Janez Kanale, Janez Hebein, Franc IJavliček, Franc Zwitter, Janez Warmut, udje načelstva. Računska pregledovalca: Stefan Sakelšek, Janez Millonig. Tajnik: Valentin Krigl. ^2. Sedež: Žabnice. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 0. Sodiški okraj: Trbiž. Pošta: Žabnice. Načelstvo: Janez Ehrlich, načelnik, Janez Moschitz, njegov namestnik, Simon Jncko, Janez Kravina, Luka Anderwald, Janez Krav ina, Blaž Lakata, J ožel' I )omenig, Janez Kranner, udje načelstva. Računski pregledovalec: Albin Ehrlich: Pavel Rosemvirth, njegov namestnik. 23. Sedež: Železna Kaplja. Tvrdka: Posojilnica za Beio in okolico v Že¬ lezni Kaplji, registrovana zadruga z neome¬ jeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Železna Kaplja. Pošta: Železna Kaplja. Načelstvo: Anton Mubi, načelnik, Andrej Aplen, njegov namestnik in tajnik, Peter Preprotnik, denarničatv Jakob Pasterk, Janez Rezman, Ljjika Piskerpik, Jožef Pavlič, Urban Sa¬ dovnik, Ernest Župane, Jožef Urh, udje načelstva. V Računski pregledovalec: Valentin Sumah. Na Kranjskem. 1. Sedež: Bled. Tvrdka: Posojilnica za Bled in okolico, regi- strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Radovljica. Pošta: Bled. Načelstvo: Jakob Peternel, načelnik, Anton Vovk, njegov namestnik, Fran Rus, tajnik, Simen Kežar, Ivan Pretnar, Ivan Rus. Anton Pretnar, Karol Repe, Anton Wester, udje načelstva. Nadzorstvo: Josip Verderber, načelnik, dr. Emil Klirnek, Ivan Troj ar, člana nadzorstva. 2. Sedež: Cerknica. Tvrdka: Posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Cerknica. Pošta: Cerknica. Načelstvo: Franjo Serko, načelnik, Franjo Za¬ gorjan, njegov namestnik, Edvard Pogačnik, Jakob Meden, Matevž Završnik, Jernej Debevc, Anton Kravanja, Franjo Remžgar, udje načelstva in še eden ud načelstva. Računska pregledovalca: Franjo Premrov, Ivan Tvrdka: Posojilnica v Črnomlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 18. Sodiški okraj: Črnomelj. Pošta: Črnomelj. Načelstvo: Anton Jeršinovič, ravnatelj, Martin Malnerič, August Kunc, Karol Muli er, udje načelstva. ^Računska pregledovalca: Franjo Šetina, Janko Puhek. 4. Sedež: Idrija. Tvrdka: Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Idrija. Pošta: Idrija. Načelstvo: Ivan Gruden, načelnik, Matevž Smuk, njegov namestnik, F. X. Goli, tajnik, Valentin Lapajne, blagajnik, F rane Didič, Fr. Nagode, Ivan Turk, Franc Kos, udje načelstva. Računski pregledovalci: Val. Treven. Dragotin Lapajne, Ivan Pavšič. 5. Sedež: Trnovo. Tvrdka: Posojilnica za Ilirsko-Bistriški okraj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo- Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Ilirska Bistrica. Pošta: Ilirska Bistrica. Načelstvo: Martin Zarnik, načelnik, Ivan Ur¬ bančič, njegov namestnik; Ivan Valenčič, blagajnik, Rudolf Valenčič, Anton Krajnc, Friderik Martinčič, Josip Samsa, udje na¬ čelstva. Nadzorstvo: Andrej Uršič, dr. Alojzij Žnidarič. 6. Sedež: Kranj. Tvrdka: Kreditno društvo v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Upravno leto: h. Sodiški okraj: Kranj. Pošta: Kranj. Upravni svet: .Janko Majdič, predsednik, Franc Krenner, podpredsednik, Rudolf Kokalj, pisarnični ravnatelj, Karol Jager, Josip Kovač, odbornika. Nadzorstvo: Vinko Majdič, Peter Mayr, Ciril Pirc, Ivan Rakovec, dr. Valentin Štempihar, Tajnik: Dragotin Pohlin. 7. Sedež: Krško. — o/ Tvrdka: Centralna posojilnica slovenska, regi- strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Krško. Pošta: Krško. Načelstvo: Ivan Lapajne, ravnatelj, Florijan Rosman, Ivan Rupnik, Jurij Adlešič, Ben¬ jamin Kunej, Franjo Jošt. dr. Ivan Dečko, udje načelstva. Računski pregledovalci in nadzorniki: Andrej Levak, Franc Veršec, Jernej Ravnikar, Lud. Škufca, Josip Kožuh. 8. Sedež: Krško. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Krškem, regi- strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 18. Sodiški okraj: Krško. Pošta: Krško. Načelstvo: Ivan Lapajne, ravnatelj, Ivan Pfeifer, namestnik, Anton Jugovič, Anton Jurčec, Ludovik Škufca, udje načelstva. Računski pregledovalci in nadzorniki: Ivan Rupnik, Jurij Adlešič, Franc Geraldi. 9. Sedež: Ljubljana. Tvrdka : Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejenim po¬ roštvom. Upravno leto: 22. Sodiški okraj: Ljubljana. Pošta: Ljubljana. Ravnateljstvo: Ivan Knez, ravnatelj, dr. Josip Stare, njegov namestnik, Oton Bayr, tajnik in blagajnik, Vekoslav Jenko, kontrolor, Ivan Vrhovnik, odbornik. Nadzorstvo: Alojzij Stare, Ivan Rode, Vinko Ogorelec. Uradnik: Josip Dodič, knjigovodja. Sedež: Ljubljana. Tvrdka: Splošno kreditno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Ljubljana. Pošta: Ljubljana. Upravni svet: Filip Supančič, predsednik, Fer¬ dinand Stare, njegov namestnik in poslo¬ vodja, Viktor Rohrman, dr. Danilo Majaron, Josip Lenarčič, Alojzij Šimec, Iv. Lininger, odborniki. Nadzorstvo: dr. Ivan Tavčar, Mihael Gostiša, dr. Karol Schmidinger. Uradnik: J. Malenšek. 11. Sedež: Ljubljana. Tvrdka: Glavna slovenska hranilnica in poso¬ jilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno loto: 3. Sodiški okraj: Ljubljana. Pošta: Ljubljana. Upravni svet: dr. Matija Hudnik, predsednik, Anton Putrich, njegov namestnik, Josip Turk, Josip čad, Josip Maček, Elija Pre- dovič, Jakob Zalaznik, upravni svetniki. Nadzorstvo: Alojzij Lavrenčič, Robert Pollak, Ludovik Štricelj. Uradnika: Lev Rogi, tajnik, Franjo Knific, knjigovodja. 12. Sedež: Ljubljana. Tvrdka: Diskontno društvo posojilnic pri lju¬ bljanski kreditni banki. (Se ni začelo poslo¬ vati.) Upravno leto: h. Sodiški okraj: Ljubljana. Pošta: Ljubljana. Načelstvo: Ivan Knez, predsednik, Ivan Hribar, dr. Ivan Dečko, dr. Henrik Tuma, Franjo Jošt, Franc Kol Imami, Ladislav Pečanka, odborniki. 13. Sedež: Logatec. Tvrdka: Posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Upravno leto: 15. Sodiški okraj: Logatec. Pošta: Logatec. Ravnateljstvo: Tomo Tollazzi, ravnatelj, Josip Smole, blagajnik, Ivan Sicherl, tajnik in preglednik, Martin Petrič, Josip Turk, od¬ bornika. Nadzorstvo: dr. Stanko Sterger, Ivan Gruden, Mihael Gostiša. 14. Sedež: Travnik. Tvrdka: Posojilnica za Loškipotok, Drago in Travo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 7. 8 58 Sodiški okraj: Ribnica. Posta: Travnik pri Rakeku. Načelstvo : Ivan Lavrič, ravnatelj, Jakob Kordiš, njegov namestnik in blagajnik, Ivan Rus? tajnik, Ivan Bambič, Franc Vesel, Janez Bartol, Janez Košir, Josip Košmerlj, Jakob Lavrič, Franc Turk, udje načelstva. Nadzorstvo: Oskar Heuberger, predsednik, Pavel Turk, njegov namestnik, Josip Bam¬ bič, Jan. Bartol, Jan. Levstek. 15. Sedež: Metlika. Tvrdka: Prva dolenjska posojilnica v Metliki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 27. Sodiški okraj: Metlika. Pošta: Metlika. Načelstvo: Leopold Gangl, ravnatelj, Otmar Sturm, blagajnik, Anton Rajmer, kontrolor, Franc Jutraž, Leopold Fleischmann, od¬ bornika. Nadzorstvo: Jure Bajuk, Franc Barbič, Janko Globočnik, Ivan Golja, Josip Hrehorič, Anton Terček. 16. Sedež: Mokronog. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Mokronogu, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Mokronog. Pošta: Mokronog. Načelstvo: Janez Virant, ravnatelj, Jože Gorjup, Štefan Kumar, Jakob Pleskovič, udje na¬ čelstva. Računska pregledovalca in nadzornika: Franc Prijatelj, Aleksander Lunaček. 17. Sedež: Moravče. Tvrdka: Posojilnica in hranilnica v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Brdo. Pošta: Moravče. Načelstvo: Janez Rokave, načelnik, Janko Toman, njegov namestnik, Alojz Detelja, Janez Hušnikar, Anton Novak, Franc Orehek, udje načelstva. Računski pregledovalci: Josip Klopčič, Janez Kos, Lovro Učakar. 18. Sedež: Postojna. Tvrdka: Notranjska posojilnica v Postojni, re¬ gistrovana zadruga z omejenim poroštvom. Upravno leto: 20. Sodiški okraj: Postojna. Pošta: Postojna. Ravnateljstvo: Franjo Kuttin, ravnatelj, Gregor Pikel, blagajnik, Franjo Arko, kontrolor, Ferdo Gaspari, Anton Vodopivec, odbornika. Nadzorstvo: Anton Ditrich, Rihard Šeber, Fr. Jurca, Anton Kovač, Janez Likon, Peter Kraigher. Uradnik: Andrej Baraga, tajnik. 19. Sedež: Radeče. Tvrdka: Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 2. Sodiški okraj: Radeče. Pošta: Radeče. Načelstvo: Vendelin Kiissel, načelnikov na¬ mestnik, Davorin Podlesnik, Jurij Kos, Mihael Trbovc, Vinko Medved - Plaser, Alojzij Drmelj, udje načelstva. Računski pregledovalci: Ivan Sluga, Ivan Haller, Franc Gschella, Emil Gmeiner. 20. Sedež: Ribnica. Tvrdka: Posojilnica v Ribnici, registrovana za¬ druga z omejeno zavezo. Upravno leto: 15. Sodiški okraj: Ribnica. Pošta: Ribnica. Načelstvo: Josip Klun, načelnik. Josip Zotter, Ivan Lovšin. Fran Picek, dr. Anton Schiffrer, Anton Rudesch, udje načelstva. Računska pregledovalca: Ivan Skušek, Franc Stefančič; namestnika: Jakob Klun, Andrej Tavčar. Uradnik: Ivan Arko, tajnik. 21. Sedež: Vipava. Tvrdka: Posojilnica na Slapu pri Vipavi, regi' strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Vipava. Pošta: Vipava. Načelstvo: Fran Punčuh, načelnik, Alojzij Fer¬ jančič, njegov namestnik, Anton Hrovatin, 59 Fran Štokelj, Josip Volk. Fran Kobal, I Josip Petrovčič, Ivan Semenič, Jakob Faj¬ diga, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Nosan, predsednik, Ivan Pretnru, predsednikov namestnik, Anton Prhavec, Makso Žgur, Anton Volk, od¬ borniki. 22. Sedež: Sodražica. Tvrdka: Posojilnica za Sodražico ter okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Ribnica. Pošta: Sodražica. Načelstvo: Jakob Lovrenčič, ravnatelj, Primož Pakiž, njegov namestnik, Fran Fajdiga, Fran Hudolin, Matej Gruden, Ivan Lovšin, Luka Mikolič, Ivan Pirc, udje načelstva. Nadzorstvo: Matija Čampa, načelnik, Franc Bartol, Evgen Ivanc, Mihajl Vrbič, člani nadzorstva. 23. Sedež: Stari Trg. Tvrdka: Posojilnica za Stari Trg-Lož in sosed¬ stvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Lož. Pošta: Stari Trg pri Rakeku. Načelstvo: Tomaž Mlekuž, ravnatelj, Gregor Lah, njegov namestnik, Ivan Benčina, bla¬ gajnik, Franc Perušek, preglednik, Franjo Žagar, Franjo Intihar, Franjo Kovač, Ivan Štritof, Ferdo AVigele, udje načelstva. Nadzorstvo: Jernej Kukec, Mihael Korber, Ivan Krajc, Andrej Sežun, Karl Kovač, Ivan Kandare, Alojz Žnidaršič, člani nad¬ zorstva. Tajnik: Ivan Tomec. 24. Sedež: Sv. Križ pri Kostanjevici. Tvrdka: Posojilnica Sv. Križ pri Kostanjevici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Kostanjevica. Pošta: Sv. Križ pri Kostanjevici. Načelstvo: Ivan Kerin, ravnatelj, Franc Kerin ml., tajnik. Al. Pisansky, Franc Kerin, star., udje načelstva. Računski pregledovalec in nadzornik: Kozina Pavlič. 25. Sedež: Škofjaloka. Tvrdka: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofjiloki, registrovana zadruga z neome¬ jeno zavezo. Upravno leto: 2. Sodiški okraj: Škofjaloka. Načelstvo: Lovro Sušnik, načelnik, Ivan Mali, njegov namestnik, Josip Guzelj, Anton Homan, Ivan Košir, Leo Lavrič, Matej Žigon, udje načelstva. Računska pregledovalca: Franc Kašman, Niko Lenček. 26. Sedež: Trebnje. Tvrdka: Posojilnica v Trebnjem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Trebnje. Pošta: Trebnje. Načelstvo: Janko Ruprecht, načelnik, Viljem Tomič, njegov namestnik. Janez Bukovec, Jožef Malenšek. Friderik Pehani, Franc Zupančič, udje načelstva. Nadzorstvo: Jurij Fajfar, Emanuel Tomšič. 27. Sedež: Velike Lašče. Tvrdka: Posojilnica za sodni okraj Velikolaški ter okolico, registrovana zadruga z ne¬ omejeno zavezo. Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Velike Lašče. Pošta: Velike Lašče. Načelstvo: Franc Ks. Grebenc, ravnatelj, Josip Smodej, njegov namestnik, Josip Hartman, Matej Gradišer, Anton Žužek, Josip Virant, Anton Somrak, Ivan Hočevar, udje na¬ čelstva. Nadzorstvo: Daniel Suflaj, načelnik, Albin pl. Fodransperg, Josip Tekavčič, člana nad¬ zorstva. Uradnik: Jos. Žlindra, tajnik. 28. Sedež: Vrhnika. Tvrdka: Kmetska posojilnica na Vrhniki, regi¬ strovana zadruga z omejenim poroštvom. Upravno leto: 21. Sodiški okraj: Vrhnika. Pošta: Vrhnika. 8 , 00 Načelstvo: -Josip Lenarčič, načelnik, Gabrijel Jelovšek, načelnika namestnik, IvanGruden, knjigovodja, Miha Tomšič, Josip Verbič, odbornika. Nadzorstvo: Anton Komotar, načelnik, Karol Kotnik, Ivan Majaron, člana nadzorstva. 29. Sedež: Zagorje ob Savi. Tvrdka: Posojilnica v Zagorju ob Savi, registro- vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Litija. Pošta: Zagorje. Načelstvo: Andrej Mauer, načelnik, Pavel Wein- berger, njegov namestnik, Josip Modic tajnik, Josip Zimermann, Matija Intihar, udje načelstva. Namestnika: Ivan Korbar in Fran Mandelj. Računska pregledovalca: Ognjeslav Firm, La- voslav Jerin. 30. Sedež: Žužemberk. Tvrdka: Posojilnica v Žužemberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Žužemberk. Pošta: Žužemberk. Načelstvo: Feliks Pehani, ravnatelj, Ivan Ka¬ dunc, njegov namestnik, Franc Walland, Josip Pehani, Josip Podboj, Jakob Škerlj, Janez Zupančič, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Gregorčič, načelnik, Franc Pehani, Rudolf Poš, Franc Mausser, Ivan Sitar, udje nadzorstva. Na Primorskem. 1. Sedež: Bovec. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Bovcu, registro- vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Bovec. Pošta: Bovec. Načelstvo: Ivan Nep. Vidmar, načelnik, Anton Šulin, načelnikov namestnik, Kristijan Bra¬ tina, tajnik, Franc Pečenko, blagajnik, Franc Ostan, preglednik, Adolf Ant. Mlekuž, Do- micijan Huber, ndje načelstva. Nadzorstvo: Matija Ivančič, predsednik, Albert Dominco. Ant. Straussgitl, uda nadzorstva. 2. Sedež: Gorica. Tvrdka: Goriška ljudska posojilnica, registro- vana zadruga z omejeno zavezo. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Gorica. Pošta: Gorica. Ravnateljstvo: dr. Dragotin Treo, ravnatelj, Anton Pečenko, njegov namestnik, Andrej Kopač, denarničar, Ferdinand Seidl, dr. Rudolf Gruntar, uda ravnateljstva. Nadzorstvo: Fran Blažon. predsednik, Andrej Gabršček, zapisnikar, Josip Pavletič, ud nadzorstva. Uradnika: Anton Jakše, Franjo Jerše. •T Sedež: Gorica. Tvrdka: Trgovsko-obrtna registrovana zadruga j v Gorici, z neomejenim jamstvom. Upravno leto: 5. (Prvo petletje.) Sodiški okraj: Gorica. Pošta: Gorica. Ravnateljstvo: Anton Pečenko, predsednik, dr. Rudolf Gruntar, podpredsednik, Andrej Gabršček, Anton Jeretič, Ant. Jerkič, Rudolf Konjedic, Josip Rovan. Nadzorovalni svet: dr. Dragotin Treo, pred¬ sednik, Ant. Križnič, podpredsednik, Anton j Koren, Ivan Drufovka, Ivan Gleščič, Alojzij Zajec, Anton Makuc, Anton Krušič. Uradniki: Alojzij Bajec, uradni vodja, Anton Delak, denarničar, Karol Prinčič, kores- pondent, f Fran Gabršček, likvidator, Vla¬ dimir Janovskv, vajenec. 4. Sedež: Kobarid. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Kobaridu, regi¬ strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 7. Sodiški okraj: Kobarid. Pošta: Kobarid. Načelstvo: Jurij Peternel, načelnik. Franc Miklavič, njegov namestnik, Fran Bogotaj, tajnik. Anton Miklavič, blagajnik, Anton Juretič, kontrolor, Andrej Mašera, Franc Urbančič, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Leban, Ivan Sedej. 5. Sedež: Komen. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Komnu, registro¬ vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto; 3. Sodiški okraj: Komen. Pošta: Komen. Načelstvo: .Janez Lukežič, načelnik, Jos. Švara, njegov namestnik, Andrej Dugulin, Anton Ravbar, Karol Oblak, Josip Kovačič, Josip Milanič, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Remec, Leopold Stubelj, Jos. Švara. 6. Sedež: Koper. Tvrdka: Posojilnica in hranilnica v Kopru, regi¬ strovana zadruga z neomejenim poroštvom. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Koper. Pošta: Koper. Odbor: Fran Frankovič, predsednik. Rudolf Kregau, podpredsednik, AntonKutin, tajnik, 02 Henrik Dominko, blagajnik, Jakov Jakac, Fran Orel, Fran Kramberger, odborniki. Nadzorstvo: dr. Valentin Kušar, Ivan Strgar, Ivan Sabodin, Matko Krištofič, Jakob Pribae. 7. Sedež: Marezige. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Koper. Pošta: Koper. Načelstvo: Mate Kocjančič, načelnik, Josip Krrnac, Matej Vrgan, Dominik Babič, Ivan Sabadin, Ivan Jerman, odborniki. Pregledovalca računov: Anton Sabadin, Anton Cerkvenič. 8. Sedež: Nabrežina. Tvrdka: Hranilno in posojilno društvo v Nabre¬ žini, vknjižena zadruga z omejeno zavezo. Upravno leto: 15. Sodiški okraj: Komen. Pošta: Nabrežina. Predstojništvo: Fran Tomšič, predsednik, Ivan Milič, njegov namestnik, Andrej Stupica blagajnik. Pregledovalci računov: Avg. Tanče, L. Pertot, J. Gruden. 9. Sedež: Pazin. Tvrdka: Podružnica Istarske posujilnice u Puli, registrane zadruge na ograničeno jamčenje. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Pazin. Pošta: Pazin. Opunovlašteni upravitelji podružnice: dr. Dinko Trinajstič, dr. Sime Kurelič, Mate Cucančič, knjigovodja. 10. Sedež: Podgrad. Tvrdka: Podgradska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejenim po¬ roštvom. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Podgrad. Pošta: Podgrad. Starešinstvo: Anton Rogač, ravnatelj, Slavoj Jenko, njegov namestnik, Anton Stanič, Martin Pirc, Josip Strnad, odborniki. Nadzorstvo: dr. Tomaž Bilek, predsednik, Fran Rišlavy,njegov namestnik,Rajko Logar,Ivan Ukovič, Ivan Makarovič, udje nadzorstva. Razsodstvo: Anton Peloza, Josip PrebiliČ, Stefan Debenjak. Uradnik: Avgust Nadilo, tajnik. 11. Sedež: Pulj. Tvrdka: Istarska posujilnica u Puli, registrana zadruga na ograničeno jamčenje. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Pulj. Pošta: Pulj. Starešinstvo: dr. Matko Laginja, načelnik, dr. Ivan Zuccon, zamjenik, Niko Mardešič, Pavao Pavešič, Ivan Dujmovič, odborniki. Nadzorni odbor: LukaKirac, Lacko Križ, dr.Fran Dorčič, Josip Krmpotič, Ante Mezulic. Častni sud: Ignac Štiglic, Anton Mišan, Andrija Turak. Poslovodja: Josip Stihovič. 12. Sedež: Selo. Tvrdka: Posojilnica v Selu na Vipavskem, re¬ gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Ajdovščina. Pošta: Černiče. Načelstvo: Franc Bavčar, načelnik, Jožef Mer- molja, Anton Krkoč, Anton Bavčar (28), Jožef Mužina, Anton Bavčar (35), Ivan Podgornik, odborniki. Nadzorstvo: Anton Bavčar, Ivan Batič, Jožef Pirjevec. 13. Sedež: Sežana. Tvrdka: Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani, vpisana zadrugazneomejenozavezo. Upravno leto: 0. Sodiški okraj: Sežana. Pošta: Sežana. Načelstvo: Ivan Rožič, predsednik, Ludvik Mahorčič, Franc Štolfa, Janez Žnideršič, Anton Ukmar. Nadzorstvo: Avgust Praprotnik, predsednik, Ivan Ravbar, Ivan Štolfa, Josip Brišček, dr. Dragotin Treo. 14. Sedež: Skrilje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Skriljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo- 63 Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Ajdovščina. Pošta: Sv. Križ-Ceste. Načelstvo: Ant. Vrčon, načelnik, Alojz Hrobat, Vinko Favetti, Anton Rustija, Anton Hrobat, J. Rustija st., J. Rustija ral. Računski pregledovalci: Radivoj Šinigoj, Anton Možina, Stefan Lah, Ivan Kravos, Jožef Čermelj. 15. Sedež: Tolmin. Tvrdka: Tolminska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Tolmin. Pošta: Tolmin. Načelstvo: Oskar Gabrščik, načelnik, Rajmund Prešel, podnačelnik, Rudolf Polenčič, tajnik, Franc Prešel, Henrik pl. Ziernfeld, knjigovodja, Franc Bravničar, Andrej Vrto¬ vec, blagajnik, .Josip Sivec, udje načelstva. Nadzorstvo: Andrej Lašič, predsednik, Ljudevit Cazafura, podpredsednik, Matija Kenda, zapisnikar, Ivan Lužnik, Milan Ivančič, udje nadzorstva. 16. Sedež: Volosko. Tvrdka: Posujilnica na Voloskom, registrana zadruga na ograničeno jamčenje. Upravno leto: 6. Sodiški okraj: Volosko. Pošta: Volosko. Ravnateljstvo: Vikt. Tomičič, načelnik, dr. Andr. Stanger, prvi zarnj enik načel ni ka, dr. Konrad Janežič, drugi zamjenik načelnika, dr. Mate Trinajstič, dr. I. Poščič, Rade pl. Marochino, Marian Tomašič, odbornici. Nadzorni odbor: Ivan Tomašič, Pavao Toma¬ šič, Mate Stipanič, Vinko Zamlič, Anton Sterk. Društveni sud: Vinko Ježica, Anton Jurkovič, Inocent Stanger. v Na Stajarskem. 1. Sedež: Brežice. Tvrdka: Posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Brežice. Pošta: Brežice. Načelstvo: Andrej Levak, načelnik, dr. Josip Strašek, njegov namestnik, Josip Mešiček, Miha Balon, Ivan Munda. Anton Umek, Ignac Poljanšek, udje načelstva. Računski pregledovalci: .Jože Horvat, Franc Gerec, Franc Varlec. Uradnik: Benjamin Kunej, tajnik. 2. Sedež: Celje. Tvrdka: Posojilnica v Celju, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 22. Sodiški okraj: Celje. Pošta: Celje. Načelstvo: dr. Josip Sernec, ravnatelj, Lovro Baš, njegov namestnik, dr. Alojzij Brenčič, dr. Ivan Dečko, Jurij Detiček, Ferdinand Gologranc, dr. Juro Hrašovec, Josip Kožuh, Josip Kardinar, dr. Hinko Šuklje -j-, Mihael Vošnjak, dr. Josip Vrečko, Janez Zupanc f, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Krušič, predsednik, Andrej Elsbacher. Dragotin Hribar, Franc Ogradi, dr. Anton Žižek, udje nadzorstva. Uradniki: Fran Lončar, tajnik, Josip Smertnik, Mirko Meglič, knjigovodji, Josip Berk, asistent. 3. Sedež: Dol. Tvrdka: Posojilnica na Dolu, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Laško. Pošta: Dol. Načelstvo: Prane Peklar, načelnik, Anton Veternik, Anton Gnus, Franc Majcen, Alojzij Podmenik, udje načelstva. Računska pregledovalca: Ferdinand Roš, -Jakob Gasparič. 4. Sedež: Fram. Tvrdka: Posojilnica v Framu, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Maribor. Pošta: Fram. Načelstvo: -Janez Gert, načelnik, Konrad Za- molo, Simon Gaberc, Fran Pirkmajer, Jernej Zamolo, Miha Turner. Računska pregledovalca: .Matevž Koren, Pavel Kamšek. 5. Sedež: Gornja Radgona. Tvrdka: Posojilnica v Gornji Radgoni, registro¬ vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 11. Sodiški okraj: Gornja Radgona. Pošta: Radgona. Načelstvo: Martin Osenjak, načelnik, Martin Roškar, -Janko Pelci, Josip Skr!ec, -Josip Semlič, dr. Josip Gorički, P.Emeran Šlander, -Josip Janžekovič, udje načelstva. Računska pregledovalca: Martin Meško, Alojzij Sijanec. Uradnik: Frid. Miklavc. 6. Sedež: Gornjigrad. Tvrdka: Posojilnica v Gornjemgradu, registro¬ vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Gornjigrad. Pošta: Gornjigrad. Načelstvo: -Jože Kranjc, načelnik, dr. Ivan Šlander, njegov namestnik, Blaž Čeplak’ 65 Matija Kranjc, Jože Mikuš, Franc Prislan, Ferdo Machtig, Franc Šarb, udje načelstva. Nadzorništvo: Franc Spende, Franc Schechel. Tajnik: Franc Kocbek. "■ Sedež: Gotovlje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Gotovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 1. Sodiški okraj: Celje. Pošta: Žalec. Načelstvo: Blaž Brinove, načelnik, Franc Mal¬ gaj, namestnik, Andrej Antloga, Luka Ant- loga, Franc Baš, Franjo Jošt, Mihael Jošt, Janez Rak, Jakob Zupanič, udje načelstva. Računska pregledovalca: Anton Sumljak, Anton Goršek. 8. Sedež: Jarenina. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Jarenini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Maribor. Pošta: Jarenina. Načelstvo: Josip Cižek, načelnik, Josip Sle- kovec, Jožef Polan čič, Jožef Jager, Leopold Zupanič, Ivan Sekol, Franc Sijanec, Franc Platajs, udje načelstva. Računska pregledovalca: Ivan Kapler, Franc Sal. Gomilšek. 9- Sedež: Konjice. Tvrdka: Posojilnica v Konjicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Konjice. Pošta: Konjice. Načelstvo: Ivan Sepic, ravnatelj, dr. Iv. Rudolf, Ivan Clarici, Martin Ogorevc, Blaž Režabek. udje načelstva. Računski pregledovalec: Beno Serajnik. 10. Sedež: Kozje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Kozjem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: h. Sodiški okraj: Kozje. Pošta: Kozje. Načelstvo: dr. Franc Jankovič, načelnik, Ivan Elsbacher, njegov namestnik, dr. Josip Barle, dr. Franc Peitler, Marko Tomažič, Josip Druškovič, Mihael Horvat, udje na¬ čelstva. Računska pregledovalca: Anton Štepic, Franc Hlastec. 11. Sedež: Križevci. Tvrdka: Posojilnica v Križevcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Ljutomer. Pošta: Križevci. Načelstvo: Anton Slavič, načelnik, Matija Šantl, knjigovodja, Franc Babič, Alojz Štuhec, Alojz Jutrež, Franc Ostre, udje načelstva. Nadzorstvo: Vido Magdič, Franc Vaupotič, Mihael Korošak. Anton Prelog. 12. Sedež: Ljutomer. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Ljutomeru, regi¬ stre vano društvo z neomejeno zavezo. Upravno leto: 31. Sodiški okraj: Ljutomer. Pošta: Ljutomer. Načelstvo: Ivan Kukovec, predsednik, Viljem Sclmeider, blagajnik, Anton Mišja, pre¬ glednik. Nadzorno svetovalstvo: Alojzij Rajh, Anton Heric, Josip Karba, Jožko Rajh. 13. Sedež: Makole. Tvrdka: Posojilnica v Makolah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Slovenska Bistrica. Pošta: Makole. Načelstvo: Mihael Lendovšek. ravnatelj, Andrej Pohleven, Srečko Mahor, uda načelstva. Račun skap r egled o val ca: Martin Šamperl, And rej Kodrič. 14. Sedež: Maribor. Tvrdka: Posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Upravno leto: 21. Sodiški okraj: Maribor. Pošta: Maribor. Ravnateljstvo: dr. Jernej Glančnik, ravnatelj, Josip Rapoc, Feliks Ferk, dr. Ivan Mlakar, Franc Pavlič, Ivan Koprivnik, Jernej Voh. odborniki. 9 66 Nadzorništvo: dr. Franc Firbas, Ivan Majciger, dr. Franc Vovšek, dr. Filip Terc, Blaž Matek, Henrik Schreiner, elani nadzorništva. Uradnika: Miško Reicher, knjigovodja, Albert Avsenek, uradnik. 15. Sedež: Marija Snežna. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Cmurek. Pošta: Cmurek. Načelstvo: Avguštin Pestiček, načelnik, Jurij Zver, Janez Simonič, Jurij Perko, Marijan Zohrer. Računski pregledovalci: Rajmund Sfiligoj, Karol Krisper, Ambrož Zupanec, Anton Raušl. 16. Sedež: Mozirje. Tvrdka: Gornje-Savinska posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 28. Sodiški okraj: Gornjigrad. Pošta: Mozirje. Načelstvo: Anton Goričar, ravnatelj, Anton Elender, Marko J. Lipold, Ivan Lipold, Feliks Tribuč, udje načelstva. Računski pregledovalci: Anton Turnšek, Frane Žuža, Anton Jeraj. 17. Sedež: Oplotnica. Tvrdka: Ljudska posojilnica v Oplotnici, regi¬ strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 1. Sodiški okraj: Konjice. Pošta: Oplotnica. Načelstvo: Anton Golčer, načelnik, Anton Leskovar, načelnika namestnik, Jožef Les¬ kovar, Rok Golenač, Peter Videčnik, Štefan Pavnič, Vid Janžekovič, udje načelstva. Računski pregledovalci: Jurij Bezenšek, Anton Flor, Janez Vahtar, Matija Skrbinek, Janez Kmetec. 18. Sedež: Ormož. Tvrdka: Ormožka posojilnica, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 27. Sodiški okraj: Ormož. Pošta: Ormož. Predstojništvo: dr. Ivan Geršak, predstojnik, Anton Janežič, And. Muhič, Jurij Dogša, Martin Ivanuša, Anton Meško, člani pred- stojništva. Nadzorstvo: Tomaž Korpar, Martin Stanič, Fr. Vraz, člani nadzorstva. 19. Sedež: Ormož. Tvrdka: Okrajna posojilnica v Ormožu, regi' strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Ormož. Pošta: Ormož. Načelstvo: dr. Ivan Omulec, načelnik, Leopold Petovar, Alojz Miki, Jakob Zadravec, Franc Gomzi, Stefan Pernat, Ivan Kolarič, udje načelstva. Nadzorstvo: Ivan Kočevar, načelnik, Ivan Bohanec, Ivan Veselič, Franc Zabavnik, Mihael Školiber, udje nadzorstva. 20. Sedež: Pišece. Tvrdka: Posojilnica v Pišecah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Brežice. Pošta: Pišece. Načelstvo: Jurij Veršec, ravnatelj, Mih. Sevnik, Franc Agrež, Martin Sodič, Franc Vrsto v- šek, udje načelstva. Računska pregledovalca: Franc Veršec, Anton Kokot. 21. Sedež: Ptuj. I vrdka: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo- Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Ptuj. Pošta: Ptuj. Načelstvo: dr. Franc Jurtela, ravnatelj, Mihael Brenčič, dr. Tomaž Horvat, Anton Jurca, Jožef Kralj, Tomaž Miki, Simon Ožgan, Jožef Zelenik, udje načelstva. Nadzorništvo: Andrej Brenčič, načelnik, Alojzij Ceh, Ivan Kaukler, Franc Koser, Franc Mahorič, udje nadzorništva. Uradnika: Ferdinand Skuhala, Andrej Babic- 67 22. Sedež: Rajhenburg. Tvrdka: Posojilnica v Rajhenburgu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Sevnica. Pošta: Rajhenburg. Načelstvo: Andrej Ivanc, Benjamin Kunej, Mihael Žmavc, Anton Kunej, Josip Kosar, udje načelstva. Računski pregledovalci: Franjo Kacjan, Av¬ gust Juvančič, Alojzij Sclnveiger. 24. Sedež: Rogatec. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Rogatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 0. Sodiški okraj: Rogatec. Pošta: Rogatec. Načelstvo: Josip Berlisg, načelnik, Ignac Mikuš, njegov namestnik, Šimen Sekirnik, Oroslav Kušec, Luka Trafenik, Jur Dolšak, Franc Ducman, udje načelstva. Računska pregledovalca: Janez Lesjak. Jurij Fric. Sedež: Sevnica. Tvrdka: Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Upravno leto: 20. Sodiški okraj: Sevnica. Pošta: Sevnica. Ravnateljstvo: Franc Veršec, ravnatelj, Marko Černko, Dam. Kurent, Ivo Piši, Martin Kozinc. Računski pregledovalci: (Jih nima po pravilih!) Sedež: Slatina. Tvrdka: Posojilnica v Slatini, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 19. Sodiški okraj: Rogatec. Pošta: Rogaška Slatina. Načelstvo: Franc Korošec, načelnik, Franc Ogrizek, Martin Debelak, Blaž Perkovič, Matevž Košak, udje načelstva. Računska pregledovalca: Franc \ išnar, Miha Plemenitaž. 26. Sedež: Slovenska Bistrica. Tvrdka: Posojilnica v Slovenski Bistrici, regi¬ strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 9. Sodiški okraj: Slovenska Bi-trica. Pošta: Slovenska Bistrica. Načelstvo: dr. Urban Lemež. ravnatelj, Martin Obersne, blagajnik, Peter Novak, tajnik in knjigovodja, Franc Ašič, Anton Hajšek, Anton Jerovšek. Alojzij Pintar, udje na¬ čelstva. Nadzorstvo: dr. Josip Vošnjak, predsednik, Ferdinand Ivanuš, Blaž Pernat, Martin Medved, Franc Mlakar, Franc Vehovar, udje nadzorstva. 27. Sedež: Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Tvrdka: Slovenska posojilnica pri Sv. Benedik + u v Slovenskih goricah, registrovana za-, druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: St. Lenart v Slovenskih goricah. Pošta: Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Načelstvo: Franc Zupe, načelnik, Franc Zmazek, njegov namestnik, Peter Strmšak, Alojzij Kurbos, Tomaž Kralj, Peter Tomažič, Šimen lvurbos, Franc Lorenčič, Anton Žnuderl, udje načelstva. Računska pregledovalca: Franc Muršič, Jožef Friš. 28. Sedež: Sv. Ema. Tvrdka: Posojilno in hranilno društvo pri Sv. Emi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Šmarje pri Jelšah. Pošta Pristova. Načelstvo: Ivan Dobršek, načelnik, Stefan Pivec, tajnik, Valentin Voga, Janez Peperko, Jakob Sekirnik, Alojzij Škrabi, odborniki. Nadzorstvo: Matevž Verk. Jožef Kranjc, Franc Drofenik, Jakob Kovačič, Jurij Smeh, Janez Anderlič. 29. Sedež: Sv. Križ pri Mariboru. Tvrdka: Kozjaška posojilnica pri Sv. Križu pri Mariboru, vpisana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. 9 * i. 68 Sodiški okraj: Maribor. Pošta: Maribor. Načelstvo: Martin Elsnik, ravnatelj, Franc Kocpek, Jak. Sternad, Karol Harich, Andrej Hauptman, udje načelstva. Računska pregledovalca in nadzornika: dr. Ra¬ doslav Pipuš, Filip Galunder. 30. Sedež: Sv. Kunigunda na Pohorju. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kuni- gundi na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Konjice. Pošta: Zreče pri Konjicah. Načelstvo: Jurij Selili, načelnik, Jurij Potnik, njegov namestnik, Lovro Esih, Anton Podgrajšek, Matevž Rutnik, Matija Sadek, Alojz Mernik, udje načelstva. Računska pregledovalca: Janez Sadek, Martin Ravnjak. 31. Sedež: Sv. Lenart. Tvrdka: Posojilnica pri Sv. Lenartu, registro¬ vana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 16. Sodiški okraj: Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Pošta: Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Načelstvo: Josip Jurčič, načelnik, Anton Vogrin, Matija Šuman, Ivan Pajtler, Fran Wella, udje načelstva. Računski pregledovalec: Josip Šinko. 32. Sedež: Šmarje. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Šmarju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 10. Sodiški okraj: Šmarje. Pošta: Šmarje pri Jelšah. Načelstvo: dr. Josip Georg, ravnatelj, Ivan Debelak, Fr. Ferlinc, Alojzij Krelt, Franc Podgoršek, dr. Josip Rakež, Tomaž Stoklas, udje načelstva. Nadzorstvo: dr.Fr. Jurtela, predsednik, Florjan Goleš, Martin Hrovat, Martin Kočevar, Janez Kozinc, Fr. Senica, dr. Josip Dijak, Janez Vehovar, Franc Verk, Alojzij Vičar, Jakob Zdolšek, Peter Zakošek, udje nadzorstva. 33. Sedež: Šmartin na Paki. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Šmartinu na Paki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Šoštanj. Pošta: Rečica na Paki. Načelstvo: Martin Pirtošek, načelnik, Marka Klančnik, Valentin Primožič, Fr. Klančnik, Janez Prislan, Jožef Kolarič, blagajnik, Jožef Kolenc, Jožef Letonja, odborniki. Nadzorstvo: Vinko Kolšek, Jožef Sevčnikar, Franc Šošter, Ivan Podgoršek. 34. Sedež: Sv. Miklavž pri Ormožu. Tvrdka: Posojilno društvo za krajne občine Sv. Miklavž, Brebrovnik, Adrijanci, Her- manec, Krog in Vitan na Štajarskem, regi¬ strovana (vpisana) zadruga z neomejenim poroštvom. Upravno leto: 6. Sodiški okraj: Ormož. Pošta: Šmildavž pri Ormožu. Načelstvo: Franc Masten, načelnik, Anton To¬ mažič, njegov namestnik, Anton Peitler, knjigovodja, Štefan Šoštarko, Mat. Janežič, Jak. Ozmec, Fr. Štamper, Peter Puklavec, Mihael Tomažič, Alojz Reich, Anton To¬ mažič, Vincenc Praprotnik, odborniki, Vincenc Medile, namestnik. Nadzorni svet: Mihael Tomažič, načelnik, Franc Simonič, njegovnamestnik, Anton Zadravec, Jakob Dolinar, Štefan Haložan, Blaž Za¬ dravec, Marko Haložan, Iv. Rizman, Vincenc Zadravec, Martin Kožajnc, Ivan Hlebec, Ivan Plohel, Lovrenc Boksa, odborniki. 35. Sedež: Šoštanj. Tvrdka: Posojilnica v Šoštanju, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Upravno leto: 29. Sodiški okraj: Šoštanj. Pošta: Šoštanj. Ravnateljstvo: dr. Fr. Mayer, ravnatelj, Vinko Kolšek, njegov namestnik, Ivan Vošnjak, denarničar, Miha Tajnik, kontrolor, Fran Rajšter, namestnik odbornika. 09 Nadzorništvo: Ivan Kranjc, predsednik, Martin Hleb, .Martin Pirtošek, Vinko Ježovnik, udje nadzorništva. 36. Sedež: Št. lij pod Turjakom. Tvrdka: Posojilnica za slovenjegraški okraj v Št. liju pod Turjakom, registrovanazadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Slovenji Gradec. Pošta: Mislinje. Načelstvo: Pavel Rath, načelnik, Blaž Tovšak, njegov namestnik, Franc Krušic, Ignac Jeromel, Franc Potočnik, Val. Urbancelj, Jožef Černič, udje načelstva. Računska pregledovalca: Ivan Munda, Anton Šplihal. 31. Sedež: Sv. lij v Slovenskih goricah. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica pri Sv. liju v Slovenskih goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 4. Sodiški okraj: Maribor. Pošta: Št. Iljski tunel. Načelstvo: Matija Kelemina, načelnik, Anton Ilauc, njegov namestnik, Franjo Thaler, tajnik, Janez Fluchcr, Janez Baumann, Franc Cimperc, Fr. Morth, udje načelstva. Računska pregledovalca: Jožef Ferk, Franc Celcer. 38. Sedež: Št. Peter pod sv. gorami. Tvrdka: Posojilnica v Št. Petru pod sv. gorami, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 3. Sodiški okraj: Kozje. Pošta: Št. Peter pod sv. gorami. Načelstvo: Jožef Tombah, ravnatelj in blagajnik, E. Moric, tajnik, Jožef Stadler. Ferd. Kunej, Jožef Novak, udje načelstva. Računska pregledovalca: Janez Drofenik, Jakob Fink. Sedež: Trbovlje. Tvrdka: Posojilnica v Trbovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 8. Sodiški okraj: Laško. Pošta: Trbovlje. Načelstvo: Peter Erjavec, načelnik, Franc Kalan, njegov namestnik, Josip Mol, tajnik. Jožef Goropevšek, Anton Volavšek, Jos Šribar, udje načelstva. Računska pregledovalca: Fortunat Končan, Janez Kramar. 40. Sedež: Velenje. Tvrdka: Šaleška posojilnica v Velenju, vpisana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: h. Sodiški okraj: Šoštanj. Pošta: Velenje. Ravnateljstvo: Vinko Ježovnik, ravnatelj, Jožef Skaza, namestnik, Urh Bager, Janez La¬ hovnik, Franc Polil in dr. Janko Sernec, udje ravnateljstva. Nadzorstvo: Karl pl. Adamovič, Jakob Lempl, Franc Cizej, Vinko Kolšek, Ivan Kranjc in Matevž Salo ven. 41. Sedež: Videm. Tvrdka: Hranilnica in posojilnica v Vidmu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: h. Sodiški okraj:'Brežice. Pošta: Videm. Načelstvo: Jos. Žičkar, načelnik, Matija Golob, njegov namestnik, Maks Goričar, Miha Planinc, Janez Bogovič, udje načelstva. Računska pregledovalca: Franc Vidmar, Alojz Šoba. 42. Sedež: Vitanje. Tvrdka: Posojilnica v Vitanju, registrovana za¬ druga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 13. Sodiški okraj: Konjice. Pošta: Vitanje. Načelstvo: Franc Hrastelj, načelnik, Rudolf Koser. tajnik, Florjan Jeseničnik, Janez Poklič, Franc Steničnik, udje načelstva. Računski pregledovalec: dr. Lavoslav Gregorec. 70 43. Sedež: Vojnik. Tvrdka: Posojilnica v Vojniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 6. ' Sodiški okraj: Celje. Pošta: Vojnik. Načelstvo: Anton Brezovnik, načelnik in tajnik, dr. Anton Žižek, njegov namestnik in bla¬ gajnik, Janez Žgajner f, Jožef Jošt, Jakob Kovač, Valentin Kranjc, Jožef Lipuš, Ignac Samec, Jan. Prekoršek, Andrej Vodušek, Jožef Vinci, udje načelstva. Računski pregledovalci: dr. Lavoslav Gregorec, Mihael Plevnik, Jos. Vrečer. 44. Sedež: Vransko. Tvrdka: Posojilnica na Vranskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: 12. Sodiški okraj: Vransko. Pošta: Vransko. Načelstvo: Karol Solnventner, načelnik, Franjo Sehaur, Jakob Brinove, Mihael Jezovšek, Anton Kumer, Vincenc Geršak, Jakob Mesič, Anton Ottenschlager, Fr. Zdolšek, udje načelstva. Računska pregledovalca: Matija Sevnik, Janez Apat. Uradnik: J. Kolšek, tajnik. 45. Sedež: Žalec. Tvrdka: Savinjska posojilnica v Žalcu, regi¬ strovana zadruga z neomejeno zavezo. Upravno leto: .22. Sodiški okraj: Celje. Pošta: Žalec. Ravnateljstvo: Franjo Roblek, ravnatelj, Josip Sirca, tajnik, Rudolf Senica, blagajnik, Vincenc Vabič, Franc Nidorfer, uda rav¬ nateljstva. Nadzorstvo: dr. Mihael Bergman, Anton Pe- triček, Jos. Žigan. Uradnik: J. Košar, knjigovodja. II. Imenil< vseh na širnem Slovenskem in v hrvaškem delu Istre poslujočih slovenskih in istrsko-hrvaških denar n i h zadrug, ki niso elan „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju ter njih sedež, tvrdka, sodiški okraj, zaveza in upravno leto. 72 Koroško. 1 1 Navedeni denarni zavodi so osnovani po Raiffeisenovem zistemu in so se pridružili, dasi so jih poklicali v življenje Slovenci, nei** 9 ^ zvezi «Centralkassa» v Celovcu. 73 Kranjsko. 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 12 13 14 15 1(5 17 1,3 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Bo Bi 32 33 34 35 3(5 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 00 01 52 Blagovica Bled Bloke Borovnica Cerknica Češnjica pri Železnikih Crnivrh nad Idrijo Dobrepolje 1lobrunje 1 lomžale Dvorje (Cerklje) (lore Gorje (lozd Horjul Hrenovice Izlake Jesenice Kamnik K audija Košana K ranjskagora I -eskovec Leskovice Litija Ljubljana d to. d to. d to. dto. Mengeš Metlika Mošnje Naklo pri Kranju Planina Polhovgradeo Poljane nad Školjoloko Radeče Radovljica Ribnica Rob Rove Rovte pri v Logatcu Belce pri Škofjiloki Semič Senožeče Smlednik Brednja vas Staraloka na Gorenjskem -trg Struge Hranilnica in posojilnica dto. dto. dto. dto. dto. Posojilnica in hranilnica Posojilnica Hranilnica in posojilnica dto. dto. Hranilnica in posojilnica dto. dto. dto. dto. Ljudska hranilnica in posojilnica Hranilnica in posojilnica dto. I 'rva okrajna hranilnica in posojilnica Hranilnica in posojilnica Posojilnica dto. Hranilnica in posojilnica dto. Okrajna posojilnica Gospodarska zveza Obrtniško društvo za denarno pomoč Hranilno in posojilno društvo Vzajemno podporno društvo Ljudska posojilnica Hranilnica in posojilnica dto. dto. dto. dto. Posojilnica in hranilnica dto. Okrajna posojilnica Posojilnica Hranilnica in posojilnica dto. dto. Posojilnica iii hranilnica Hranilnica in posojilnica dto. dto. dto. dto. Posojilnica in hranilnica Kmetijska hranilnica in posojilnica Hranilnica in posojilnica Brdo Radovljica Lož Vrhnika Cerknica Škofjaloka Idrija Velike Lašče Ljubljana Kamnik Kranj Radovljica Kamnik Vrhnika Senožeče Idrija Litija K ra n jskagora Kamnik Novomesto Postojna K ranjskagora Krško Škofjaloka Litija 1 .jubljana dto. dto. dto. dto. Kamnik Metlika Radovljica Kranj Logatec Vrhnika Škofjaloka Radeče Radovljica Ribnica V elike Brdo Logatec Škofjaloka Metlika Senožeče Lašče Radovljica Škofjaloka Lož Ribnica neomejena dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. omejena neomejena dto. dto. dto. dto. dto. omejena dto. dto. dto. neomejena dto. dto. dto. dto. dto. dto. omejena neomejena omejena neomejena dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. dto. 1902 1902 1895 1902 1894 1899 1895, 1894 1898! 1897 1899j 1902 ! 1895; 1899 1894 1901 1902 1900 1900 185)0 1898 1893 1895 1901 1897 1894 1899 1874 1875 1893 1895 1897 1895 1895 1902. 1900 189(5 1896 I 1894 1891 1898 1899 1897 1896 1897 185)9 185)6 1903 1895 1897 1895 1901 10 74 — I O — Primorsko . 1 i . . ' * 1 > K1 je dobila v la namen od vlade denarne podpore; »Istarska posujilnica u Puli* imenovane denarne zadruge tudi nadzoruje in jih mate- r 'jelno podpira. 10 , Stajarsko Vseli slovenskih in istrsko-hrvaških zavodov, ki so zadružnega zakona, je torej: osnovani na podlagi V < Zvezi slovenskih posojilnic* stoječih: Koroško. 28 Kranjsko. ; : }0 Primorsko 1 . H; Stajarsko. 45 skupaj. U4 V raznih drugih zvezah, ali pa v nobeni zvezi: Koroško. 5 Kranjsko 2 . 85 Primorsko 3 . 45 Stajarsko. K) skupaj Torej vseh skupaj. 145 259 1 Pod »Primorsko* se razume področje celega c. kr. namestništva v Prstu, t. j. Goriško-Gradiščansko, Istra, Primorje, Trst in okol* c ^ 2 Izmed teh jih kakih 8 menda ne pripada nobeni zvezi. 2 Izmed teh jih menda 5 ni v nobeni zvezi $ ITI. Statist i k a posoj i 1 n i c, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. 78 Denarno gibanje leta 1902 posojilnic, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. - Na Koroškem. Denarno gibanje leta 1902 posojilnic, ki so član »Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. -^- Na Kranjskem. 80 Denarno gibanje leta 1902 posojilnic, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. -- Na Primorskem. 81 Denarno gibanje leta 1902 posojilnic, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. —- v Na Stajarskem. 11 !S2 83 Skupni denarni promet vseh v ,,Zvezi slovenskih posojilnic 1 ' stoječih denarnih zavodov leta 1902. 11* 84 Na Koroškem. Lastno in tuje imetje posojilnic, ki so član „Zveze D e e z 1 leta 1902 z obrestmi vred K v zakladi Skupno lastno imetje K B. Tuje 11 ranilo® v teku leta vpla¬ čane 480 560 18 100 64 224 118 94 223 140 105 60 82 116 | 114 14 236 96 180 1.640 596 28 100 8 160 72 341 10 82 54 20 22 62 12 62 300 340 160 22 42 : 11 15.526 13.438 1.316 80 3.060 L.922 80 3.232 2.958 9.880 60 330 4.607 1.108 126.19933 73 1.856 2.500 7.327 2.137 46' 3.024 1.089 60 8.544 38. 4.27405 1.442,- 13.337 15.460 3.641 496 10.334 2.193 67 15.05138 13.715; Logatec. Loškipotok (Travnik) Metlika • • • Mokronog' • • Moravče • • Postojna • • Radeče • • • Ribnica • • ■ Slap pri Vipavi • Sodražica • • Staritrg’ • • Sv. Križ pri Kostanj Škofja Loka • Trebnje • • • Velike Lašče Vrhnika • • • Zagorje • • ■ Žužemberk ■ ev 1C1 21 8 12 ! 252 630 1.772 1.035' 515 93 1.159 1.701 609| 278 894 545 594 256 798 786 388 1.268 632 4491 589 575| 267 4541 200 72! 598 1.477! 116] 456 240 960 122 6.055,31 2,450] 18! 264]— 11.280,- I 420 — , 198 —! 120 468 552 — 325 — 1.900- 900 — 1.000 - 1.466]—! 392 210 2.388 180!— 43—! 70! — 80 — 172 — 120 .— 676 06 H- 900 26, 3.709 57 58!— 8.340 - 200 116] 24, 540] 504 250 ! 940] 10 ! 630 160 84' 214 552! 650 161 25 1.986 48 9.637134! 300- 826|—I 70 82- 9.994 25.638 3.258 19.516 99| 36.835 24.210 89.297 15.475 98| 88 6.558 7.055 20.685 37.779 15.383 566 22.805 74.757 63 50 35 29! 01 86 10 33 92 12 59 04 26.557 5.701 21.384 6.139 4.646 39.186 1.940 36.636 8.560 2.573 49 4.623 65! 6 . 8 O 81 — 6.271 05] 1.545 70] 1.518 3 15.048- 6.241 — 5.174 09 12.471|24 10.294 40.401182' 8.545 16.692 30.680 63.417 18.641 20.083 59.640|36| 11 84 30 30| 57 85| 98.702 168.424 410.154 483.999 171.681 70 17 07, 96: 36 " 6.00 140.31 Jr 278.034 434.455 135.274 M 100.946 72, 48.81« 2 R 338.598 60' 276 •±u.^ .1 76.5291 98.967 101.768 3312 , 766 . 656(94 65' 7.541 60.000 2,206 8.537 30.959 1.101 74.846 5.916 3.475 6.980 1.832 1.124 4.66811 ; 2.738 106.892 13.503 18.425 51 19 83] 28l 80 88 1 39] 46] 31 1 27 14 66 ' 74 72 25.76963 66.959 80' 13.243 58 81.384 —' 8.345 51 13.184 11 70.145 95! 3.041-28 UJ 383 39! 14.476 92 6.04888 11.603165 8.640 46 ! 7.39530 6.213 83 4.256] 121.940 T97744 1 66 23.599183 58] 14| 743.921 2.167.527H 21 301.517 ,156.073(23 173.293 135.862 568.449 33.647 137.242 245.619 79.356 623.347 171.564 134.980 115.046 66.5141 274.588 82.102 16.602 503.706 314.367 174.991 933.933P 1 26 72} -i 90! 12 68 11 23] 31 53! 81 05 23 45, 64 79 222.331 93.52 ( 458.058 jj 34.233 J 72.n2l 1 181.7l®fi 68.9630 .S*J 2ll«f 297.48^ Skupaj 18.946: 33.70149 19.621 89 436.405 89 599.509 — 1,035.91489 10,290.44103 7,855 754 Krmlitno društvo v Kranju jo začelo poslovati 2 . januarja 1903. **! Je pri Ljubljanski kreditni banki ustanovljeno, pa se n« začelo poslovati. in ostala pasiva slovenskih, posojilnic 4 * v Celju. Na Kranjskem. 1 m e t j e leta 19 0 2 Izposojila V teku Stanje leta 1902 ||- koncem prejeta leta 1902 Iv I V 20.000 | 146.684 , 330.032 4 > 2 98.077 20.000 180.734 60 998.356 36 2.011 182.877 52 63 1 94 48 67 g?0.26l 22 ,3008 >388.713 6°.7ll 297.549 4 5-794 m n -830 40 1 JOD 47 4 J3.039 10 ^18.863 67 S « ifi b 1 6 ??-112 |04 6 ,^60 07 ^Ck4 18 4-5 4'— 4‘5 4'5 4-45 4'5 4‘5 4-5 4'5 4 - 5 4’5 4'5 4‘5 4-5 4-5 4'5 4'5 4'5 7.200 — 7.200 7.147 52 5.000 K I l 15.000 -II — — 1 j 34.850 4-49 1,221.290 90 269.086 D Tekoče število Na Primorskem. Sedež posojilnice Lastno in tuje imetje posojilnic, ki so član ..Zveze A. Lastno imetje koncem leta 1902. p -obrt Bovec Gorica (Ljudska Gorica (Trg.- Kobarid • Komen • Koper • Marezige Nabrežina Pazin • • Podgrad Pulj • • Selo- • • Sežana**) Skrilje - Tolmin ■ Volosko - Skupaj posoj.) zadr.*) Deleži leta 1902 •"O O vpla¬ čani cam •n 11 — K IjSlanje koncem' j leta 1902 i j z obrestmi I vred K Rezervni zakladi Skupno lastno imetje v H K 211 164 1.853.) 1.786 8.144 193.279 469 170 798 172 319 717 541 1.046! 99! 93 266 110 1.320 215 ;- 741I70J 800 — 920'— 1.080—1 45 2 »«- 31.400 58381.489 20 40 140 1 —] 5j j 37680 640 1 — 180 — 740 — 3-1 805 500; 1.110] 2.477 848- 138.694 16 336.082 50 2.756 1 — 924 20 7.980 - 8601— 6.845177 14.700;— 11.522 66" 20.300.— 300 — 930—, 9.326 342 37 63.01407 U l iOl . I VU —' 1 336.082 50 7.83961 47831! 22.986 51 74738 2.148'60 6.77232 7.225 77i 12.606 96 481,78 1.190 37 201.708,83 53 18.600 10.595.61 1.402 51 30.966 51 1.607i38 8.99437 21.472 32 18.748 43 32.896 781 54 983 54 —li 27.926 1 15.99982 14.500— 30.499 82 73.497 590.567 951.633 138.218 33.407 91.130 6.029) 9.805 99.8491 67.405 303.074 14.400 54'48» 321.220.30L: 18 93.lg! 05 11.3'°L' 81 88 20 91 85 ()() 65 4 - i,? 51.063 J 28.20 212.30' 3. So«* G. 778! 15 10.337 202.262,57 195. " A (lil 61003 Xt, J ^\ i ' 515.368 61 202.]O> 11.556 203.994 28 416.328 80 568.069 11 157.787 81 725.856 92 4.108-48938 '2.627.665' *) Trgovsko-obrtna zadruga je zaključila z 31. decembrom 1902 prvo petletje. ‘*) Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani je začela poslovati šele 21. marca 1903. 89 in ostala pasiva slovenski}, posojilnic- v Oeljvi Na PflJTIOPSkeni. 12 k. 90 Lastno in tuje imetje posojilnic, ki so član ,,Zveze A. Lastno imetje koncem leta 1902. o 6 7 8 9 10 ' 11 12 j 13 Ul 15! 16 17 18 19 20 ' 21 22 ' 23 241 ■2E 261 27 128! 29 1.301 31 '32 33 34! '35 36 >37 381 39 40 41 42 431 44' Sedež posojilnice Brežice Celje. Dol. Fram. Gornja Radgona Gornjigrad • • Gotovlje*) • • • Jarenina- • • ■ Konjice .... Kozje**) .... Križevci- • • • jutomer - • • Makole • • • • Maribor • • • • Marija Snežna • Mozirje • • ■ • Oplotnica • • • Ormož .... Ormož (Okrajna posoj.) Pišece . Ptuj ■'. Rajhenburg • • • • Rogatec***) • ■ • • Sevnica. Slatina. Slovenska Bistrica - Sv. Benedikt v Slov. Sv. Ema. Sv. Križ pri Mariboru - na Poh. Deleži leta 1902 listanje koncem] gor. Sv. Kunigunda Sv. Lenart v Slov. go Šmarje pri Jelšah • - Smartin na Paki ■ • - Šmiklavž pri Ormožu Šoštanj. Št. Ilj pod Turjakom Št. Ilj v Slov. goricah Št. Peter pod sv. gorami Trbovlje • ■ • Velenje****) • • Videm*****) • • Vitanje .... Vojnik .... Vransko- • - - Žalec. Skupaj z obrestmi vred Rezervni zakladi Skupno lastno imetje v teku leta vpla¬ čane 11.294 90.067 3.236 21.8801—1 11.805 89 11.415|63 330 920 2.466 9.840 86; 284.679 6.185 12.607 24.958 26.949 66 637101 26.809102 284 — 96.59597 4.34460' 125.535 731 1.280—1 12.384' 1441— 17.604 28! 14.55 434 5.475 89.727 3.982 523 88.278 53.932 13 24 25 34 74’ 168.26338; 2.91801 37.250 02 67.576 5.452 11.372 231.932 1.108 74| 80 3.946 1.366 7.945 830 158 372 750 7.490166; 15.175! 382 1.248 8.722 1.090 1.338 1.054 1.792 94 76 86 83 09 21.1341 374.747 9.421 34.487 36.764 38.365|42 396 1.557|0l| 29.275 62 807 13 184.874 21 58.276|s5 293.799 H -4:198 01 49.63402 144 85.181 20.004 16.847 321.660 8.816 3.337 15.276 3311 35.676 18' 9.771 '88 9.008i 7 14.434 09 462*08 303 7 145 91 60037 13.521 30 23.399.54 238 19,' 886' 25.242 313 578 896 3.662 230.228 1,668.863 83.965 123.777 154.509 157.870 47.395 22 10 86 17 68. j 147.158,0' 39'2,236.490 80 “5.3l4?r 28 80; 55 20 7.500 42 232.106 80 37 80 72 104.212, 9 / 100 6-635 196.4o6° 0 ' 43.073 216.912 142.501 820.147 18.692 202.719167 22.708 92.048189 175.934^28 .09009 13.718 62 >-,1-7 / 89 24 20 61 34 43, 50 14.819115' 2.063'28' 34.71151 82.329 44' 10.374 22.379 1.292108 461 517 1.350 21.011 38.574 620' 2.134 33.964 1.403 1.916 1.950 5.454 71 91 37 96 54] 19 24] 38 61 34 43 50 791.551129] 33.248 33 86.694 5o| 31.3231721 232.245 34 23.53326 32.195 61 115.028 17! 196.419,89 194.o^-| n q 231.850 637.731 15.7281 116.72',° 84.»«?l‘5 82 8.54L' 621.388,3 14.227J 5°.7 16-2 J4| 0 i ‘265.11 ; |. 1 l - 3E & !•? 151 23.635 46 5.400 96] 49.987 84 1Jjj.005'44' 10.188' 18.414 202.622 44.15961 19.558 431 10.61460 84.308' 99, 145.755 43] 63.890,85; 232.360 370.507 -'is ■sgs itsx> A 137.' •22 166-^,79 —|—137 744 H39.420 02 31.192 16 642.090l34ll.298 .730 341,940.820,6817,208.129 1 1 vanj a ’ lil I! i 11 1 11 1 11 *) Hranilnica in posojilnica v Gotovljah je začela poslovati še le 20. oktobra 1902., pa je izdala računski zaključek za dobo svojega dvamesečnega delo?' **) Hranilnica in posojilnica v Kozjem je začela poslovati dne 10. marca 1903. ***) Hranilnica in posojilnica v Rogatcu je začela poslovati dne 23 marca 1903. . j, o< ****) Šaleška posojilnica v Velenju je začela poslovati dne 6. novembra 1902., pa za čas do. 31 decembra 1902. ni še izdala računskega zaključka, amp aK vštela to dobo v račun za leto 1903. ,de Hranilnica in posojilnica v Vidmu je začela poslovati dne 15 januarja 1903. 91 in ostala pasiva slovenskih posojilnic“ v Celju v Na Staiarskem. 12 * Tekoče število 92 Posojila in Na Koroškem. posojilnic, ki so član ..Zveze 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Sedež posojilnice Bekštanj v Ločah Celovec. Črna. Djekše . Glin je- • ■ • • ■ • Kleče pri Beljaku • Prevalje. Sinčavas • • • • • Slovenji Plajberk • Spodnji Dravograd Suha nad Pliberkom Sv. Jakob v Rožni dolini Sv. Lenart pri sedm. studencih Sv. Štefan v Ziljski dolini Šmihel pri Pliberku • Št. Janž v Rožu Št. Jurij na Žili Tinje. Velikovec ■ • • Žila. Ziljska Bistrica Žabnice • • • • Železna Kaplja_ Skupaj A. Posojila Koncem leta 19 0 2 93 druga aktiva slovenskih posojilnic * 4 v Celju. Na Koroškem. B. Druga aktiva Zaostale obresti 3.991 16.465 6.224 8.222 7.060 213 6.492 1-560 13.551 382 3.189 3.773 9.869 98; 20 34 20 73 26 ! 04 ji 61 ij 36 38 ! 63 15 14 60 40 86 3.296 01 4.906 02 11 122.349 02 ji Skupna aktiva 258.123 621.742 146.300 208.751 359.762 179.372 371.972 353.797 14.769 355.238 111.996 419.926 154.474 224.635 317.345 258.937 65.607 399.232 283.567 66.210 38 43 86 95 06 50 47 46 82 86 91 19 43 42 23 39 49 20 77 34 o J. >- a? | m o o 1 2 3 4 5 6 t 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 , 5.171.765 i 16 94 33 © >© O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Na Kranjskem. Posojila in posojilnic, ki so član „Zve z e Sedež posojilnice A. Posojila V teku leta. 1902 Koncem leta 1902 Bled. Cerknica. Črnomelj. Idrija. Ilirska Bistrica (Trnovo) Krško (Centralna) Krško (Okrajna) • Ljubljana (Kmetska posoj.) Ljubljana (Splošno kred. druš Ljubljana (Glavna sl. hr.in pos. Ljubljana (Diskontno društvo Logatec.. Loškipotok (Travnik) Metlika • Mokronog Moravce Postojna Radeče • Ribnica ■ Slap pri Vipavi Sodražica- • • Staritrg- • • • Sv. Križ pri Kostanjevici Škofja Loka • Trebnje • • • Velike Lašče Vrhnika • • Zagorje • • • Žužemberk • Skupaj 95 druga aktiva slovenskih posojilnic** v Celju. Na Kranjskem. Gotovina Skupna aktiva Tekoče število — 9(5 — Na Primorskem. Posojila in posojilnic, ki so član .,/veze Sedež posojilnice V teku leta 1902 I dana jj vrnjena K K A. Posojila Koncem leta 1902 stanje K > >N povprečno posojilo IC Obrestna m era naj- višja naj; niŽJ a 1 2 3 4 o 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 Bovec Gorica (Ljudska Gorica (Trgovsl Kobarid Komen • Koper • Marezige Nabrežina Pazin • • Podgrad Pulj • Selo • Sežana Tolmin Volosko posojilnica ko-obrt. zadr.) Skupaj 47.490 249.032 830-414 102.194 13.830 144.799 19.230 21.957 76.720 45.210 71.551 11.724 14.310 90.249 253.490 (59 28 69 96 81 5.892 185.216 635.268 18.577 3.539 27.850 8.567 14.727 53.151 11.092 53.499 6.576 5.076 20 jj 50.248 18 116.066 39 91 78 12 27 32 51 80 57 09 jj 38 85.912 63 1,443.030 10 1,248.175 364.431 48.201 289.161 34.194 41.983 251.658 223.466 470.230 27.615 22.491 536.579 674.485 07 72 441 73 20 11 24 51 73 108 1-853 1-257 378 87 996 153 104 704 492 659 99 93 593 781 795 48 i 1,998.215 81 1,195.349 14 5,761.615 48 8"357 778 992 964 554 289 223 403 357 454 713 278 241 904 863 /o 97 10 03 72 49 68 48 19 55 93 84 85j 28 62 6-— 5’5 5-5 6'" 5'5 5- 5 6- 6 '" 6- 6 "' 0 ‘" 5-5 5 - a 5’L 689 43 'i 6-08 5-08 97 druga aktiva slovenskih posojilnic 4 * v Celju. Na Primorskem. Tekoče število — 98 — Na Štajarskem. p o s oj LIC Posojila in ki so član „Zveze Sedež posojilnice V teku leta 1902 Koncem leta 19 02 Obrestna mera 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 20 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 Brežice Celje • Dol • ■ a j na posojilnica) Fram. Gornja Radgona Gornjigrad Goto vij e • Jarenina- Konjice • Kozje • • Križevci • Ljutomer Makole • Maribor • Marija Snežna Mozirje • Oplotnica Ormož Ormož (Okn Pišece • • • Ptuj. . . • Rajhenburg Rogatec • Sevnica • Slatina • • Slovenska Bistrie Sv. Benedikt v Sv. Ema . Sv. Križ pri Mariboru • • • Sv. Kunigunda na Pohorju • Sv. Lenart v Slov. goricah • Šmarje pri Jelšah • • • • Smartin na Paki. Smiklavž pri Ormožu • • Šoštanj. Št. Ilj pod Turjakom • • • Št. lij v Slov. goricah • • Št. Peter pod sv. gorami • Trbovlje Velenje Videm • Vitanje Vojnik V ransko Žalec • Skupaj :;a • Slov. goricah dana vrnena stanje povprečno II- posojilo naj- višja naj' nižja K ! v 3.115 I. BOO 1 21.(5(53 77.030 90.750 10.780 30.738 51.620 32.129 12.900 II . 110 40.550 02.140 35.790 129.060 184.581 79 15 05 1.574 2.092 5.999 48.010) 30.200 3.080 20.417 28.707 9.082 2.834 1.460 7.280 32.801 12.825 34.742 52.000 43 67 14 86 06 52 372.598 oo 3,329.545 41 175.228 229.898 302.738 311.234 8.800 21.504 361.531 51.770 595.803 428.216 1,967.113 62.490 510.955 13.000 322.986 269.332 93.381 1,081.983 05.895 299.574 88.122 373.561 18.785 28.405 14.385 40.083 I 271.342 398.448 I 29.740 30.817 435.362 45.089 ! 37.492 37.912 159.965 50 _84i 3,907.840 ! ; 281| 2,467.500 432.900 124.250 460.705 771.883 15,335.610 709 440 790 1.075 5-5 6711 O 1 — 37 11 99 druga aktiva slovenskih posojilnic 41 v Celju. v Na Staiarskem. Zaostale obresti 2.481 981 110.696 1471 2.251 1.300 6.845 15.109 42 12.413 95 B. D r u a aktiva 2.200 1.977 10.518 Naloženi denarji z obrestmi vred lC 8.032 013.140 93.884 103.107 8.310 52.962 37.200 1.905 98.519 2.475 53.532 17.479 380.917 748 83.184 13 20.537 43.134 827 235.930 1.814 0.793 12.884 74.885 1.000 12.204 7.001 20.875 83.172 2 809 2.340 20.222 407 200 102.901 00 179 18 09 30 85 09 53 15 75 22 97 20 50 85 16 95 24 45 58 126.390 23.593 202.890 j 29 01.066 99 53 57 38 88 80 50 43 54 Ostala aktiva Gotovina K Skupna aktiva 2.683.430 184'! 1,722.278 36 13 100 Na Koroškem Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški posojilnic, ki so član ,,Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. Tekoče število 101 Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški posojilnic, ki so član ,,Zveze slovenskih posojilnic*' v Celju. 102 Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški posojilnic, ki so član ,,Zveze slovenskih posojilnic * 1 v Celju. Na Primorskem. 103 Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški posojilnic, ki so član ..Zveze slovenskih- posojilnic" v Celju. Na Štajarskem.___ 104 Skupni Lastno in tuje imetje posojilnic, ki so član Dežela Koroška • Kranjska Primorska Stajarska Skupaj Število posojilnic n. o. L 23 7 30 16 45 100 14 114 A. Lastno imetje koncem leta 1902 8.364 18.946 11.556 37.744 3.024 33.701 203.994 39.420 76.610 280.139 79, 4.069 19.621 416.328 31.192 Rezervni zakladi K Skupno lastno imetje 212.752 436.405 568.069 642.090 15 178.694 891 599.509 lil 157.787 34| 1,298.730 471.212 07 1,859.317 49 2.234.721 56 391.446 56 1.035.914 89 725.856 92 1.940.820 68 4.094.039 05' B. Tuj e Hranilflg v teku leta vpla¬ čane izpla¬ čane K 1,155.397 10.290.441 4,108.489 7,208.129'38' 28 n 22,762.45687 7,855.7°’ 2.627.66° 6 . 511 - 665 ^ 17.945.29 6 ; 0 ' Posojila in posojilnic, ki so član ,, Zveze 4 ' 6 5-44 U s 105 pregled. in ostala pasiva nZveze slovenskih posojilnic" v Celju. Stanje koncem Ivta 1902 jpitaiizovaninu vred V teku leta 1902 prejeta Stanje koncem leta 1902 K «4,710.165 80 ^>657.333 28 ‘L'60.33030 i047.697|l3 49,695.532! 51 Skupno tuje imetje 4,746.757 48 20,326.419 139 6,082.051 91 19,410.104 20 V o 3 c o. ^ rt o rt S Z 12 - 12 ! 19-62 8-38 10 -- C. Ostala pasiv j! Pred- Dobiček jj plačane j ! obresti K v Razna druga 19.479,76 120.380 68 90.20822 135.060 47 13.895 80.773 27.322 107.115 59 24 21 24 185 77 45.472 41 2.571136 655 251 50.565.392 1 98 12-3: 365.129 13 229.106 28 48.88479 Skupna pasiva 5,171.765 21,608.960 6,928.010 21.593.815 16 61 62 84 55.302.552 23 A druga aktiva slovenskih posojilnic v Celju. 106 Skupni pregled. Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški posojilnic, ki so član „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju. Dežela Koroška • • Kranjska- • Primorska • Stajarska- • Skupaj Zadružnik i j leta 1902 (D O M o -i-=> m 7.540 14.095 8.915 30.500 471 1.826 1.343 3.096 o CB (M O O o c o M 343 666 1.111 1.579 7.284 15.738 9.168 32.046 61.050 6.736 3.699 04.236 Od dobička 1. 1902 se je porabilo za o c3 CD N CD Sh K I v CD T3 O U JD O Tj K rt Tj K bJD IC o 0) > O Tj ! CD n '■ SL, rti m o O m CD & K 10.835 18 5.51169 597 - 83.18134 11.455 55 15.253 62 77.291 17 6.69937 8.243(97 77.671 24 | 30.934V1 I 9.027(60 248.978|93 3.132 89 13.179 5.037 17.517 54.601:22 133.122 19 38.86671 lii i 6.784 64 71 25.426 9.318 48 26.993 05 68.522 88 >m o 17.721 73.165 88.859 91.00232 270.748 67 Tekoče ?vUiy\\o Zaključek. Kakor vsako leto, je za boljše in lažje razumevanje statistike potrebnih tudi letos nekaj opomb in razjasnil. V splošnem moram omeniti, da iz računskih zaključkov posojilnic žal tudi to pot nisem posnel, da bi se vse posojilnice zanimale za nasvete, katere dobivajo vsako leto na tem mestu, kar nekaterim pač ne dela nikake časti in da računski zaključki ter z istimi vred statistični podatki tako dolgo ne bodo zavsem popolni, dokler se vse članice ne bodo strogo ravnale po onih naukih, katere jim dajemo ustmeno in pismeno leto za letom. Želimo, da bi se te zaključne besede letos, ko završuje «Zveza slovenskih poso¬ jilnic* dvajset let svojega obstanka in podaja pričujoči «Letopis* morebiti kot zadnji v sedajšnji svoji obliki, od vseh onih posojilnic, katerim so namenjene, pravilno razumevale ter tudi temu primerno uvaževale. Imenik: Glede imenika opozarjam zopet na vse ono, kar sem na tem mestu pisal v lanskem letniku in česar zaradi obširnosti ne kaže vnovič ponavljati. Promet: Isto kakor glede imenika, velja tudi zaradi prometa. Pojma promet še vedno ne shvatajo pravilno vse posojilnice, ker se niti ne potrudijo, da bi prečitale vsaj enkrat naš tozadevni pouk in kažejo z napačnimi poročili v tem oziru le svojo nevednost in brezbrižnost. Promet tvori: gotovina poprejšnjega leta, prištevši k istej vse prejemke in vse izdatke tekočega leta. Gotovina, ki ostane ob sklepu tekočega leta, se ne všteva v promet, ker ista resnično ne tvori v tekočem letu še nobenega prometa, ampak se prenese, kakor zgoraj povedano, v prvo postavko prejemkov bodočega leta. To zapomniti si, pač ni pretežavno in kdor se potrudi in to le enkrat pazno prečita, tega načela tudi nikoli ne bode pozabil. Seveda jo treba čitati! Lastno in tuje imetje: Na vsakem računskem zaključku mora biti razvidno po § 22. zadružnega zakona od 9. aprila 1873, drž.' zak. štev. 70. poleg števila zadružnikov tudi število deležev, ne glede na to, ako ima vsak zadružnik le eden delež ali več. To poročilo pa naj bode na vsakem računskem zaključku kot posebno poročilo pred denarnim prometom posebej navedeno na prvi strani računa, da ni potreba iskati tozadevnih številk še-le v prometu ali v bilanci. Pri nekaterih računih pa teh številk sploh ni iz računa posneti, kar je po navedenem paragrafu zadružnega zakona naravnost nedopustno in kaznjivo. Nekatere posojilnice imajo v tem oziru napačna poročila, meneč, da se za to nihče ne briga; zopet druge pa navajajo namesto števila deležev znesek vplačanih deležev, kar u* 108 .je načelno napačno. Znesek vplačanih deležev se najde itak v bilanci med pasivami, med tem ko zahteva zakon v napominanem poročilu izrecno navedenje števila deležev in ne vplačane vsote istih. V rubrike: vplačane in izplačane hranilne vloge ter stanje istih koncem leta, sem všteval deloma tudi reeskompt. Iz marsikaterega računskega zaključka ni razvidna obrestna mera hranilnih vlog. Tudi to poročilo ni le samo važno, ampak je naravnost potrebno, da se izogne s tem dolgotrajnemu poizvedovanju in dopisovanju. Med izposojili so zapopadeni vknjiženi dolgovi na hišah in posestvih posojilnic, ponekod pa deloma tudi reeskompt, kjer je bilo smatrati, da ne spada isti v rubrike hranilnih vlog. Glede imenovanja rubrike: predplačane obresti posojil, je treba omeniti, da ni pra¬ vilno, ako se reče v bilanci med pasivami: predplačane obresti dolgov, ker zadevne vsote, na katere se nanašajo predplačane obresti posojil, niso posojilnični dolgovi, ampak so posojilnična aktiva, torej se mora reči pri predplačanih obresti glede teh aktiv: predpla¬ čane obresti posojil, kar je edino pravo in razumljivo. V rubriki: razna druga, so zapopadene najraznovrstnejše postavke kakor: pre¬ hodni zneski, predplačane najemnine, zaostale obresti izposojil, vknjiženi dolgovi, nepo¬ rabljen čisti dobiček poprejšnjega leta, še ne plačani stroški za obdelovanje posestev, nevzdignena darila za dobrodelne namene, neizplačane nagrade, še neplačan davek, pred- plačani prejemki iz nepremičnin i. t. d. Sploh so zapopadene v tej rubriki vse one postavke, katerih po njihovem bistvu ni mogoče uvrstiti v nobeno ostalih rubrik dotične tabele. Posojila in druga aktiva : Iz marsikaterega računskega zaključka ni bilo mogoče posneti števila dolžnikov, ker se, kakor rečeno, posojilnice glede poročil ne drže in ne morejo v svoji stari konser¬ vativnosti in ukoreninjeni navadi oprijeti onega obrazca, ki ga v «Letopisu» vsako leto ponavljamo. Kjer torej iz računskega sklepa število dolžnikov ni posebej razvidno, sem smatral, da je vsak zadružnik tudi dolžnik ter sem vzel število zadružnikov ali pa deležev tudi za število dolžnikov, kar pa pravzaprav ne odgovarja povsod resničnemu stanju, ker gotovo ni vsaj povsod vsak zadružnik tudi dolžnik posojilnice in bi to tudi nikjer ne smelo biti. Potrebno je torej, da se tudi število dolžnikov v poročilu letnega računa naznani posebej. Enako, kakor ni pri lastnem in tujem imetju razvidna obrestna mera hranilnih vlog, ni marsikje razvidna tudi obrestna mera za posojila, kar je tudi neodpustljivo. Na vsakem računskem zaključku naj bodo posebej razvidne vse eventualne mere glede deležev, vlog in posojil, izposoji!, tekočih računov i. t. d. Kjer iz letošnjega računa nisem mogel posneti obrestne mere, sem smatral, da je ostala ista neizpremenjena in sem vzel število iz lanskoletnega «Letopisa». V rubriki: ostala aktiva, so zapopadene postavke kakor: predplačane obresti izpo¬ sojil, predplačani davki, prehodnji zneski, zaloge kolekov in tiskovin, nepovrnjeni stroški, zaostala najemnina, neprodani pridelki, predplačani sodni stroški, predplačani ekspenzarji in zavarovalnine, predplačane obresti reeskomptov. predplačana stanarina, vadiji, rezervni zakladi, izguba in skratka vse one številke, katerih ni bilo mogoče uvrstiti v katero ostalih rubrik, tabel za posojila in druga aktiva, ali katere po svojem bistvu ne spadajo v katero drugih rubrik. 10 !) Zadružniki, dobiček, davki, pristojbine, upravni stroški: Zapazil sem na nekaterih računih, da smatrajo posojilnice poročilo o pristopivših in izstopivših zadružnikih ter o stanju istih ob sklepu leta za silno malo važno, dasi je isto, kakor v tem članku že od začetka omenjeno, naravnost predpisano po zadružnem zakonu. Našel sem, da se ne strinja naznanilo o številu zadružnikov poprejšnjega leta z enakim naznanilom, katero se ponavlja, v tekočem letu, kar je, ako se posebej na dotičnem mestu no pojasni, popolnoma nerazumljivo. Pričakovati je torej, da bodo ta poročila v bodoče bolj točna in zanesljiva. Kjer iz računskega zaključka ni razvidna nikaka razdelitev čistega dobička po občnem zboru, sem smatral, da se je pridjal ves čisti dobiček rezervnemu zakladu. Samo ob sebi se pa razume, da gre pri posojilnicah Raiffeisenovkah ves čisti dobiček v rezervo že po zakonitih določilih. Za dobrodelne namene in nagrade dovoljujejo nekatere posojilnice po svojih pra¬ vilih prispevke iz tekočih prejemkov že med letom in ne še-le ob sklepu leta iz čistega dobička. Ti zneski pridejo seveda v izgubo in se za toliko zmanjša čisti dobiček. Vsled tega so na tej tabeli zadevne rubrike prazne. Ponekod se deleži obrestujejo in dotične posojilnice ne določujejo potem pri občnem zboru deležem nikake dividende. Par posojilnic pa je, katere dajejo deležem poleg navadnih obresti povrh še dividendo, kakor sklene občni zbor. Največ pa je takih posojilnic, ki ne dajejo deležem nikakih obresti in nikake dividende, kar je zelo požrtvo¬ valno zlasti pri malih posojilnicah prva leta njihovega obstanka, da se tem hitreje okrepi rezervni zaklad. V denarnem prometu morajo biti med izdatki natančno specificirani plačani davki, da se razvidi, koliko je plačala posojilnica neposrednih pristojbin, rentnine, pridobnine in eventualnega zemljiškega, hišnonajeinninskega in drugih davkov. Ta specifikacija je potrebna tudi zaraditega, ker je važna pri izdelovanju napovedi za pridobnino in da se izogne tako posojilnica, kakor tudi «Zveza» in davčno nadzorstvo zamudnim poizve¬ dovanjem. V rubriki: upravni stroški so zapopadene tudi one nagrade in darila za različne dobrodelne namene, katere je dovolila posojilnica že med letom in ki ne pridejo zaradi tega v poštev pri razdeljevanju čistega dobička. V splošnem je potrebno, da tu povdarjam, da imajo nekatere posojilnice, kakor kažejo tabele, silno visoko razmerje med lastnim in tujim premoženjem, to pa zaradi tega. ker imajo ponajveč prenizke deleže in na drugi strani ogromno izposojil ali hranilnih vlog. Razmerje med lastnim in tujim premoženjem bi naj bilo razdeljeno tako, da pride pri posojilnicah z neomejeno zavezo na l K lastnega imetja do 15 K tujega imetja, medtem ko naj bi bilo razmerje med lastnim in tujim imetjem pri posojilnicah z omejeno zavezo kakor 1 : 10. One posojilnice, ki imajo izločene rezervne zaklade, naj iste vendar zaračunavajo tudi v bilanci med aktivami in pasivami, ker je naravno, da spadajo skupaj vsa aktiva in vsa pasiva brez izjeme v bilanco in ne glede na to, ako se vodi za iste še poseben račun dobička in izgube in posebna špecijalna bilanca. Par posojilnic je, ki imajo silno visoka posojila in nerazmerno visoko povprečno posojilo. Naše posojilnice ne smejo nikdar pozabiti, da so le posojilnice in nič druzega, da se ne smejo spuščati v špekulativna podjetja, da je njih namen v prvi vrsti pomagati kmetu, obrtniku in trgovcu z malimi posojili in da je treba prepustiti dajanje visokih posojil, ki se navadno tudi kmalu ne povrnejo, večjim hranilnicam, bankam i. t. d. Poso¬ jilnice naj imajo precejšnji del svojega denarja razmeroma vedno mobilen in naj ne zabijejo visokih vsot le na eno podjetje ali enemu zadružniku. 110 Slednjič priporočam vsem posojilnicam, ki razglašajo svoj računski zaključek v drugačni obliki, naj se v bodoče ravnajo po našem uzoreu, katerega na koncu «Letopisa» zopet priobčujemo in naj ne izpustijo v računu ničesar, kar na istega spada, in kar je za poročilo potrebno. Samo ob sebi se razume, da velja za večje zavode lahko izjema, vendar velja tudi istim naš opomin, naj bodo na računu vsi oni podatki, katere zahteva zakon in katere potrebujemo mi za «Letopis». Na nobenem računskem zaključku tudi ne sme manjkati naznanilo, da je posojilnica član «Zveze slovenskih posojilnic* in daje le-ta izvršila predpisano revizijo. Nikakor ne morem zaključiti svojih opazk, da ne bi tudi letos potožil, koliko težav in pisarij sem imel, predno sem dobil od posojilnic računske zaključke. Posojilnice naj nikdar ne pozabijo, da se zrcali vse njihovo delovanje v vsakoletnem računskem zaključku in da predočuje računski sklep nekako obličje cele posojilnice in njenih funkcijonarjev. Zato pa naj posojilnice tudi skrbe, da izgotovijo svoje računske zaključke do one dobe, kakor jim predpisujejo pravila; potem ne bodo imele sitnosti ne posojilnica, ne »Zveza* in nobena oblast, katerim so dolžne dajati posojilnice razne podatke. Ko zaključujem pričujoči »Letopis*, naj omenim z veseljem, da se začenja ponosno dvigati iz tal v eni najlepših ulic mesta Celje »Zvezna* hiša, v katerej se nastanijo že prihodnje leto «Zvezne» pisarne, »Zvezna* tiskarna in knjigoveznica ter potrebna stano¬ vanja in s tem bode naša tudi sicer najstarejša «Zveza» prva. ki bode imela lastno hišo. Sliko bodočega našega doma prinašamo v prvem delu tega spisa. H koncu pa bodi omenjeno tudi dejstvo, da se kot posledica uveljavljenja revi¬ zijskega zakona in naredeb preosnuje dosedanje društvo tako, da bode sprejemala «Zveza> lahko za člane zadruge vsake vrste. Tako preosnovana »Zveza* in njena Centralna bla¬ gajna (Posojilnica v Celju) začnete delovati že v tem letu in izpolni s tem »Zveza* vse svoje obljube, katere je dala v tem oziru v minolih letih ter ustreže s tem najrazličnejšim željam svojih članov. Dal Bog, da bi preosnovana «Zveza» krepko napredovala ter bila za vedno dika in ponos svojih ustanoviteljev in sedanjih voditeljev, svojih zadružnikov ter slovenskega posojilništva sploh. V CELJU, meseca junija 1903. Franjo Jošt. Zapisnik o rednem občnem zboru „Zveze slovenskih posojilnic", kateri se je vršil v četrtek, dne n. septembra 1902, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani celjske posojilnice v „Narodnem domu" v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika oz. revizorja. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Nadomestna volitev v odbor. 5. Volitev pododbora za Koroško. 6. Razni nasveti. K točki 1. Poročilo predsednika. Zastopane so deloma po odposlanih zastopnikih, deloma po pooblaščencih naslednje posojilnice: Iz Koroškega: hranilnico in posojilnico v Klečah; posojilnico v Št. Jakobu v Rožni dolini; hranilnico in posojilnico v Št. Lenartu pri sedmih studencih; hranilnico in posojilnico v Šmihelu pri Pliberku; hranilnico in posojilnico v Spodnjem Dravogradu in hranilnico in posojilnico v Ziljski Bistrici zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt. Iz Kranjskega: posojilnico na Bledu zastopa kot pooblaščenec g. Mih. Vošnjak; posojilnico v Črnomlju zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt: posojilnico v Trnovem pri Ilirski Bistrici zastopa g. Ivan Valenčič; centralno posojilnico slovensko v Krškem in okrajno posojilnico v Krškem zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt: kmetsko posojilnico ljubljanske okolice zastopa g. Josip Dodič; notranjsko posojilnico v Postojni; narodno hranilnico in posojilnico v Radečah in posojilnico v Trebnjem zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt: posojilnico v Velikih Laščah zastopa kot pooblaščenec g. dr. Ivan Dečko Iz Primorskega: goriško ljudsko posojilnico in trgovsko obrtno zadrugo v Gorici zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt- hranilno in posojilno društvo v Nabrežini zastopa g. Andrej Stupica- posojilnico in hranilnico v Podgradu zastopa kot pooblaščenec g. I. Val en čič: 112 istarsko posujilnico u Puli zastopa kot pooblaščenec g. Mih. Vošnjak; posojilnico v Selu na Vipavskem zastopa kot pooblaščenec g. Franjo -Jošt; posojilnico v Volovskem zastopa kot pooblaščenec g. dr. Ivan Dečko. Iz Štajarskega: posojilnico v Brežicah zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt; posojilnico v Celju zastopajo gg. dr. Ivan Dečko, profesor Josip Kožuh in Mihael Vošnjak: posojilnico na Dolu zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt; posojilnico v Framu zastopa g. Mihael Turner; posojilnico v Gornji Radgoni zastopa kot pooblaščenec g. Mih. Vošnjak; posojilnico v Konjicah in posojilnico v Marnbergu zastopa kot pooblaščenec g. dr. Ivan Dečko: hranilnico in posojilnico pri Mariji Snežni zastopa kot pooblaščenec g. Fr. Jošt: posojilnico v Ormožu zastopa kot pooblaščenec g. Mih. Vošnj ak; okrajno posojilnico v Ormožu zastopa kot pooblaščenec g. dr. Ivan Dečko: posojilnico v Rajhenburgu, posojilno in hranilno društvo pri Sv. Emi in hranilnico in posojilnico v Šmarju zastopa kot pooblaščenec g. Franjo -Jošt; posojilnico v Šoštanju zastopa kot pooblaščenec g. Mih. Vošnjak; posojilnico za slovenjegraški okraj v Št. liju pod Turjakom in posojilnico v Vitanju zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt; posojilnico v Vojniku zastopa g. Anton Brezovnik; posojilnico na Vranskem zastopata gg. Karol Sch wontner in Franc Soha ur. Predsednik g. Mih. Vošnjak konštatuje, da je občni zbor v zmislu § 14. društvenih pravil pravilno sklepčen, ker je zastopanih pri zborovanju 41 izmed 101 v «Zvezi-> stoječih posojilnic ter otvori občni zbor. V začetku pozdravi predsednik prisrčno vse navzoče zborovalce. Predno preide na dnevni red, omeni, da je umrl v soboto dne 6. septembra 1902 v Mariboru tajnik mariborske posojilnice, g. Pavel Simon. On je bil marljiv buditelj na posojilniškem polju ob času, ko slovensko posojilništvo še ni bilo tako razvito. Gospodu predsedniku je pomagal tudi pri ustanovitvi naše «Zveze» in je bil prvi društveni revizor, zlasti za posojilnice na Koroškem; zaraditega pozove predsednik zborovalce, da izrazi današnji občni zbor na tej izgubi svoje sočutje s tem, da zakliče pokojniku: «Blag mu spomin; slava!* ter da se to zabilježi v zapisnik občnega zbora. Nadaljujoč pravi predsednik: «Moje poročilo ne more biti obširno, ker bode o delovanju «Zveze» obširneje poročal tajnik in revizor. Vendar pa hočem omeniti nekatere stvari in sicer v prvi vrsti dejstvo, da se razna nasprotstva na posojilniškem polju žal vedno bolj in bolj širijo ter se ista zagovarjajo celo tudi po nekaterih domačih časopisih. Od neke strani se silno propagira Raiffeisenov sistem in se misli, da se bode edino le z Raiffeisenovkami rešilo naš narod. Omenjeno nasprotovanje se je porodilo sprva na Kranjskem in se je žal preneslo deloma tudi že k nam na Štajarsko. Vse to nasprotovanje pa ni nič druzega nego skrito politično gibanje, za katero se pa prvotni ustanovitelji starih posojilnic niso brigali. Naša «Zveza» kot taka torej obžaluje ta žalostni pojav in mora želeti, da bi se ta škodljivi rak ne zajedal dalje v naše delovanje na denarnem polju*. Predsednik pravi, da se je zelo začudil, ko je izvedel, da celo neki ljubljanski strokovni list tako čudno piše o sedanjem posojilništvu in da isti povdarja, da bode Raiffeisenov sistem vse rešil. Govornik pravi, da sme v imenu zborovalcev izreči obža¬ lovanje na tem rovanju na narodno-gospodarskem polju in pričakuje, da zavodi, ki so v 113 naši «Zvezi», ostanejo zvesti našim načelom, ki niso goli Raiffeisenovi pa tudi ne Schultze-Delitzschevi. Politika nas ne sme nič brigati, potem bodo naše posojilnice še bolj napredovale in se tem lepše razvijale. Glede Raiffeisenovih posojilnic pravi predsednik, da prizna istim sicer nekatere prednosti, da pa imajo tudi naše stare posojilnice skoraj vse iste znake, katere morajo izrecno obsežene imeti v pravilih Raiffeisenovke samo s tem razločkom, da n. pr. ne morejo in ne smejo Raiffeisenovke nič razdeliti v dobrodelne namene, medtem ko naše stare posojilnice leto za letom darujejo velike vsote, katere pridejo v prid mnogim revnim dijakom in najraznovrstnejšim dobrodelnim napravam in omogočujejo njih gmotni obstanek. Ako se hoče osnovati kaka mala posojilnica v kraju, kjer je faktična potreba, gotovo nobeden pameten človek ne bo nasprotoval, ako se tudi po Raiffeisenovem prin¬ cipu osnuje; ako pa faktične potrebe ni za ustanovitev, naj se rajši opusti snovanje, ker goli politični uzroki bi ne smeli biti povod za ustanovitev denarnega zavoda. K točki 2. Poročilo tajnika ozir. revizorja. Tajnik in revizor g. Franjo Jošt je poročal kakor sledi: Ob sklepu leta 1901 je štela «Zveza» 102 posojilnici. Leta 1902 sta izstopili na Kranjskem dve posojilnici in sicer ena iz malenkostnih uzrokov, ki niso vredni, da bi se zapisali, druga vsled odhoda svojega ustanovitelja in načelnika. Od koroških posojilnic ni oflcijelno izstopa naznanila še nobena, dasi se je v tej kronovini pojavilo žalibog neko gibanje v slovenskih krogih, o katerem sem omenil že pri lanskoletnem občnem zboru in katero stremi za tem, da odcepi koroške slovenske posojilnice, ki so se po večini osnovale z sodelovanjem in pomočjo naše «Zveze», od te ■Zveze» ter iste priklopi nemškemu društvu «Centralkassenverband» v Celovcu. Ta « Centralkassenverband» snuje namreč posojilnice po Raiffeisenovem sistemu tudi po slovenskem delu Koroške ter so se po njegovem prizadevanju ustanovile tudi že na slovenskem Koroškem dosedaj tri posojilnice, ki niso več pristopile naši «Zvezi», kar sem moral tudi v Letopisu posebej omeniti. Pristopili sta pa «Zvezi» nanovo letos dve posojilnici na Primorskem in sicer Selo in Skrilje na Vipavskem, kateri delujeta že dve ozir. tri leta, tako, da šteje <-Zveza» danes obstoječih in registrovanih 101 posojilnic in sicer: na Koroškem 20, na Kranjskem 26, na Primorskem 14 in na Štajarskem 41. Veliko lepše bi seveda ilustrovalo naše razmere, ako bi bile vsaj vse štajarske posojilnice združene v našej domačej «Zvezi», kar pa žalibog ni. Priprave za osnutje posojilnic z «Zvezno» pomočjo se delajo še v Kanalski dolini na Koroškem in sicer v Žabnicah pod sv. "Višarijami in že osnovani, ne pa še registrovani sta tudi hranilnica in posojilnica v Gotovljah ter Šaleška posojilnica v A elenju na Štajarskem, obe po sistemu Raiffeisen. Ker bodo poslednje tri začele poslovali v teku tega leta, bode število «Zveznih» članic naraslo do sklepa leta 1902 na lep broj 104. Upam tudi, da bodo vse te posojilnice, ki so po večini v prav zanesljivih in spretnih rokah, ostale zveste naši «Zvezi». Ako se pa rodoljubi oglasijo še iz kakega drugega kraja, kjer so dani pogoji za ustanovitev ter uspešno napredovanje posojilnice, bodemo takšno prizadevanje po svojih močeh kakor dosedaj vedno radi podpirali. Glede registrovanja novih posojilnic smo imeli v tem letu hude boje z okrožnim kot trgovinskim sodiščem v Celju, katero se je kar naenkrat postavilo na stališče, da naše posojilnice ne bi smele sprejemati več hranilnih vlog, ako si ne pridobe zato od ministrstva posebne koncesije. Samo ob sebi se razume, da bi uničila taka razlaga zadruž¬ nega zakona, ako bi obveljala, obstanek vseh dosedanjih ter oživotvorenje snujočih se posojilnic. Zaraditega pa te neopravičene brce celjskega okrožnega sodišča nismo 1 5 114 vteknili molče v žep, nego smo se pritožili na višje deželno sodišče v Gradcu, katero je sicer sklep prve instance tudi potrdilo. Še-le najvišje sodišče na Dunaju je izreklo z odločbo od 5. avgusta 1902, št. 11.195, da je taka razlaga zadružnega zakona popolnoma kriva ter da morajo trgovska sodišča registrovati posojilnice, ne da bi morale one poprej dokazati, da so si pridobile koncesijo za sprejemanje hranilnih vlog od ministrstva. Trgovska sodišča pa bi morala registrovati nove posojilnice tudi v slučaju, če bi koncesija zares potrebna bila, ne da bi se posojilnica katera se še-le snuje morala s tako eventualno koncesijo izkazati že naprej. Razen navedenih rekurzov pa smo v tej zadevi podali po naših poslancih v državnem zboru tudi dobro ilustrovano interpelacijo, katero so priobčili svoj čas naši slovenski časopisi. Ker je ta zadeva načelne važnosti in utegne zanimati marsikaterega posojilničarja, objavimo vsebino rekurzov in interpelacijo v letošnjem «Letopisu», ki se ravnokar tiska in izide v par tednih. Na Koroškem so začela ponekod sodišča slovenskim posojilnicam silno kljubovati. Tako je n. pr. okrajno sodišče v Borovljah odreklo vknjižbo nekaterih dolžnih pisem hranilnici in posojilnici v Glinjah zaraditega, ker je bil dolžnik na dolžnih pismih pod¬ pisan drugače (namreč popolnoma pravilno po slovenskem pravopisu), kakor je bilo spakedrano njegovo ime v zemljiški knjigi, namreč brez lastnikove krivde ponemčeno. Tudi v tej zadevi smo se za imenovani denarni zavod pritožili na deželno sodišče v Celovcu, obenem smo pa uložili po državnem poslancu dvornemu svetovalcu gospodu dr. Miroslavu Ploj ostro pritožbo naravnost na pravosodno ministrstvo. Uspeh je bil nepričakovano nagel in povsem ugoden in že v par dneh je dobilo okrajno sodišče v Borovljah vsled rešitve rekurza nalog, da dotična dolžna pisma nemudoma vknjiži, kajti prošnjika ne zadene krivda, ako se je njegovo ime samolastno po uradnikih, ki slovenski ne znajo, ali naš jezik iz neumnega sovraštva mrzijo, popačilo v zemljiških knjigah. Seveda je imela posojilnica pri tem precej stroškov, katerih jej nihče ne povrne, povrh pa še mnogo neljubih sitnosti. Tudi besedilo teh pritožb smo obelodanili zaradi njih važnosti v koroškem listu «Mir». Oboje pa prinese tudi še «Letopis». Poleg teh važnejših opravil smo izdelovali posojilnicam davčne napovedi, rekurze zoper nepravilno odmerjanje pridobninskega davka in razne druge pritožbe v zadevi slovenskega uradovanja, ker je še vedno precej takšnih uradov, med njimi tudi državnih, v vseh kronovinah, kjer so «Zvezne» posojilnice, ki nočejo posojilnicam pošiljati slovenskih dopisov in občevati ž njimi v slovenskem, t. j. njihovem uradnem jeziku. Uradna korespondenca se je proti onej poprejšnjih let znatno pomnožila in je bila moja posebna skrb, odgovarjati posojilnicam na razna njihova vprašanja kolikor mogoče najhitreje. Pri tem delu in povodom revizij sem. se prepričal, da one posojilnice, ki se obračajo na «Zvezo» pogosto za kak svet, po navadi tudi pravilno poslujejo, medtem ko sem pri onih, ki ne čutijo nikdar potrebe, da bi kaj vprašale, našel marsikatero grdo napako, bodisi glede knjigovodstva, bodisi glede splošnega uradovanja, katero sem že poprej enkrat, ali pa tudi celo večkrat moral grajati. Prav naravnost povem, da imam s takšnimi posojilnicami, katere se «Zveze» pogosto spominjajo, zares veliko veselja, ker vidim, da si resno prizadevajo, imeti svoje stvari vedno v lepem redu. Upam, da bodo tem sledile tudi ostale, katerim veljajo te moje besede. Glede snovanja novih posojilnic se mi zdi potrebno na tem mestu še omeniti, da se nam od gotove strani na Štajarskem kaj rado, dasi popolnoma brez uzroka, očita, da ne pospešujemo snovanja novih posojilnic. Ta trditev pa je popolnoma neresnična, kajti že večkrat in pri raznih prilikah smo ponovno poudarjali, da je «Zveza» v vsakem oziru rada na pomoč. Pač pa se je treba oglasiti, kajti želj, katerih nam nikdo ne izrazi, vendar ne moremo spoznati ter jim ustrezati. Omenim še, daje snovanje Raiffeisenovk zlasti v mariborskem okraju potrebno, ker rastejo baš tu nemške posojilnice, ki se snujejo z deželnim denarjem, kakor gobe po dežju. V mariborskem okraju je kakih 20 posojilnic; od teh so pa žal le štiri ali pet v zane¬ sljivih slovenskih rokah; dve sem jaz ustanovil, namreč v Št. liju v Slovenskih goricah in v Jarenini, ki obe prav lepo napredujeta. Vsi drugi denarni zavodi v tem okraju pa so našim težnjam nasprotni, dasi imajo svoj sedež in delokrog na slovenski grudi in med slovenskim ljudstvom. Oni gospodje torej, ki preradi ustmeno in po časopisih, kar je še bolj pohujšljivo, neopravičeno in neobjektivno kritikujejo, naj bi rajše tudi nekoliko poprijeli za delo na tem polju. Kličite nas na pomoč in mi bodemo prišli in zabavljajte le takrat, če vam bode kdo svojo pomoč brez pravega uzroka odrekel. Ako se pa od nikoder nihče ne oglasi, ne more niti tajnik ozir. revizor, niti «Zveza» sama delati čudežev, kajti posojilnica se ne vsadi kakor kak divjak, ki potem samoraslo poganja neplodovite svoje vršiče, ampak za snovanje posojilnice je najpoprej potreba poskrbeti za življenske pogoje, to je za prvotno prometno glavnico. Ničmanj važna je tudi potreba, osigurati si rodoljubnih domačinov, ki se hočejo žrtvovati ter posvetiti se hvaležnemu delu. Ako zamorejo uspevati na slovenskih tleh in v slovenskih krajih nemške Raiff- eisenovke, lahko tembolj uspevajo tudi slovenski zavodi istega sistema. Očitanje pa, da smo Celjani nasprotniki sistema malih posojilnic, to je Raiffeisenovk, je povsem neosno- vano in izvira, če ne iz prevelikega strastnega strankarstva, pa vsaj iz nevednosti in nepoznanja dejanskih razmer posameznikov. Složno moramo torej delati vsi, ako hočemo, da solidno dovršimo našo veliko narodno-gospodarsko stavbo. Ne sme se pa podirati ali izpodkopavati samovoljno temelja temu, kar so čisti rodoljubi ustvarili z velikim trudom in ponekod tudi z nemalimi žrtvami. Saj se gotovo vsak iskren rodoljub rad ponosno ozre na naše slovensko poso- jilništvo stare korenine, katero je obrodilo v teku tridesetih let svojega obstanka že obilo dobrega sadu in je rešilo marsikatero ped rodne nam zemlje pohlepnemu žrelu sovraž¬ nega zmaja. Iskreno želim, da bi se me prav razumelo tam, kamor so namenjene te moje besede. Nadalje poda tajnik in revizor g. Franjo Jošt naslednje revizijsko poročilo: Od lanskoletnega občnega zbora pa do danes se je pregledalo 60 posojilnic. Neka¬ terim revizijam se je pridružil tudi pravni konzulent g. dr. Ivan Dečko. Revizije se porazdelijo po kronovinah naslednje: Izmed koroških posojilnic je bilo revidiranih • • • 16 » kranjskih » » » » • • • 16 » primorskih * » » » ... 5 in » štajarskih » » » » • • • 23 O vseh revizijah se vodi natančni seznam, iz katerega se razvidi, katere poso¬ jilnice, po kaki vrsti in ob katerem času so bile revidirane in je ta seznam na željo na razpolaganje. O posameznih revizijah se je poročalo po potrebi društvenemu odboru. V splošnem se zamore z veseljem konštatovati, da velika večina naših posojilnic sedaj že pravilno uraduje, dasi bi se bilo ponekod lahko že marsikaj zboljšalo, kar sem grajal že po večkrat. Vsa aktiva v c Zvezi stoječih posojilnic znašajo koncem leta 1901 K 48,847.442*02. medtem ko so znašala ista ob sklepu leta 1900 K 42.284.193J2, in so torej v enem letu se povišala za K 6,563.248*90. Ta vsota znači pač velikanski napredek na našem denarnem polju, kateri daje pa poklicanim načelstvom čimdalje več odgovornosti, kajti s tujim denarjem in s takimi ogromnimi vsotami je treba najvestnejše in najprevidnejše gospo¬ dariti, da se obdrži posojilništvo pri svojem dobrem imenu. Glede pregledovanja posojilnic je ponekod se vedno veliko neprilik in iste se bodo ponavljale sigurno še tako dolgo, dokler ne dobimo zakona o obligatorični reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug, kateri zakon gotovo vsi revizorji z menoj vred prav željno pričakujejo. Dosedaj «Zveza», ki ima svojega revizorja, nima nekako prave moči, nastopiti o potrebi z vso eneržijo, ker nima na razpolaganje ravnoimenovanega zakona o obvezni reviziji. A sekako bode pa gotovo našim posojilnicam tudi po uveljavljenju revizijskega zakona veliko ljubše, da jih bodo revidirali « Zvezni * revizorji domačini, kakor da bi prišel revidirat kak odposlanec katerekoli si bodi državne oblasti. /al, da moram letos poročati o dveh nesrečah, ki sta se zgodili pri dveh poso¬ jilnicah na Kranjskem vsled velike brezbrižnosti in slepega zaupanja načelstev dotičnih zavodov. Dogodila so se precejšnja poneverjenja, vsled katerih ima eden zavod izgube ca. 23.000 K, med tem ko pri drugem menda občutne izgube ne bode, ker se je vsled energične re\ izije še marsikaj rešilo. Revizor poroča potem podrobneje o teh p one ve r j enj i h in razloži, kako je bilo sploh mogoče, da se je to dogodilo. Opravičeno se je pa bati, da bode trpela silno velike izgube tudi neka štajarska posojilnica, ki se noče ravnati po sprejetih navodili vzlic temu. da smo isto v poslednjem času prav pogosto revidirali. O tej zadevi bode poročal g. pravni zastopnik pri zadnjej točki dnevnega reda. Takšnih zavodov, ki ne spoštujejo .Zveznih, naukov, se bode morala «Zveza» brez ozira otresti zato, da črna senca ne bode padla tudi na druge poštene zavode. bna sama^ oseba naj nikdar ne uraduje in eden odbornik sam naj bi ne imel nikdar vseh ključev od blagajne in denarja. Kontrola mora biti vsakemu poštenemu človeku ljuba in ^prevelika odgovornost pri oskrbovanju tujega premoženja tudi ni baš prijetna. \ saj se človek pri naj večji pozornosti zlasti pri računih lahko včasih tako zmoti, da bi kdo drugi mogel smatrati dotični pogrešek kot poneverjenje ali falsifikacijo Oskr¬ bovanje gotovine in vrednostnih stvari se mora poveriti vedno zanesljivim rokam potem zamore tudi načelstvo vsak čas reči, da je glede poštenosti vse v redu in da ima v tem oziru mirno vest. Zaraditega pa naj bodeta pri denarnih manipulacijah navzoča vedno najmanj dva uda načelstva oz. dve zanesljivi osebi, ki imata to stvar oskrbovati. Omeniti je še treba, da odbori niso samo zaraditega izvoljeni, da figurirajo na papirju in da je morebiti izvršena formalnost. Vsak posamezni odbornik naj 'bi se delo¬ vanju posojilnice pritegnil po zmožnosti kolikor mogoče in naj se zato tudi primerno odškoduje. Nikakor pa ne gre. da pograbijo ponekod posamezni odborniki ves čisti dobiček, medtem, ko drugi niso deležni nobenega haska. Slednjič pa pri takih zavodih ne preostane tudi nič za rezervo, še manj pa za dobrodelne namene Največ neprilik sem letos zopet imel z letnimi računi posojilnic, katere račune smatram za najvažnejše delo celega leta. Nekateri zavodi so v tem oziru zares silno malomarni Dva računska zaključka sem dobil, to se pravi, moral sem jih sam iti napraviti še-le h koncu meseca avgusta, vsled česar se je tudi izdaja .Letopisa* precej zakasnila Dotične posojilnice nikakor nočejo umeti, da je zadruga vse kaj druzega, kakor kako društvo ki m po zakonu podvrženo javnemu polaganju svojih računov. Računski sklep mora biti gotov, kakor velevajo pravila po večini, že do konca meseca marca in se mora do takrat vršiti tudi občni zbor. Ako pa iz nepričakovanih tehtnih uzrokov tega ni mogoče, mora pa biti bilanca gotova vsaj do konca junija, ker predpisuje tako zadružni zakon. Kjer se to iz zgolj malomarnosti ne zgodi, ne zasluži načelstvo druzega. kakor da bi se ga prav občutno kaznovalo, kar bi se tudi marsikje zgodilo, ako bi se le oblasti pobrigale za pravice, ki jim pristojajo v tem oziru po zakonu. Letni računi so po veliki večini napravljeni po našem uzoru; vsaj sem jih prilično kakih 40 izdelal tudi sam in ponajveč na licu mesta. 117 O posameznih podrobnostih raznih revizij' odgovarjam lahko na eventualno željo tudi obširneje. Vseh grehov, malenkosti itd. pa po mojem mnenju ne kaže naštevati, ker bi bilo to prvič preobširno, ker se je že na tem mestu večkrat razpravljalo o tem in drugič tudi ni potrebno, da pride vse to v zapisnik. Kakor dosedaj, se bodem tudi v prihodnje vestno trudil, da odpravim pri neka¬ terih posojilnicah še one nedostatke, kolikor jih je še zaostalo iz raznih uzrokov. Blagajniško poročilo za leto 1902 je sledeče: Skušal sem v tem letu iztirjati vse doneske, kolikor nam jih gre po naših pravilih. Žal, da sem imel v tem oziru tudi to pot, kakor druga leta, nepovoljen uspeh. Posojilnice še vedno ne uvidevajo velikih koristi, katere uživajo s tem, da podpirajo z doneski svojo «Zvezo». «Zveza* pa brez denarnih sredstev ne more tako razviti svojega delovanja, kakor bi ga rada in kakor bi bilo potrebno. Na doneskih bi morale plačati koroške poso¬ jilnice 1280 K, plačale pa so le 1130 Iv, torej manj 150 K; kranjske posojilnice bi morale plačati 3520 K. pa so nam poslale le 2610 K, torej manj 910 K; primorske posojilnice bi morale plačati 1260 K. pa so poslale le 1120 K, torej tudi manj 140 K; najbolj točne in zveste so vedno naše stare štajarske posojilnice, ki so plačale dolžne doneske do zadnjega vinarja v znesku 3800 K. Le-te tudi najbolj omogočujejo obstanek «Zvezi* in moram v tem oziru pohvalno omeniti naših velikih posojilnic v ( < lju, 1 tuju, Maiiboru, Zah u, Ljutomeru, Vitanju i. t. d., katere plačujejo razmeroma jako visoke doneske, do 600 K, medtem ko potrebujejo od «Zveze» prav malo, nekatere skoro prav nobene pomoči. Iz zgoraj navedenih številk sledi, da je bila « L\ eza» prikrajšana za 1200 K. Revizor navede tudi imenoma vse one posojilnice, ki niso poslale doneska v polni viso¬ kosti. Morebiti jih s tem napotimo na boljšo pot v prihodnje, da bodo svoje obveznosti nasproti «Zvezi» tudi točno izpolnjevale. Denarni račun za 1. 1901 izkazuje prejemkov 8081 K 26 v in izdatkov 8068 K 77 v torej prebitka 12 K 49 v. O računu bode itak poročal še računski pregledovalec. Slednjič izrekam še enkrat željo, naj bi nam ostale zveste vse naše članice in naj se nam pridruži še mnogo drugih, bodisi že ustanovljenih, bodisi, da se še-le porodijo. Vse bodemo radi sprejeli pod svoje okrilje ter jih skrbno negovali kot upapolne cvetke na zadružnem polju. Posojilnice naj bi pa tudi svojega revizorja ne le samo ubogale ter se po danih navodilih ravnale, nego naj bi istega pri njegovem ne baš lahkem delu in napornem popotovanju podpirale ter mu olajšale po možnosti njegov težavni poklic. Sklepam z zavestjo, da sem se po svojih skromnih močeh pošteno trudil, izvr¬ ševati prevzeto nalogo kolikor mogoče vestno in natančno ter rad obljubim, da bodem v tem zmislu in po navodilih cenjenega odbora tako postopal tudi v bodoče. Na poziv predsednika, če želi k tajnikovemu ozir. revizorjevemu poročilu kdo besede vpraša prof Kožuh, kakšno da je v splošnem poslovanje primorskih posojilnic in če je zlasti glede poštenja vse v redu? Tajnik in revizor da zaželjena pojasnila ter se izreče o primorskih posojilnicah prav pohvalno. Ker se nihče -drugi več ne oglasi, se vzame tajnikovo m revizorjevo poročilo z zadovoljstvom na znanje ter se enoglasno odobri. K točki 3. Poročilo računskih pregledovalcev. Imenom računskih pregledovalcev poroča g. profesor Kožuh, da je on v družbi z o- dr Antonom Žižek dne 29. avgusta 1.1. blagajnični dnevnik m vse računske priloge natančno pregledal ter da sta našla vse v redu. Ker bode letni račun o prejemkih in izdatkih itak priobčen v «Letopisu>, poda poročevalec nekatera važnejša pojasnila, na kar s^e potem računski sklep brez ugovora enoglasno odobri. 118 K točki 4. Nadomestna volitev v odbor. Po predlogu predsednika se odloži ta točka do prihodnjega izvanrednega občnega zbora, kateri se bode vršil, kakor je pričakovati, v kratkem na Koroškem. Ker se tiče ta točka najbolj koroških razmer, naj o istej sklepajo zastopniki koroških posojilnic, ki so poklicani v to. K točki 5. Volitev pododbora za Koroško. Iz enakih vzrokov kakor poprejšnja točka, se odloži tudi rešitev te točke do prihodnjega izvanrednega zborovanja, katero se bode vršilo v prihodnjem mesecu na Koroškem in sicer v Velikovcu, da zamorejo o tem odločiti koroške posojilnice same, katerih zastopniki se zaradi velike oddaljenosti niso mogli udeležiti današnjega občnega zbora. K točki 6. Razni nasveti. Pri tej točki poroča g. dr. Ivan Dečko o žalostnih razmerah, v kakoršne je zabredla posojilnica v Marenbergu vsled tega, ker se ni hotela ravnati po navodilih, katere je prejela od revizorja in od njega samega kot pravnega zastopnika« Z veze*. Poročilo, kije vzbu¬ dilo med zborovalci splošno začudenje, ostane vsled sklepa zaupno. Vsled predloga, ki se je stavil v tem oziru od zborovalcev, naj se marenberška posojilnica iz «Zvezc» izključi, se sklene prepustiti odboru, da napravi tak sklep takoj po zborovanju v zmislu § 18. društvenih pravil. Tajnik poroča, da -. 5 . Nadomestna volitev v odbor. 6. Volitev pododbora za Koroško. 7 . Razni govori in nasveti. Predsednik «/veze slovenskih posojilnic* v Celju g. Mihael Vošnjak otvori zboro¬ vanje in povdarja, da so opravičeni vdeležiti se zbora člani v «Zvezi» stoječih posojilnic in pododborov. Revizor g. Franjo Jošt naznani potem, da so zastopane po odposlancih oziroma pooblaščencih naslednje posojilnice in sicer: Iz Koroškega: posojilnico Bekštanj v Ločah zastopa kot pooblaščenec g. Franjo Jošt: hranilnico in posojilnico na Črni zastopata gg. Alojzij Božič in Primož Walter; hranilnico in posojilnico na Djekšali zastopa č. g. Alojzij Mlinar; hranilnico in posojilnico v dinjah zastopajo gg. Janez Fric, Valentin Goričnik, Mihael Turk in Andrej Vidman; hranilnico in posojilnico v Klečah zastopajo gg. Janez S er vi c el j, Franc Eller, Janez Fugger in č. g. Anton S vato n; hranilnico in posojilnico v Prevaljah zastopata gg. Anton S t e r m i c in Leopold P r i s t o u; hranilnico in posojilnico v Sinčivasi zastopajo gg. Janez Šurnah, Luka Oraš, Jurij Rutar in Lovro Z i 1 a n; posojilnico v Slovenjem Plajbergu zastopa g, Martin Ogriz; hranilnico in posojilnico na Suhi zastopata gg. Jakob Mihev in Primož L u t n i k; posojilnico v Št. Jakobu v Rožni dolini zastopa č. g. Matej Ražun; hranilnico in posojilnico v Št. Lenartu pri sedmih studencih zastopata č. g. Franj o Bergman in Gregor Einspieler;' hranilnico in posojilnico v Šmihelu pri Pliberku zastopajo gg. Dragotin Gobec, Franc Kotnik, Lovrenc K u š e j, Pavel Ri d 1 , J. R u d o 1 f in J. T o mi č; hranilnico in posojilnico v Spodnjem Dravogradu zastopajo gg. Dominik Kotnik, k' r a n c K o g e 1 n i k in č. g. J o s i p Z e i c h e n: 120 hranilnico in posojilnico v Št. Janžu v Rožni dolini zastopajo gg. Martin Štih, Jožef V a 1 e n t i n i č in o. g. Janez O g r i z; hranilnico in posojilnico v Tinjah zastopata g'. Tomaž Vobak in c. g. Volbenk Serajnik; hranilnico in posojilnico v Velikovcu zastopajo g. Franc Reš, č. gg. Franc Treiber, Ivan Volavčnik in Valentin Weiss ter gg. Anton Cikulnik, Boštjan Cikulnik, Jurij Laznik, Jožef Ruši, Valentin Kunst in J. Škofič; hranilnico in posojilnico v Ziljski Bistrici zastopajo gg. Janez Hrumel, Janez Kanale, Valentin Krigl in č. g. Štefan Sakelšek; kot zastopnika novoosnovavše se posojilnice v Žabnicah sta bila navzoča g. Jan e z Ehrlich in č. g. dekan Simon J neko. Razun navedenih zastopnikov je bilo pri zborovanju navzočih približno toliko drugih zadružnikov raznih posojilnic ter prijateljev našega slovenskega posojilništva izmed katerih smo spoznali v veliki gnječi č.gg. župnika Štefana B ay er, kanonika Karol a Hraba, župnika Ledvinka in Veliscig, kaplane Vinko Poljanec, Jernej Pšeničnik, J. Uranšek in še mnogo drugih, katerih v naglici nismo mogli popisati; vrhutega je zastopal koroški rojak, zdravnik g. dr. .Josip Rakež, hranilnico in posojilnico v Šmarju pri Jelšah na Štajarskem in drug koroški rojak, g. učitelj Beno Serajnik, posojilnico v Konjicah na Štajarskem; posojilnico v Celju sta zastopala odbornika gg. Mihael Vošnjak in dr. Ivan Dečko; hranilnico in posojilnico v Goto vij ah je zastopal odbornik iste g. Franjo Jošt. Razun teh so se pustile s pooblastili pri zborovanju zastopati še naslednje poso¬ jilnice in sicer: Iz Kranjskega: posojilnica na Bledu po g: Franju Jošt; posojilnica v Črnomlju po g. Mihaelu Vošnjak; okrajna in centralna posojilnica slovenska v Krškem po g. Franju .Jošt; posojilnica in hranilnica v Moravčah po g. Franju Jošt; narodna hranilnica in posojilnica v Radečah po g. Franju Jošt; posojilnica Sv. Križ pri Kostanjevici po g. Franju Jošt; posojilnica v Velikih Laščah po g. dr. Ivanu Dečko; posojilnica v Zagorju ob Savi po g. Franju .Jošt. Iz Primorskega: goriška ljudska posojilnica, trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, okrajna posojilnica v Kobaridu in posojilnica in hranilnica v Kopru, vse po g. Franju Jošt; podružnica Istarske posojilnice u Pazinu po g. Mihaelu Vošnjak; posojilnica in hranilnica v Podgradu po g. dr. Ivanu Dečko; posojilnica v Selu na Vipavskem in posojilnica in hranilnica v Tolminu po g. F r a n j u J o š t ter posojilnica na Voloskom po g. dr. Ivanu Dečko. Iz Štajarskega: posojilnica v Framu po g. Franju -Jošt: posojilnica v Gornji Radgoni po g. dr. Ivanu Dečko; okrajna posojilnica v Ljutomeru po g. Franju Jošt; hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki po g. Franju -Jošt; posojilnica v Ormožu po g. Mihaelu Vošnjak; 121 posojilnica v Šmiklavžu pri Ormožu, posojilnica v Št. liju pod Turjakom in poso¬ jilnica v Vitanju po g. Franju Jošt; Kot zastopniki «Zveze slovenskih posojilnic* v Celju so bili navzoči gg.: pred¬ sednik Mih. Vošnjak, podpredsednik in pravni konzulent dr. Ivan Dečko ter tajnik in revizor Franjo Jošt. Vlado je zastopal c. kr. okrajni nadkomisar baron Ott iz Velikovca. Vsega skupaj je bilo torej zastopanih pri zborovanju 17 koroških. 9 kranjskih, 9 primorskih in 12 štajarskih v «Zvezi* stoječih posojilnic in vseh udeležencev, kakor že v začetku omenjeno, nad 100. Konštatovati se mora, da so bile povabljene k temu zborovanju vse koroške slovenske posojilnice brez izjeme, torej tudi one, ki svojega pristopa niso priglasile «Zvezi*,-kakor tudi zastopniki ozir. snovatelji imenovanih zavodov. Vendar se izmed teh gospodov nobeden ni udeležil zborovanja. K točki 1. V' a g o v o r p r e d s e d n i k a. Otvorivši torej zborovanje in konštatujoč sklepčnost občnega zbora v zmislu pravil pozdravi predsednik g. Mihael Vošnjak prav prisrčno v tako velikem številu došle zastopnike in pooblaščence posojilnic, ter predstavi zastopnika vlade c. kr. okrajnega nadkomisarja barona Ott, podpredsednika in pravnega konzulenta g. dr. Ivana Dečko ter tajnika in revizorja g. Franja Jošt. Predsednik omeni, da so se podobna zborovanja oz. poučni shodi vršili dosedaj že trikrat v Celovcu. Letošnji izvanredni občni zbor je sklicala «Zveza» na izrecno željo odličnih koroških rodoljubov v Velikovec, ker so tukaj najprimernejši prostori za zborovanje. Namen zborovanja je poučljiv, kakor so- bili vsi dosedanji enaki shodi. Govoriti še posebej o koristi denarnih zavodov bi bilo odveč. Vsi smo trdno prepričani, da so naše posojilnice jako potrebne in važne narodno - gospodarske naprave. Ti zavodi zamorejo uspešno delovati in dobro napredovati le tedaj, ako je njih vodstvo poverjeno takim rodoljubom, ki imajo srce za svoj narod. Obžalovati je žalostne izrastke cepljenja poso¬ jilnic v drugih deželah, katero naj bi ne našlo tal med koroškim slovenskim posojilništvom. Koroške posojilnice zaraditega dobro napredujejo, ker so na čelu istih zanesljivi gospodje, ki ne gledajo na svoj lastni hasek. Predsednik izreče zahvalo vsem tistim, ki na tem polju delujejo in želi, da bi enako delovali tudi v bodoče. K točki 2. Poročilo revizorja o koroških posojilnicah. Izražujoč svoje veselje nad tako veliko udeležbo pozdravi predsednik zborovalce še enkrat ter odda besedo potem tajniku in revizorju gosp. Franju Jošt, ki je obširno poročal tako-le: Slavni občni zbor! Ker je danes občni zbor, zdi se mi potrebno, da poročam, kar se tiče koroških posojilnic, tudi one tajniške stvari, katere spadajo pred občni zbor in to zaraditega, ker pri rednem občnem zboru, ki se je vršil v Celju dne 11. septembra t. 1. ni bila zastopana po odposlancu nobena koroških posojilnic, marveč so iste poslale le pooblastila nam Celjanom, da smo jih zastopali kot pooblaščenci. Vseh koroških slovenskih posojilnic je dosedaj 23. Izmed teh smo jih šteli sedaj v naši «Zvezi» 20, to je vse one stare posojilnice, ki so se po veliki večini osnovale s pomočjo in po prizadevanju naše «Zveze . Posojilnico v Celovcu, ki je «Zvezi* lansko leto sicer naznanila, da bode iz «Zveze» izstopila in da se bode to konečno odločilo pri letošnjem občnem zboru te posojilnice, smo šteli dosedaj še vedno med svoje člane. 16 četudi ta zavod doneska že dve leti ni plačal. To se pa zaradi tega ni zgodilo, ker nismo še dobili po letošnjem obenem zboru te posojilnice, kateri se je vršil spomladi, oficijel- nega naznanila o izstopu, katero doposlati se nam je obljubilo. Tako do danes pravzaprav sami ne vemo, je-li sklenila celovška posojilnica, da članstvo odpove, ali če ostane še nadalje ud naše in katere itak vsi, če ne drugače, vsaj iz «Letopisa» poznate, so se ustanovile na Koroškem še 3 slovenske poso¬ jilnice, in sicer leta 1901 «Hranilnica in posojilnica v Kasazah v dobrlovaškem okraju in leta 1902 »Hranilno in posojilno društvo* v Hodišah pri Celovcu in posojilnica za župnije Št, lij, Škofiče, Logavas in Otok, obedve poslednji v celovškem okraju. Poslednja je. kakor je bilo citati v časopisih, dobila tudi nemško konkurentinjo v svoji najbližji sose¬ ščini. Te tri letos oz. lansko leto osnovane posojilnice niso prijavile svojega pristopa v našo «Zvezo», dasi bi jih bili gotovo radi sprejeli, nego so se pridružile, kakor se nam je sporočalo, nemški zvezi « Centralkassa» v Celovcu. Iverje v tem oziru postavljena na dnevni red itak posebna točka, o katerej bode poročal preč. g. kanonik Treiber. naš stari in verni posojilničar, nimam torej v tem pogledu ničesar več dostaviti. Pri tej priliki naj še kot »Zvezni* tajnik omenim, da sem napravil in tudi že vložil vse potrebne spise za ustanovitev nove posojilnice v Kanalski dolini, kjer so tamošnji rodoljubi že davno sklenili osnovati slovensko posojilnico, a jim je žal delalo celovško deželno kot trgovinsko sodišče skoraj nepremagljive ovire. Upam, da bode imela sedajšnja vloga za registrovanje te potrebne posojilnice več uspeha, kakor so ga imeli prvotni domači poskusi. Priprave za ustanovitev nove posojilnice se pa delajo tudi še v nekem prav važnem kraju spodnje Rožne doline in upam, da bode tudi v dotičnem kraju, kate¬ rega danes še ni potreba navesti, prav kmalu začela plodonosno delovati slovenska posojilnica. Slednjič pa povdarjam, da je «Zveza» vselej in v vsakem oziru rada vedno na pomoč pripravljena pri snovanju slovenskih posojilnic in nas bode le veselilo, ako zamo- remo v bodoče osnovati na slovenskem Koroškem še prav mnogo posojilnic, bodisi Raiffeisenovk, bodisi večjih po starem uzoru v takih krajih, kjer se rodoljubi oglasijo za ustanovitev in kjer so dani pogoji za uspešen razvoj in dober obstanek slovenske poso¬ jilnice. Zaraditega pa poživljam cenjene koroške rodoljube, naj se le pogosto obračajo za pomoč na našo «Zvezo» in naj ustanove povsod tam, kjer je potreba, slovenske posojilnice, ki bodo tvorile mogočen jez proti vsem sovražnim navalom in ki bodo slovenskemu Koro¬ tanu najzvestejša opora v krutem boju za njegov narodno-gospodarski obstanek. Na letnih doneskih bi morala prejeti »Zveza* od koroških posojilnic za pretečeno leto v zmislu določb pravil skupaj 1280 K: prejeli pa smo le 1130 K. torej za 150 K manj, to pa zaraditega, ker ena posojilnica, katero sem že v začetku imenoval, ni doneska plačala že dve leti, drugej mladej pa smo istega zaradi malega prometa in nizkega čistega dobička v prvih letih njenega poslovanja opustili popolnoma in eni mali pa deloma. Plačale pa so posojilnice in sicer: Bekštanj 80 K, Črna 40 K. Djekše 00 K, Hlinje 100 K, Kleče 60 K, Prevaljeno K, Sinčavas 80 K. Slovenji Plajberg K) K. Suha 40 K, Sv. Jakob v Rožni dolini 100 K, Št. Lenart pri sedm. studencih 40 K. Št. Štefan v Ziljski dolini 40 K, Šmihel pri Pliberku 80 K, Spodnji Dravograd 80 K. Št. Janž v Rož. d. 60 K. Tinje 20 K, Velikovec 80 K in Ziljska Bistrica 60 K, skupaj torej 1130 K. Vsota doneskov torej, katero prejme «Zveza» od svojih koroških članic, ni bogve kako velika in ni v nikakem razmerju s stroški, katere ima »Zveza* vsako leto z revidi¬ ranjem posojilnic, z različnimi potovanji in z izdatki za pravno pomoč ob raznih prilikah. Pri vsem tem pa se mora pomisliti, da je treba «Zvezi* vzdrževati tudi stalnega uradnika ter da se stroški za vzdrževanje istega pokrivajo iz letnih doneskov posojilnic, ker kakih 12 :] drugih dohodkov «Zveza» za sedaj nima. Zaraditega pa se sme reči brez samohvale, da je «Zveza» za koroške posojilnice ves čas svojega obstanka zares mnogo žrtvovala in se je po svojih močeh pošteno trudila, povzdigovati njih ugled ter utrditi njih gospodarsko moč. Prav tako pa se bode ista trudila rada tudi v bodoče, ako jej ostanejo vse slovenske posojilnice zveste. — To je moje kratko tajniško poročilo, katero prosim, da vzamete blagohotno na znanje. Kot revizorju vaših posojilnic, dovolite mi navesti naslednje podatke: Kolikor sem zamogel dognati na podlagi zapisnikov rajnega g. Simona, kateri je pred menoj pregle¬ doval posojilnice na Koroškem od časa njihovega obstanka in pomagal tudi marsikatero ustanoviti po naročilu predsedstva naše «Zveze», je ista revizije izvrševala na Koroškem po svojih revizorjih že prilično pred 15. leti. Števila revizij do onega časa, ko se je pove¬ rilo to zaupno, pa težavno delo moji malenkosti, ne morem določiti, vendar je gotovo, da bode isto z ozirom na 20-letno dobo obstanka «Zveze» precej veliko. Od časa pa, ko sem začel potovati po Koroškem jaz. to je od 1. 1897. je bilo izvršenih prilično 90 revizij, pri katerih sem posojilnice poučeval o pravilnem knjigovodstvu, o uravnanju poslovanja ter iste opozarjal zlasti na izpolnjevanje tozadevnih zakonitih predpisov. Razen teh imeno¬ vanih rednih revizij, od katerih so trajale neke po več dni, da celo tudi po več tednov, kakor je pač potreba nanesla, pa sem storil še mnogo drugih potov na Koroško, zlasti ob priliki sklepanja letnih računov in bilanc, katero delo je za posojilnice najimenitnejše in najvažnejše. Vsikdar pa sem bil rad pripravljen potovati na Koroško tudi ob drugih prilikah, če so posojilnice za to prosile in so v takih slučajih deloma trpele tudi same nekaj stroškov. Na. vse mogoče napake in nedostatke, katere sem našel v teku petih let, odkar pregledujem in poučujem posojilnice jaz, sem obširno poročal že pri 11. poučnem zborovanju koroških slovenskih posojilnic, katero seje vršilo dne 31. julija leta 1899 v Celovcu in katero bode gotovo še v spominu marsikateremu posojilničarju zaradi strašne nesreče, ki se je pripetila tisti dan na železnici pri Rikarjivasi in katera nam je takrat naše zborovanje tudi precej zakasnila. V splošnem zamorem z zadovoljstvom konštatovati, da je uradovanje pri veliki večini posojilnic sedaj že v prav lepem redu, da ponekod celo uzorno. Ako se pa upošteva, da vodijo naše posojilnice po Koroškem marsikje skoraj sami kmetje, ki so poštenjaki in v vsakem oziru zanesljivi, od katerih se je pa marsikateri učil slovensko pisati in Citati še-le pozneje, ko je zapustil nemško ljudsko šolo, kjer so mu vtepavali v glavo le blaženo nemščino, se ni čuditi, če najde revizor ponekod še vedno nedostatke. Tem manj e se je temu čuditi, če se pomisli, da so taki nedostatki skoraj izkjučno pripisovati na rovaš nepoznanja pravilnega knjigovodstva, katerega se odborniki posojilnic niso imeli prilike učiti v šolah ali kje drugod. Naši posojilničarji so le samouki, ki se vestno trudijo, spopol- niti kolikor mogoče svoje znanje in se moram v tem oziru zares čuditi njihovi vztraj¬ nosti ter njihovi dobri volji. Seveda je bolje v tein oziru pri onih posojilnicah, kjer se udeležujejo uradovanja gospodje duhovniki, ki so na Koroškem takorekoč edini izobra¬ ženci v posojilniški stroki. Požrtvovalnost in nesebičnost teh gospodov, ki so postavili svoje moči v službo posojilničnega delovanja, zasluži torej vse priznanje, četudi bi vsaj jaz želel, da bi se ponekod nekoliko bolj izpolnjevala revizorjeva navodila ter da bi se isti, katerim veljajo te dobromišljene besede, ravnali po prejetih naukih. Po teh splošnih opazkah naj sedaj torej navedem nekatere najvažnejše nedostatke, kateri se še tupatam najdejo in katere je treba odločno odpraviti. Marsikje se še najde, da ni v redu najvažnejša izmed vseh knjig, to je zadružni register ali imenik društvenikov. Zadružni zakon od 9. aprila 1873 predpisuje prav izrecno le dve knjigi in sicer v § 14. zahteva zakon izrecno kazalo ali register; nadalje pa predpisuje zadr. zakon v § 34. izrecno še knjigo zapisnikov velikega zbora: o tej poslednjej knjigi bodemo slišali še pozneje. O vseh drugih zadružnih knjigah pa 16 * 124 zakon ne določa, kake naj bodo, ampak pravi v § 22.. da morajo biti pisane po predpisu trgovinskega zakona. Zadružni register mora biti torej vedno v redu. Vsak pristopivši zadružnik se mora v istega takoj vpisati, kakor predpisujejo rubrike v dotični knjigi, zabilježiti se pa mora vselej takoj tudi odpoved oz. izstop zadružnika, tako da je vsak čas natančno in zanesljivo razvidno iz registra, kdo je se zadružnik in kdo ne več. Ponekod imajo navado, da vpišejo zadružnike v register še-le ob sklepu leta, kar je pa popolnoma napačno. V zadružni register se mora dovoliti ob uradnih urali tudi vpogled vsakemu, kdor bi to zahteval. Veliko premalo važnosti se pripisuje tudi pristopnim listom, to so one izjave, katere obsegajo vse zaveze zadružnikov in ki v pravnem pomenu pravzaprav tvorijo poso¬ jilnico oz. njeno zavezo. Teh pristopnic ne sme torej nobena manjkati in da jih je mogoče vsak čas lahko pregledati, morajo biti zložene po vrsti, kakor prihajajo zadružniki, ter se morajo zaznamovati vzporedno z zadružnim registrom s tekočimi ali deležnimi številkami. Knjiga deležev, to je ona knjiga, v kateri ima vsak zadružnik odmerjeno stran za vpis deleža ter za eventualne druge spremembe, kakor doplačilo deležev, izpla¬ čilo obresti oz. dividende itd., mora biti istotako kakor zadružni register vedno v redu. Kolekovati te knjige ni potreba. Največ se greši pri posojilnicah s tem, da načelstva ali odbori nimajo vedno rednih sej, pri katerih se morajo reševati vse prošnje za posojila in vse druge poso- jilniškega delovanja se tičoče stvari. Redne odborove seje se morajo vršiti po potrebi in naj se temu nasproti stavijo kakršnekoli ovire. V tem oziru ni dopusten nobeden ugovor in izgovor. Niti eno posojilo se ne sme izplačati brez odborovega sklepa. Pri sejah se mora pisati tudi zapisnik in vsak sklep mora biti pravilno zabilježen ter morajo zapisnik sej načelstva vedno podpisati vsi navzoči udje načelstva. Ako pa kateri izmed navzočih odbornikov proti katerikoli točki glasuje, naj to pristavi na koncu zapisnika pri svojem podpisu. Še bolj važen, kakor zapisnik o sejah načelstva, pa je zapisnik za sklepe občnega zbora, ki se mora tudi spisovati v posebno knjigo, kakor sem takoj v začetku že omenil, ker to izrecno predpisuje zadružni zakon od 9. aprila 1873 v § 34. Uzorec, kako mora biti pravilno sestavljen ta zapisnik, sem priobčil v «IX. Letopisu* slovenskih posojilnic za leto 1898 na str. 57. obenem z uzorci, nanašajočimi se na druge važne sklepe občnega zbora. Žal da ne morem potrditi, da bi se tudi v tem oziru bile ravnale vse posojilnice po mojih navodilih, kar je pripisovati gotovo dejstvu, da se poso- jilnični odbori mnogo premalo brigajo za stvari, katere sprejemljejo od Zveze« ter da premalo ali celo nič ne čitajo niti «Letopisa» niti drugih strokovnih časopisov. Biti pa morata dve knjigi; posebna knjiga namreč za sklepe načelstva in posebna knjiga za sklepe občnega zbora. Že poprej sem omenil, da se morajo dovoljevati posojila pri rednih sejah. Pri tem pa mora biti načelstvo vedno previdno, zlasti če prošnjika ali pa porokov dobro ne pozna. Presoditi se morajo natanko premoženjske razmere prošnjika in porokov in se mora načelstvo po potrebi obrniti na zaupne može ali pa povprašati v zemljiški knjigi. Treba pa se je ozirati tudi še na druge okolnosti, tako n. pr. na značaj prošnjika, na njegovo preteklost, vprašati se mora za kaj bode denar potreboval, koliko je že dolžan in ali je morebiti dolžnik tudi že pri kaki sosednji posojilnici zavezan? Velikokrat se namreč pripeti, da je kdo do vrh glave že zadolžen pri eni posojilnici, potem pa gre k drugi in prosi zopet tam posojila. V tem oziru žal niso vsi prošnjiki posojil vestni oziroma pošteni in zaraditega je dolžnost načelstev, da pri dovoljevanju posojil postopajo nad vse previdno in varno. Na kaka podjetja, obrtna itd. naj posojilnice, ki so namenjene le kmečkemu kreditu, ne posojujejo. Polica za življensko zavarovanje sama tudi ni zadostna zastava za posojilo, ampak se morajo zahtevati vedno tudi še poroki. Žena dolžnikova naj pri vsakem poso¬ jilu dolžno pismo ali menico sopodpiše, da bodeta vedela oba za vse dolgove. Za poroke se naj sprejemljejo le poštene, zanesljive in zaupanja vredne osebe. Ravnotako, kakor pri dolžniku, se je treba informirati tudi o vseh razmerah porokov. Udje načelstva sami naj se kolikor največ mogoče ogibljejo poroštevintudisaminajnepostanejo dolžniki pri domači posojilnici, da se ne more poreči, da so oni najbolje stranke za poso¬ jilnico. Brez poroštva ali primerne zastave pa bi se sploh ne smelo nikdar in nikomur posoditi. Samoobsebi se razume, da so dopustne glede vsega tega, kar sem sedaj navedel, tudi izjeme. Želeti pa je le, naj bi bile iste prav redke. Dolžna pisma je potreba pravilno sestavljati. Paziti je, da se ista zadostno kolekujejo in sicer se vzame pri posojilih na osobni kredit proti poroštvi; dvakratni znesek koleka po lestvici II, več pa nikdar, namreč prvi kolek je za dolžnika, drugi pa velja za vse poroke. V dolžnem pismu sta namreč zapopadeni dve pogodbi: Ena, ki veže dolžnika, druga pa, ki veže poroke. Pri onih osebah, ki se na dolžna pisma le podkrižajo, ker pisati ne znajo, morajo biti podpisi dveh prič. Udje načelstva pa ne smejo na zadolžnicah podpisovati za priče, kar sem gotovo vsaki posojilnici že večkrat ustmeno razložil in vendar najdem pri revi¬ zijah še marsikje napake v tem oziru. Še večje pozornosti je treba pri onih posojilnicah, katere posojujejo tudi na menice. Križ na menici je sploh neveljaven, ako ni sodniško ali notarsko poverjen. Aktiven častnik ne sme podpisati menice. Menice je treba natanko izpolniti in gledati, da so zadostno kolekovane; treba je paziti, da se termin (čas), ko menica zapade, ne določi več kakor na G mesecev od dneva, ko se menica napravi. Ako je termin daljši, mora biti menica kolekovana po lestvici II. Prav ppsebno je treba paziti na to, da se menice ob pravem času obnovijo, ker pride sicer posojilnica lahko v škodo. Da se zamorejo obdržati menice v vedni in dobri evidenci (pregledu), je potreba napraviti škadenco ali terminsko knjigo. Najbolje pa je, da delajo posojilnice kolikor mogoče malo z menicami ter da posojujejo rajši na dolžna pisma. Menice in dolžna pisma se morajo zaznamovati z aktivnimi številkami ter biti zložene zaporedno, kakor so konti v glavni knjigi. Shranjevati se morajo samo v blagajni in ne v kakih lesenih omarah. Pri vseh posojilih je treba skrbeti, da dolžniki tudi po malem odplačujejo in se mora torej skušati vpeljati redno amortizacijo, kajti posojilnice naj tudi skrbijo za to, da so njih dolžniki dolga iznebijo polagoma in na lahek način. Glavne knjige za posojila se sedaj po večini že pravilno vodijo in sklepajo ob koncu leta. Tupatam najdem vendar še napake. Vsako odplačilo na kapital in obresti se mora ob uradnem dnevu, ako pa takrat ni mogoče, pa vsaj do prihodnjega uradnega dneva prenesti v glavno knjigo. Obresti od posojil naj se plačujejo redno in vedno za pol leta naprej. Nobeni posojilnici ne dela preveč časti, ako mora izkazati v bilanci mnogo zaostalih obresti. Kolikor sem se prepričal, nima posebnih izgub hvala Bogu dosedaj nobena koroška posojilnica in je upati, da jih tudi v bodoče ne bo, ako se bodo ravnala načelstva poso¬ jilnic po tem, kar sem povedal. Blagajniški dnevnik se mora zaključiti vsak uradni dan. Uradujoči udje načelstva morajo sklep podpisati in se prepričati, ako se nahaja v blagajni tudi zares toliko gotovine, kakor kaže dnevnik. Isto velja tudi za one posojilnice, katere imajo tak dnevnik, ki služi obenem kot razdelnik; knjiga blagajniški dnevnik se kolekuje, predno se vzame v porabo, kot pomožna knjiga. V dnevnik se mora vsak prejemek in vsak izdatek nemudoma zapisati, kakor hitro se izvrši, da se ničesar ne pozabi in da se ob zaključku stanje gotovine strinja. Dnevnik je takorekoč duša vseh knjig posojilnice. Kjer ni dnevnik tako vpeljan, da bi služil obenem za razdelnik, se mora vodili posebni razdelnik za prejemke in posebni razdelnik za izdatke. Ti razdelniki se naj sklepajo mesečno, pri večjih zavodih so morajo enako kakor dnevnik, sklepati vsak dan. Tudi razdelniki morajo biti vedno sproti pisani in ne še-le, kakor sem ponekod našel, na koncu leta. iz razdelnikov se je mogoče prepričati, če je blagajnični dnevnik v redu. Razdelnikov, če niso obenem dnevniki, ni treba kolekovati. Enako kakor glavna knjiga za posojila se sedaj skoraj povsod že pravilno vodi glavna knjiga za hranilne vloge. Ta knjiga mora biti kolekovana kot glavna knjiga: Vse vloge in vzdigi se morajo vedno sproti zapisovali. V opombo se zapišejo even¬ tualne določbe zaradi odpovedi, vinkulacije itd. Koncem leta se morajo obresti izraču¬ nati in pripisati h kapitalu ter konti skleniti, kakor sem povsod ustmeno naročal. Vse te navedene knjige naj bodo dobro vezane in morajo biti paginirane, to je, zaznamovane s tekočimi številkami, ker to predpisuje trgovinski zakon. Najbolje je, da se vsaka knjiga, predno se jo začne rabiti, naprej paginira. Iz posojila, katera dobi posojilnica od drugih denarnih zavodov in ne v obliki hranilnih vlog, se ne smejo zapisovati v knjigo za vloge, ampak se mora napraviti za taka izposojila posebna mala knjiga. Sploh se pa naj izposojila iščejo le v skrajni sili in ako ni na razpolaganje dovolj domačega denarja, se mora pač dovoljevanje posojil omejiti. Tudi bi bi bilo napačno vpisovati izposojila v knjigo za hranilne vloge zaradi rentnega davka. Ravnotako pa se ne sme zapisovati naložen denar, katerega posojilnica pošilja drugim denarnim zavodom, med posojila v knjigo posojil in se mora tudi za naloženi denar napraviti posebna knjiga, katere tudi še nisem našel povsod. Če bi se vpisoval naložen denar v knjigo dolžnikov, bi morala biti ta knjiga kolekovana in zavod, ki naložen denar sprejme, bi moral postati zadružnik posojilnice. H knjigi dolžnikov in h knjigi vlagateljev se morajo napraviti imeniki (indeksi), da se po potrebi stranka, katero se išče, hitro najde. Zlasti so ti indeksi pri nekaterih posojilnicah zelo pomanjkljivi, ponekod pa jih še dosedaj niso napravili, kar se mora pa še zgoditi. Važna knjiga je tudi vložni zapisnik, posebno pri večjih in starejših poso¬ jilnicah, v katerega se vpišejo vsa došla pisma in iz katerega je razvidno, kaj se je na ista ukrenilo in kedaj se je odposlala rešitev. Gotovina, vrednostni papirji, zadolžnice in pristopnice morajo biti varno shranjene v blagajni in sicer pod dvojnim zaporom. Nikakor namreč ne gre, da bi imel vse ključe od blagajne le eden odbornik, če je še tako bogat in vsega zaupanja vreden. Ključi morajo biti razdeljeni in se morajo udje načelstva pač vrstiti pri uradovanju. Eden odbornik brez druzega naj nikdar ne gre odpirati blagajne. Za uradnico se naj izbere vedno primerni lokal, da se posojilnica tudi repre- zentuje kot urad. Marsikje najdem še vedno, da odborniki ne poznajo zadružnega zakona, da niti celo lastnih pravil. Potrebno je, da tisti udje načelstva, ki oskrbujejo uradovanje pri posojilnici, pravila večkrat preberejo in se potem po istih .tudi ravnajo. Veliko se greši s tem, da se na novo izvoljeni udje načelstva ne registrujejo hitro. Izvoljeni nov odbornik za posojilnico ne sme prej podpisovati, dokler ni registrovan pri okrožnem oz.deželnem sodišču. Jepanekaj posojilnic, ki bijih lahko imenoval, ki ne pustijo odstopivših ali umrlih odbornikov iz zadružnega registra zbrisati in ki niso preskrbele za registrovanje novih. Jaz opozarjam danes na ta velik nedostatek zaraditega, da bodo zastopniki onih posojilnic, katerim veljajo te besede, prišedši domov, takoj poskrbeli, da se ti nedostatki odpravijo. § 16. zadružnega zakona izrecno predpisuje, da se morajo na novo izvoljeni udje načelstva registrovati takoj. Natančni poduk, kako se napravi dotična prošnja in kake priloge je treba priložiti sem spisal v IX.. «Letopisu» na straneh 56.—61. Kdor istega prečita, lahko napravi vse za registrovanje potrebno sam: če bi pa poso¬ jilnica vzlic temu sama tega ne zadela, mora pač naprositi notarja ali kakega odvet¬ nika, da jej to napravi, ali pa se naj obrne na «Zvezo», oziroma mene, da napravim listine sam. Marsikje najdem, da udje načelstva sami ne vedo. kako se glasi firma njihovega zavoda, da, našel sem celo napačne pečate. Firma zavoda se mora vedno tako podpisovati, kakor je imenovana v izvirnih pravilih in kakor je registrovana pri trgovinskem sodišču. Če stoji v pravilih «Hranilnica in posojilnica«, se mora za zavod tudi vedno tako podpisovati. Pristaviti se pa mora tudi vedno še drugi del, ki je tudi registrovan in sicer «registrovana zadruga z neomejeno ali omejeno zavezo«, če se pa registrovanje glasi «vpisana ali vknjižena zadruga z neome¬ jenim ali omejenim poroštvom«, se mora pač firma potem vedno tako zapisovati in se tako pustiti tiskati tudi v vseh knjižicah in tiskovinah. Uradni dan naj bode natančno določen. Izven uradnega dneva se naj denar nikdar ne sprejemlje. Udje načelstva se naj po možnosti menjavajo pri uradovanju, ker se s tem na eni strani razbremenijo, na drugi strani pa vsi vedno vedo, kaj se v poso¬ jilnici godi, in imajo tudi stranke, zlasti vlagatelji, več zaupanja do zavoda, ako vidijo, da se načelstvo za redno uradovanje tudi pobriga. Uradujoče osebe se naj pa tudi za svoj trud primerno nagradijo, seveda pa zopet ne tako, kakor se najde, da bi ves čisti dobiček šel le za nagrade posameznikom, tako da ne ostane potem nič za dobrodelne namene, še manj pa za rezervo, katero se mora razmeroma tudi vedno pomnoževati. Slednjič še priporočam, da se naj poslužujejo posojilnice tako v medsebojnem občevanju, kakor tudi zlasti pri dopisovanju raznim oblastim in uradom izključno in dosledno vedno le našega ljubljenega slovenskega materinega jezika. Uradi so zaradi nas tukaj in morajo z nami občevati slovensko ter nam pošiljati slovenske dopise. Vsak drug dopis pa, ki ni slovenski, ni treba sprejeti in se naj vrne, ker imamo pravico zahtevati, da se uraduje z našimi posojilnicami v njihovem uradnem jeziku. Ako bi uradi nagajali, kar se posebno na Koroškem pogosto rado pripeti, naj se to naznani «Zvezi«, da napra¬ vimo pritožbo, kakoršnih smo tudi dosedaj že mnogo napravili in po večini z vspehom, kar je deloma znano iz *Mira«. Da se najde največ napak in da je največji križ z letnimi računskimi zaključki, mi ni potreba menda posebej povdarjati. Da so računi sedaj po večini že izdelani po enotnem uzoru in da jih velika večina posojilnic izda ob pravem času, mi je prizadejalo mnogo truda. Navzlic vsem poukom, opominom in tudi grožnjam pa se žal nahajajo tudi še tako malomarne posojilnice, ki ne pridejo na dan z letnim računom niti do meseca avgusta. Jaz nočem nobene imenovati in za trdno pričakujem, da prihodnje leto ne bodem imel v tem oziru več toliko težav, pisanja in drugih sitnosti, kakor sem jih imel ravno v tem letu. Posojilnice imajo vse v svojih pravilih določilo, da se mora letni račun objaviti dp konca marca. In če to stoji v pravilih, se mora potem tudi zgoditi. Le ako nastanejo nepremagljive ovire, dovoljuje zakon, da se sme račun objaviti pozneje, vendar pa do konca junija. Nobeni posojilnici ni v čast, ako ne izda računa kmalu po novem letu, kajti letni račun je najvažnejše opravilo posojilnice in v njem se nekako zrcali vse delovanje in cela moč vsacega zavoda. Želim torej, da bi prejel po novem letu vse račune že tiskane vsaj v mesecu aprilu. Potem bode tudi «Letopis» lahko izšel za več mesecev poprej, kakor je to bilo dosedaj mogoče in solne pri spisovanju istega ovirale le neka¬ tere skrajno zanikrne posojilnice. H sklepu naj še omenim, da smo pri «Zvezi« poskrbeli za to, da dobi ista v najkrajšem času za svoje posojilnice tudi centralni denarni zavod, v katerem se bode centraliziralo celo denarno gibanje Zveznih* posojilnic in kateri bode vsakojakim prošnjam posojilnic lahko vselej tudi takoj in ločno vstrezal, kar žal dosedaj drugi denarni zavodi zares niso mogli iz različnih uzrokov. Slednjič še torej enkrat vsem zastopnikom posojilnic prav toplo priporočam, naj prišedši domov preskrbijo za odpravo eventualno še obstoječih napak in to tembolj, ker. kakor je znano, dobimo kmalu zakon o obligatorični reviziji posojilnic, po katerem se bodo oblasti za naše zavode imele pravico veliko bolj brigati, kakor dosedaj in ker bodo potem morali revizorji oblastim tudi poročati o vsaki reviziji ter naznaniti vse najdene nedostatke. In če ostanejo vse posojilnice «Zvezi» zveste, potem se nam ne bode treba bati niti tega revizijskega zakona. S tem sklepam. Tajnikovemu in revizorjevemu poročilu je sledila živahna pohvala ter »živijo»- in «dobro»-klici. Predsednik pozove na to zborovalce, če želi k temu poročilu kdo besedo, oziroma pojasnila. Ker se nihče ne ogdasi, se poročilo enoglasno odobri in vzame na znanje. K točki 3. Pravni pouk o raznih p os ojilničnih zadevah. Predsednik naznani, da se je ta točka pri dosedajšnjih enakih zborovanjih obrav¬ navala tako, da so stavili zastopniki posojilnic svoja vprašanja na pravnega konzulenta, ki je potem odgovarjal vsakemu posameznemu. Zaraditega pozove zborovalce naj tudi danes stavijo vprašanja, katera želijo imeti pojasnjena. G. Franc Reš, predsednik hranilnice in posojilnice v Velikovcu, pozdravi najprvo kot kučegazda prav prisrčno vse zborovalce, ki so danes pod streho velikovške posojil¬ nice. Potem pravi, da je treba vzeti trdno v pest besedo porok in jo držati. Treba je skrbeti, da ne pride do slučaja, v katerem bi moral plačati poso¬ jilo namesto dolžnika kak porok, ker se mu zdi, da to vrže nekako senco na posojilnico in povzroči veliko jeze in sovraštva. On priporoča veliko previdnosti pri dovoljevanju posojil in vpraša, kako se naj bi obvarovali poroki škode. Predsednik gosp. Mihael A ošnjak pravi, daje tudi on prepričan, da se pri nas poroštvo vzame prelahko. \ časih je poroku samemu težko odreči iz raznih uzrokov prošnjiku. V takih slučajih je najbolje, da porok posojilnici že naprej namigne, naj ga ista ne sprejme, ali pa, da posojila, ako ni varno, sploh ne dovoli. Posojilnica mora poroke vedno po možnosti varovati škode. Tudi bi bilo prošnjikom vedno težje, dobiti porokov v sili, ako bi se pogosto pripetilo, da bi morali plačati posojilo poroki. Posojil¬ nica bi pa zamogla potem, ako ima vendar dosti denarja na razpolaganje, le slabo napre¬ dovati, če bi ne mogla denarja varno izposojevati. Gosp. dr. Dečko pravi, da je to vprašanje zares eno najvažnejših. Celo poslovanje namreč sloni na tem, da daje posojilnica posojila proti poroštvu, kajti namena, dajati posojila proti vknjižbam, posojilnice nimajo, porok pa vendar želi. da bi bil obvarovan škode. Poglavitna potreba je, da se gleda pri dovoljevanju posojil v prvi vrsti na zmožnost prošnjika. Kdor je pijanec ali zapravljivec, temu tudi s posojilničnim posojilom ni pomagano. Posojilnica naj si ohrani vedno svoj delokrog. Da nese porok vedno sam svojo kožo na trg. kadar podpiše dolžno pismo ali menico, to se mu mora vselej zabičiti pri podpisu. Slabo poslovanje bi bilo, ako bi se posojilnica ozirala le na poroštvo. Slednjič bi nihče več ne hotel biti porok in bi se moralo nehati celo poslovanje. Zaradi¬ tega je boljša prva zamera, kakor če pridejo kasneje poroki v škodo. G. Reš naznani nadalje, da so pri velikovški posojilnici prakticirali pri tistih dolž¬ nikih, ki ne znajo pisati, nekaj časa tako, da se je dolžniku ali poroku najprej narisal njegov podpis in da ga je potem dotičnik sam po tem uzorcu nekako na menico naslikal, kolikor je mogel in znal. Posojilnica pa je prišla vsled tega v nekaterih slučajih v škodo, ker sodišče takih podpisov ne priznava, če podpisani reče, da sam pisati ne zna. 129 G. dr. Dečko razlaga, da je tako podpisovanje nezakonito. Ako stranka ne zna pisati, naj se na menici raj še podkriža in se pusti potem križ legalizovati. Še bolje je pa, da se naredi v takem slučaju dolžno pismo. Zakon o menicah pravi namreč izrecno, da mora biti na istih lastoročni podpis. Dolžno pismo velja za vedno, medtem ko mora biti menica po preteku treh let obnovljena. Č. g. Volbenk Serajnik vpraša, ako se mora poroku vedno povedati, za koliko časa ostane porok? G. dr. Dečko razloži, da je porok pri zadolžnicah tako dolgo zavezan, dokler poso¬ jilo ni povrnjeno in da to nič ne velja, ako porok pri podpisu reče, jaz podpišem samo za eno ali dve leti oz. za toliko in toliko časa. Porok naj se vedno sam briga za dolžnika in skrbi zato, da isti posojilo ob pravem času povrne. Ako porok izve, oz. vidi, da dolžnik slabo gospodari, naj se oglasi v posojilnici in zahteva, da se posojilo izterja, ali pa z vknjižbo zavaruje. Poroštvu se pa odpovedati ne more, ako take odpovedi posojilnica ne sprejme prostovoljno. Poroštvo na menici pa traja toliko časa, dokler menica ne poteče. Ko izteče ozir. zapade menica, ugasne poroštvo in je zavezan le še dolžnik in velja taka potečena menica le kot dolžno pismo. Treba je torej vedno paziti na to, da se menice ob pravem času'ponovijo, ako se taka posojila niso pred potekom povrnila. G. M. Vošnjak še povdarja, da naj se poroku takrat, ko dolžno pismo podpiše, vedno reče: «Ti podpišeš kot porok in plačnik», da se pozneje ne bi kdo hotel izgovarjati. Č. gosp. župnik Bajer vpraša, če se zarnore dolžno pismo napraviti samo za dve ali tri leta? G. Franjo -Jošt odgovarja, da so vse koroške posojilnice, ki so v «Zvezi», takega sistema, da veljajo njihova dolžna pisma za nedoločen čas. De hranilnica in posojilnica na Djekšah je osnovana po načinu Raiffeisen in se morajo pri takih posojilnicah zadolž¬ nice obnoviti ozir. podaljšati vsaka štiri leta, ker tako zahteva zakon od 1. junija 1889. Vsem d rpgim pa tega ni potreba. K točki 4. Poročilo o cepljenju nekaterih koroških posojilnic od »Zveze* 1 O tej točki dnevnega reda je govoril č. gosp. Franc r l reiber, kanonik-župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu približno tako-le: «Velespoštovani posojilničarji! Nalogo imam, govoriti danes o četrti točki dnevnega reda. To je kočljiv predmet, pa mislim, da me vsi dobro poznate, da nisem iskal nikdar osebne časti, in upam, da med slovenskimi rodoljubi nimam nobenega nasprotnika. Zaraditega mislim, da lahko nastopim kot poročevalec in prosim tudi, da se naj ne čuti nihče razžaljenega, če bi katera mojih besed temu ali onemu ne bila po volji, ker nimam namena, koga žaliti in naj bode vsakdo prepričan, da me vodi edino le ljubezen do našega ljubljenega sloven¬ skega naroda. Ro leta 1901 je bilo vseh 20 slovenskih koroških posojilnic v «Zvezi» slovenskih posojilnic v Celju. To društvo je pomagalo in posredovalo pri ustanovitvi vseh naših posojilnic in je iste tudi revidiralo. Leta 1901 so se začeli gibati tudi naši nemški konser¬ vativci in kakor so poprej posnemali našo dično družbo sv. Mohorja s tem, da so ustano¬ vili družbo sv. Jožefa, ki izdaja nemške knjige na podoben način kakor Mohorjeva družba, tako so začeli posnemati tudi. nas Slovence s tem, da so začeli snovati nemške konserva¬ tivne posojilnice povsod po deželi. Ko so imeli potem Nemci že nekaj takih posojilnic, je nastala za-nje tudi potreba lastne «Centrale» in svoje «Zveze». Taka «Zveza» se je ustanovila v Celovcu, katera sc imenuje »Centralna posojilnica v Celovcu*. 17 Do tega leta torej so bile naše slovenske posojilnice vse brez izjeme v «Zvezi> slovenskih posojilnic v Celju. Ali lansko leto je pa naznanilo slovensko Hranilno in poso¬ jilno društvo v Celovcu, svoj izstop iz celjske cZveze», četudi tega izstopa, kakor smo slišali iz poročila gospoda revizorja, še ni povsem oficijelno potrdilo. Vendar se mora smatrati, da celovška posojilnica ni več v celjski «Zvezi», ker že dve leti ni plačala po pravilih dolžnega doneska. Leta 1901 in 1902 so se ustanovile potem še tri slovenske posojilnice, namreč v Hodišah, v Kasazah in v Školičah, pa vse te tri nove slovenske posojilnice niso pristo¬ pile več k slovenski celjski «Zvezi», pri kateri so druge naše posojilnice, ampak so se priklopile nemški centralni posojilnici v Celovcu. Rodoljubi, ki vodijo te slovenske posojilnice, so uzorni rodoljubi, ravno tako zanesljivi, kakor vsak danes tukaj navzoč posojilničar. Vprašati se mora torej, kateri vzroki so jih potem vodili do tega koraka, da se odtujujejo naši slovenski «Zvezi»? Oni sami pravijo: Prvi vzrok je ta. da jemlje nemška centralna posojilnica v Celovcu od vseh vlog, katere ji pošiljajo v njeni * Zvezi* stoječe posojilnice, V* odstotka za sebe in ker se vsi denarji v Celovec pošiljajo, ima ona velik promet in da s tem 1 / i odstotka zaslužka ta nemška centralna posojilnica lahko pokriva svojo režijo ter plačuje'lahko s tem tudi svojega revizorja, tako, da posameznim posojilnicam, ki se pridružijo tej nemški «Zvezi», ni potreba plačevati nobenega druzega letnega doneska. Drugi vzrok je, pravijo, da dobivajo posojilnice pri nemški centralni posojilnici v Celovcu izposojila na nižje obresti, tako, da zainorejo potem tudi one delovati po nizki obrestni meri. Tretji uzrok pravijo je, da s tem svoji narodnosti nič ne škodujejo, da oni varujejo svojo posameznost in da je revizor te nemške «Zveze» tudi Slovenec. Navedeni trije uzroki naj bi bili torej napotili nekatere slovenske posojilnice, da se priklopijo nemški organizaciji. Na vse to odgovarjam: Kar zadene doneske posojilnic, katere morajo donašati «Zvezi», mislim, da so naše posojilnice že tako trdne in da imajo po toliko čistega dobička, da se jim ni potreba zmeniti za tiste krone, katere morajo izročevati «Zvezi». Ta mali prispevek naših posojilnic ne bode ugonobil in zaradi teh grošev nikdar ne prodamo svojega slovenskega prepričanja. Vrhutega je pa, kakor je poročal g. revizor, naša celjska >, ki bodo dobile koncesije za revidiranje, osnovano na podlagi društvenega zakona od 15. nov. 1867, drž. zak. št. 1134 ali pa na podlagi zadružnega zakona od 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. preosnuje v zadrugo, ali naj ostane ista društvo, je ta, da ima ista koncesijo za tiskarno, katera koncesija bi utegnila priti v nevarnost, ako stara «Zveza» kot takšna preneha in ako nastane nova zadružna « Zveza*. Razloček med onimi pravili, katera so dobile posojilnice pred par tedni v presojo na dom in med pravili, katera so se danes zborovalcem predložila, je ta. da bi po prvih pravilih «Zveza» postala sama centralna blagajna, med tem, ko naj bi po danes predloženih pravilih prevzela ta posel celjska posojilnica. Ker je slednja po svojem načelniku obljubila prevzeti jamstvo za plače in preustroj *Zvezinega» uradništva v zmislu tozadevne pogodbe. 147 menda ne bode nepremagljivih ovir. da se bi ne združili danes na ta novejša pravila. Vsled te zaveze celjske posojilnice bode »Zvezino® nradništvo popolnoma preskrbljeno in se bode potem gotovo tem lažje in z večjim veseljem posvetilo svojemu delovanju. Potom generalne debate se naj toraj principijelno sklene, je-li se naj snuje nova zadružna »Zveza® po prvotno na dom poslanih pravilih, ali se naj stara društvena pravila preustrojijo tako, da dobi »Zveza centralno blagajno s posojilnico v Celju ter se slednja s posebno pogodbo zaveže ta posel prevzeti proti temu, da sprejme ona tudi jamstvo za vse obveze Zveze® napram njenim uradnikom. Pri zanimivi razpravi, v katero je najprvo posegel šolski ravnatelj g. Ivan Lapajne, ki je v obširnem govoru utemeljeval potrebo, da pa postane Zveza® sama centralna blagajna ter povdarjal, kake velike važnosti bi bila taka pridobitev ne le samo za Celje, ampak za celo slovensko zadružništvo, ki se zbira okrog celjske »Zveze®, navajali so se različni za in proti razlogi. G. Lapajne je predlagal, da se naj sklene v slučaju, če ne postane «Zveza» sama denarna zadruga oziroma centrala, da postane denarna centrala v Zvezi® stoječih posojilnic že obstoječa Centralna posojilnica slovenska v Krškem. G. dr. Dečko je obžaloval, da se pravila, katera imajo zborovalci danes na novo pred seboj, niso zamogla istim priposlati že na dom, da bi jih bili pregledali že doma. Vendar upa, ako se sprejme današnji načrt, da se bode vstreglo vsem zakonitim zahtevam in vsem potrebam posojilnic. G. dr. Sernec povdarja, da se mora kot načelnik celjske posojilnice izreči proti temu. če bi se osnovala istej konkurenca s tem, da se preustroji «Zveza* sama v denarno centralo. Celjska posojilnica je dosedaj v malem obsegu tudi že izvrševala'to nalogo in bode rada postala oficijelna denarna centrala Zveze® tudi potem, ako današnji zbor sprejme tozadevna predložena pravila. Govornik navaja nekatere pomisleke, zaradi katerih bi po njegovem mnenju ne kazalo preosnovati »Zvezo® v zadrugo; zlasti pa se boji za prepotrebno slogo in disciplino v vrstah celjskih narodnjakov, ako so postavi poleg celjske posojilnice še konkurenca z denarno centralno Zvezo-. V stvarnih besedah reagira potem g. ravnatelj Lapajne na vse izražene pomisleke, kateri bi baje govorili proti preosnovanju društvene «Zveze» v zadružno «Zvezo» in ko je izrazil svoje mnenje tudi g. predsednik, povdarjajoč, da se bode vstreglo lahko vsem potrebam tudi takrat, če bode centralna blagajna «Zveze* celjska posojilnica, se je sprejel z večino glasov predlog gosp. dr. Dečkota, da se vzamejo nova pravila za podlago v specijalni debati. Nato odda predsedstvo g. M. Vošnjak, ki mora oditi, podpredsedniku g. dr. Dečkotu, kateri predlaga, da se najpoprej prečitajo sledeča: PRAVILA ZVEZE SLOVENSKIH POSOJILNIC V C KI A U. I. Ime društva. § L Društvo se imenuje: Zveza slovenskih posojilnic v Celju®. II. Namen. § 2. Društvo ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. Svoj delokrog razteza po Štajarskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem. ' 9 , 148 Ta namen dosega 1. z razpravljanjem, izuče vanjem in zastopanjem skupnih koristi; 2. z ustanavljanjem novih zadrug ter sprejemanjem istih v svojo «Zvezo » ; 3. z izvrševanjem perijodičnih revizij po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. št. 133, in naredbe ministrstev za pravosodje in za notranje zadeve, sporazumno s trgovinskim ministrstvom od 24. junija 1903: 4. s skupnim prirejanjem ali nabavljanjem oprave, tiskovin, knjig itd., ki so potrebne zaradi enotnega poslovanja; 5. s pospeševanjem denarne zmene oziroma zravnave med posameznimi elani po svoji denarni centrali in sicer tako, da sklene primerno pogodbo s posojilnico v Celju, katera naj postane centralna blagajna vseh « Zveznih* članic in prevzame zavezo, dovo¬ ljevati in dajati istim kredit ter sprejemati od njih denar na obrestovanje. Ta centralna blagajna se obenem zaveže, prispevati sporazumno z odborom «Zveze» iz dobička, izvira¬ jočega iz teh poslov, primerne zneske za plače in pokojnine «Zveznih> uslužbencev: 6. da skrbi za obsežno zadružno statistiko. III. Sedež. § 3. Sedež društva je v Celju. IV. Sestava. § 4. Člani društva smejo biti posojilnice, gospodarske zadruge in društva, katera so organizovana kot zadruge na podlagi zakona od 9. aprila 1873, ali pa na podlagi zakona od 26. novembra 1852 in na p'odlagi zakonov od 1. junija 1889 in 11. junija 1894. V. Uprava društvenih stvari. § 5. Organi društvene oprave so: a) odbor, b) pododbori, c) občni zbor, d) računska pregledovalca. e) uradništvo. VI. Odbor. § 6. Odbor obstoji iz predsednika, podpredsednika in devetih članov. Predsednika in ude odbora izvoli občni zbor za dobo enega leta iz članov v Zvezi* stoječih zadrug in društev. Predsednik ali podpredsednik in najmanj pet članov odbora mora stanovati v Celju ali bližnji okolici. § 7. Odbor izvoli iz svoje srede podpredsednika. Predsednik vodi «Zvezo» in jo zastopa proti vnanjosti. Ako je predsednik zadržan, opravlja njegove posle podpredsednik. § 8. V vseh društvenih zadevah razen onih, katere so prideljene občnemu zboru, odločuje odbor. 149 Odbor ima po potrebi seje, v katerih se rešujejo vse v delokrog «Zveze» spada¬ joče zadeve. Predsednik, odnosno podpredsednik ima pravico sklicati sejo, kadar se mu zdi potrebno, ali če to zahtevajo najmanj trije člani odbora. K seji odbora se vabijo člani pismeno. Odborovih sej se mora udeležiti predsednik ali podpredsednik in najmanj trije člani, da je seja sklepčna. Navzoči potem sklepajo, razen v slučaju § 18., z nadpolovično večino glasov. I 'ri enakosti glasov odločuje glas predsedujočega. § 9. O odborovih sklepih se pišejo zapisniki, katere morajo podpisovati predsednik oz. podpredsednik in vsi navzoči odborniki ter zapisnikar. VII. Pododbori. § 10. Za vsako v § 2. navedenih dežel se sme po sklepu občnega zbora Zveze* nastaviti pododbor in sicer s sedežem v Celju, Ljubljani, Trstu, Gorici, Pazinu in Celovcu. Pododbori imajo nalogo, za dotično deželo podpirati odbor v vsakem oziru. Vsak pod¬ odbor obstoji iz petih udov. katere izvoli občni zbor «Zveze» na dve leti. Člani pododbora morajo biti zadružniki v «Zvezi • stoječih zadrug in društev. Od občnega zbora izvoljeni člani pododbora izvolijo si načelnika in tajnika. Pododbor ima vsako leto najmanj eno sejo, katero skliče načelnik pododbora, ter naznani članom pododbora čas in dnevni red seje. Tej seji predseduje načelnik; sklepa se z nadpolovično večino navzočih. Sklepi so veljavni, ako so navzoči najmanj trije udje pododbora. O teh sejali se sestavljajo zapis¬ niki, katere podpisujejo vsi navzoči. Razglasi se objavljajo po potrebi v slovenskih in hrvatskih časopisih. Pododbor zastopa načelnik, kateri tudi podpisuje vsa pisma, tičoča se pododborovili poslov. Vsak pododbor delegira dva člana kot zastopnika v občni zbor «Zveze*. Ker plačujejo vsi v »Zvezi* stoječi člani v § 24. navedene doneske odboru, ima dobiti pododbor od odbora primerni denarni znesek za pokritje pisarničnih potreb. Sestavo pododbora naznani načelnik vladi. Vlil. Občni zbor. § 11. Redni občni zbor se snide vsako leto edenkrat v kraju, kjer je sedež društva, ali pa v kakem drugem kraju v § 2. navedenih dežel. Izvanredni občni zbor skliče po potrebi ali pa v slučaju, v § 16. navedenem, pred¬ sednik ali podpredsednik v kateremkoli kraju. Pri občnem zboru ima vsak v »Zvezi* stoječ član le en glas ter sme biti zastopan po pooblaščencu. Eden in isti pooblaščenec ne sme zastopati več kakor pet članov «Zveze*. Udeležiti občnih zborov se sme vsak član v <• Zvezi* stoječih zadrug, društev in pododborov, toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju. Vabila k občnemu zboru se pošiljajo po pošti. § 12. Zapisnik občnega zbora morajo podpisati predsednik občnega zbora, dva člana zbora in zapisnikar. § 13. Občnemu zboru pripada: a) voliti predsednika, odbor, pododbore in računska pregledovalca; b) pregledati in odobriti račun po nasvetu pregledovalcev: c) sklepati o zvišanju in znižanju letnih doneskov; d) določevati doneske za pokojninski zaklad uslužbencev: 150 e) sklepati o spremembah pravil; f) določevati o osnovanju pododborov in g) sklepati o nehanju društva. Ako se sklene prememba pravil, mora to odbor pravilno naznaniti vladi. § 13. Da občni zbor veljavno sklepa, je treba, daje zastopana najmanj petina članov. K veljavnemu sklepu o nehanju društva je treba 2 / 8 večine navzočih članov, za druge sklepe in volitve zadostuje nadp.olovična večina. Ako je nehanje društva na dnevnem redu, se morajo vabila k občnemu zboru poslati priporočena. § 15. Občnemu zboru predseduje predsednik ali pa podpredsednik. Volitve se vršijo po listkih. § 16. Občni zbor skliče predsednik ali podpredsednik. Izvanredni občni zbor se mora sklicali tudi na zahtevanje tretjine članov Zveze». IX. Računska pregledovalca. § 17. Računska pregledovalca morata letni račun natanko pregledati ter poročati o tem pri občnem zboru. X. Uradništvo. § 18. Odbor nastavlja revizorje in druge uradnike, ter sklepa ž njimi službene in pokojninske pogodbe. § 19. Pokojninski zaklad se nabira iz eventualnega preostanka društvenih dohodkov, za to določenih prispevkov članov in doneskov iz dobička zvezne centralne blagajne. § 20. Posojilnica v Celju kot zvezna centralna blagajna prevzame poroštvo za izpolnitev zavez, izvirajočih iz službenih pogodb med «Zvezo» in njenimi uslužbenci, pa le za službene pogodbe, katere je odobrilo načelstvo celjske posojilnice; zato pa ona upravlja pokojninski zaklad, kateri jej služi kot zastava za te poroštvene zaveze. XI. Člani. § 21. Zadruga ali društvo, katero hoče biti član «Zveze», se mora pismeno oglasiti pri odboru, kateri o tem odločuje. Izstop članov se izvrši ravnotako pismenim potom pri odboru. Izstop velja s potekom tistega leta. člane, kateri s svojim vedenjem škodujejo interesom in dobremu imenu «Zveze», sme odbor iz - Zveze- izključiti ; tak sklep pa velja le z dvetretjinsko večino navzočih. § 22. Vsak član «Zveze» ima pravico, iskati si pouka in pomoči o svojih zadevah pri odboru; tudi sme odboru staviti predloge. § 23. Vsak član «Zveze» je obvezan, svoje uredbe in svoje poslovanje v vseh strokah svoje uprave najmanj vsako drugo leto preskusiti dati stvari veščemu pregled¬ niku (revizorju), ki ne pripada zadrugi, oziroma društvu, plačevati letni in pokojninski donesek, dajati odboru na zahtevanje statistična poročila, iskati potrebnega kredita v prvi vrsti pri zvezni centrali in nalagati odvišno gotovino proti ob res to vanju v zvezno centralo. § 24. Letni donesek članov se odmerja po znesku posojil na koncu preteklega leta in sicer znaša letni donesek najmanj 50 K; ako znašajo posojila 50.000 do 100.000 K, znaša letni donesek 100 K; za vsakih daljnih 100.000 K se plača 25 K do najvišjega zneska 1000 K. § 25. Odbor ima pravico primerno znižati v posebnih slučajih za posamezne člane zgoraj določene zneske. XII. Upravna doba. § 26. Upravno leto se šteje s kalendarnim letom. ■ XIII. Denarno posredovanje «Zveze». § 27. V zmislu točke 5, § 2. teh pravil dovoljuje kredit in sprejema denar celjska posojilnica kot centralna blagajna po nasvetovanju «Zveze». § 28. Vsak član, kateremu se dovoli odprt kredit, mora vložiti v varstveni fond za sedaj 5 % dovoljenega kredita pri posojilnici v Celju kot centralni blagajni, kar se obrestuje z istimi odstotki, kakor hranilne vloge. Ta varstveni fond služi v pokritje slu¬ čajnih izgub v prometu centralne blagajne. Znesek, vložen v varstveni fond, se izplača še le, kadar je dotični član vrnil svoj kredit in po sklepu računa dotičnega poslovnega leta, ko se je znesek odpovedal ter v visokosti, kakor jo izkaže dotični računski sklep. XIV. Listine in razglasi društva. § 29. Listine, izdane po društvu, in razglase društva podpisuje predsednik ali pod¬ predsednik in v to pooblaščeni uradnik. Razglasi se objavljajo po potrebi v slovenskih in hrvatskih časopisih. XV. Izdajanje poučnih spisov. § 80. Društvo sme na svoje stroške izdajati poučne spise in pa društveni časnik. XVI. Uravnanje društvenih prepirov. § 21. Prepire med člani razsojuje odbor. XVII. Nehanje društva. § 32. Društvo neha, ako občni zbor to sklene. V slučaju nehanja pripade vse društveno premoženje * Celjski posojilnici>. Pričujoča pravila so se pri nekaterih točkah popravila in so bila potem pri gla¬ sovanju sprejeta po večini glasov. K točki «Razni nasveti* predlaga g. notar Baš, naj bi se v zmislu § 6 odstavek 3 novih pravil pri bodočih volitvah odbora oziralo na to, da se izvoli nekaj odbornikov izmed članov posojilnic v bližnji okolici Celja, da ne bodo v odboru samo Celjani, ki imajo itak obilo drugih poslov in ne morejo biti povsodi. Nato zaključi podpredsednik izvanredni občni zbor. zahvaljujoč se na obili ude¬ ležbi ter izrekajoč željo, naj bi bili današnji sklepi podlaga prav plodovitemu delovanju «Zveze* v bodočnosti. Mihael Vošnjak, predsednik. Franjo Jošt, zapisnikar. Dr. Ivan Dečko, Anton Brezovnik. Revizije posojilnic. Revizije so se nadaljevale in sicer so se izvršile leta 1902 pri naslednjih zavodih: Posojilnica Št. .Jakob v Rožni dolini od 1. do 6. in od 15. do 17. septembra. Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, 1 s. septembra. (Ustanovni občni zbor.) Posojilnica v Mariboru, 27. septembra. Posojilnica na Dolu, 29. septembra. Posojilnica v Makolah, 30. septembra. Posojilnica v Brežicah, 3. oktobra. Hranilnica in posojilnica v Vidmu, 4. oktobra. (Ustanovni občni zbor.) Posojilnica v Logatcu, 7. oktobra. Posojilnica na Slapu (Vipava). 8. oktobra. Posojilnica v Postojni, 9. oktobra. Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah, 11. oktobra. Kreditno društvo v Kranju, 13. oktobra. (Ustanovitev.) Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, 22. oktobra. Posojilnica v Vitanju, 25. oktobra. Hranilnica in posojilnica v Gotovljah, 20. oktobra. (Prvi uradni dan.) Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru, 28. oktobra. Hranilnica in posojilnica v Skriljah, 29. oktobra. Posojilnica v Selu na Vipavskem, 29. oktobra. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, 30. oktobra. Šaleška posojilnica v Velenju, 0. novembra. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, 11. novembra. Splošno kreditno društvo v Ljubljani, 15. novembra. Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni, 17. novembra. (Ikrajna posojilnica v Ormožu. 20. novembra. Hranilnica in posojilnica v Vidmu, 1. decembra. (Drugi ustanovni zbor.) Splošno kreditno društvo v Ljubljani, 2. decembra. Okrajna posojilnica v Ljutomeru, 10. decembra. Leta 1903 so se nadaljevale revizije po naslednji vrsti: Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, 4. januarja. Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, 7. januarja. Okrajna posojilnica v Mokronogu, 12. januarja. Hranilnica in posojilnica v Vidmu, 15. januarja. (Prvi uradni dan.) Hranilnica in posojilnica v Št. liju v Slovenskih goricah, 16. januarja. Posojilnica v Loškempotoku^ od 19. do 28. januarja Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki, 29. januarja. Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju na Žili, 1. februarja. (Ustanovni občni zbor.) Okrajna posojilnica v Ormožu, 3. februarja. Hranilnica’ in posojilnica v Rogatcu, 5. februarja. (Ustanovni občni zbor, kateremu je prisostoval tudi podpredsednik g. dr. Ivan Dečko.) 158 Hranilnica in posojilnica v Kozjem. (Ustanovni občni zbor.) Posojilnica v Vojniku. 17. februarja. Posojilnica v Trbovljah, 18. februarja. Hranilnica in posojilnica v Šmarju, 19. februarja. Posojilnica na Vranskem, 20. februarja. Posojilnica v Konjicah, 24. februarja. Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, 27. februarja. Posojilnica v Žužemberku, 2. marca. Posojilnica v Slatini, 5. marca. Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah. 10. marca. Posojilnica v Vitanju, 11. marca. Posojilnica v Gornji Radgoni, 18. marca. Posojilnica v St. Lenartu v Slovenskih goricah, 13. marca. Hranilnica in posojilnica v Kozjem, 16. marca. (Prvi uradni dan.) Posojilnica v Ormožu, 18. marca. Hranilnica in posojilnica v Rogatcu, 23. marca. (Prvi uradni dan.) Hranilnica in posojilnica v Klečah od 26. do 28. marca. Hranilnica in posojilnica v St. .Jurju na Žili. 5. aprila. (Prvi uradni dan.) Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku. 8. aprila. Posojilnica in hranilnica v Moravčah, 18. aprila. Posojilnica in hranilnica v Kopru, 23. aprila, Posojilnica v Oplotnici, 2. maja. Posojilnica v Črnomlju, 7. maja. Prva dolenjska posojilnica v Metliki, 8. maja. Posojilnica v Cerknici, 18. maja. Notranjska posojilnica v Postojni, 19. maja. Posojilnica v Velikih Laščah. 20. maja. Savinska posojilnica v Žalcu, 26. maja. Centralna posojilnica v Krškem, 28. maja. Vrhutega je opravil revizor mnogo drugih potov, prisostvoval raznim zborovanjam, izdeloval letne računske zaključke tudi nečlanicam in nekaterim zadrugam ter se vdeležil enkete na Dunaju pri pravosodnem ministrstvu v zadevi izdanja revizijskih naredb k novemu zakonu i. t. d. Zaraditega so pa potovalni in revizijski stroški tudi zahtevali največ žrtev iz «Zvezne» blagajne. Zveza slovenskih posojilnic v Celju. 20 154 Denarni račun „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju za čas od i. januarja do 31. decembra 1902. Odbor „Zveze slovenskih posojilnic 4 * obstoji iz sledečih gospodov: Mihael Vošnjak, posestnik, inženir itd., stanujoč v Gorici, predsednik. Dr. Ivan Dečko, odvetnik in dež. poslanec v Celju, podpredsednik. Fran Lončar, tajnik celjske posojilnice. Dr. Josip Sernec, odvetnik in načelnik okrajnega zastopa v Celju. Dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju. Franc Kogelnik, posestnik v Spodnjem Dravogradu. Valentin Weiss, kanonik v Velikovcu. Dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. Ivan Valenčič, veleposestnik in tvorničar v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Oskar Gabrščik, župan, veleposestnik in državni poslanec v Tolminu. Slavoj Jenko, župan in veleposestnik v Podgradu v Istri. Pododbor Zveze za Koroško v Celovcu: častiti gospod Valentin V eiss, kanonik v Velikovcu, načelnik in tajnik. Gospod dr. Valentin Janežič, c. in kr. nadštabni zdravnik v pokoju v Celovcu. Častiti gospod Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožni dolini. Gospod Leopold P r i s t o u. posestnik in župan v Prevaljah. Gospod Valentin Krigl, krojaški mojster v Zahomcu pri Ziljski Bistrici. Pravni konzulent: Gospod dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju. Računska pregledovalca: Gospod Josip Kožuh, c. kr. gimnazijski profesor v Celju. Gospod dr. Anton Žižek, zdravnik in posestnik v Vojniku. Tajnik in revizor: (iospod F r a n j o Jošt. Pisarna: Do avgusta 1904 še v Narodnem domu, pozneje pa v lastni hiši v Schillerjevi ulici v Celju. 20 ’ III. Poduk in vzorci. Zakon z dne io. junija 1903, drž. zak. št. 133, o pregledu pridobitnih in gospodarskih zadrug ter drugih društev. S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1 . Na podstavi zakona z dne !). aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70) registrovane pridobitne in gospodarske zadruge in pa poprej ustanovljena društva v § 1. navedenega zakona oznainenjene vrste so dolžna svoje uredbe in svoje poslovanje v vseli strokah svoje uprave najmanj vsako drugo leto preskusiti dati stvari veščemu pregledniku (revizorju), ki ne pripada zadrugi, oziroma društvu. Ta dolžnost velja, enako ali je družabništvo pri zadrugi po zadružni pogodbi (ustavu) omejeno na fizične osebe ali pa se razteza tudi na združbe, trgovinske družbe, zadruge ali druge osebne zveze. O pregledu je sosebno tudi pozvedeti in v preglednem poročilu poočititi. ali se vse vrši po zakonitih in ustavnih določilih. Predpisi tega zakona veljajo tudi za primer likvidacije ves čas, ko traja. § 2 . Zahtevam tega zakona ustrezajoča zaveza se mora pripoznati za upravičeno, za nji pripadajoče zadruge in taka društva postaviti preglednika. Pripoznajo, če se zavezno ozemlje razteza čez več dežel, ministrstvo notranjih stvari, drugače pa politično deželno oblastvo. Zadrugam in društvom, ki ne pripadajo kaki za pregledovanje pooblaščeni zavezi, postavlja preglednika, in to zadrugam trgovinsko sodišče, društvom politično deželno oblastvo, v kojega okolišu imajo svoj sedež. § 3 - Zaveza mora biti ustanovljena na podstavi zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. štev. 134). ali na podstavi zakona z dne 9. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 70) in za namen imeti pregled nji pripadajočih zadrug in društev. Na podstavi zadnjič omenjenega zakona ustanovljena zaveza utegne poleg tega za namen imeti skupno hrambo koristi zaveznih zadrug in zaveznih društev in vzdrževanje njihovih opravilnih odnošajev med seboj ter med njimi in zavezo. Drugih namenov ne sme imeti. Zaveza mora obsezati tako število zadrug ali društev, da ji bode zagotovljeno uspešno delovanje. Tej zahtevi je ustreženo, če zaveza obseza najmanj 50 zadrug (društev) ali vse zadruge (vsa društva) kake dežele ali pa vsaj vse v deželi ustanovljene zadruge (drušva) z enakimi gospodarstvenimi nalogami in z enakim opravilnim jezikom. 159 Iz zaveznega ustava mora biti razvidno, da je zaveza zmožna zadoščati pre¬ gledni dolžnosti; sosebno ima zavezni ustav dolžnost ustanoviti zavezno ozemlje ter obsezati določila o postavljanju preglednika, in pa o kakovosti in razsežaju pregledov. § 4 . Zavezno načelstvo ima dolžnost po § 2, odstavku 2 določenim oblastvom imenovati zavezi pripadajoče zadruge (društva) z dokazom priznane mu pregledne oblasti, čim se je pripoznala, in nemudoma naznaniti kake nastajajoče premembe. § 5- Pravica postaviti preglednika se more odtegniti zavezi: 1. Ce zaveza svoje delovanje razteza na druge, ne v ustavu oznamenjene stvari; 2. če zaveza ne zadošča naloženi ji dolžnosti pregledovanja; 3. če se je število zavezi pripadajočih zadrug ali društev zmanjšalo tako, da se od nje nikakor ni nadejati uspešnega delovanja. Pravico odtegne, poslušavši zavezno načelstvo, po § 2, odstavku 1 pristojno oblastvo. Da se je odtegnila pravica, to je uradoma priznaniti v prav tistem paragrafu, odstavku 2 oznamenjenim oblastvom. § <>• Preglednik, ki se izkaže kakor gre, ima na podstavi § 1. pravico, kolikor to zahteva namen njegove postave, stopiti v opravilne in obratne prostore, vpogledati v knjige in liste, od organov in naokojemnikov zadruge (društva) zahtevati povedbe in pojasnila ter preiskati zalogo blagajnice kakor tudi zaloge efektov, dolžnih listin in blaga. Zahtevane povedbe in pojasnila naj oni, od katerih se terjajo, dado brez pomude natanko in resnično. Ako je kak nadzorni svet, treba ga je privzeti k pregledu. § 7 . Preglednik naj pregledno poročilo poda zadružnemu (društvenemu) načelstvu ter izvršeni pregled nemudoma naznani s § 2, odstavkom 2 določenemu oblastvu. Ako je preglednika postavila kaka zaveza, poroča se potom zaveznega načelstva, katero naj preskusi poročilo ter podatek svoje preskušnje priloži poročilu. Kako sestavljati pregledna poročila, o tem se utegnejo izdati splošna navodila ukazoma. § 8 . Zadružno (društveno) načelstvo naj takoj, ko je prejelo pregledno poročilo, ako je kak nadzorni svet, v skupni seji z njim. sklepa o poročilu in pregledno poročilo o sklicu prvega prihodnjega velikega zbora napove za predmet sklepanja. V velikem zboru je poročilo preglednikovo s kakimi opomnjami, ki jih je pridalo zavezno načelstvo, prebrati z vso njegovo vsebino. Pri tem naj nadzorni svet in, če ni nad¬ zornega sveta, načelstvo izreče svoje mnenje o podatku pregleda. § 9. Ako se o pregledu pokaže, da se ni ravnalo vse po zakonitih ali ustavnih določilih, in ako se v roku, ki ga on primerno določi, ne izkaže pregledniku, da so se odpravili ugotovljeni nedostatki, naj preglednik, ako ga je postavila kaka zaveza, potom zaveznega načelstva, drugače pa naravnost prepis svojega preglednega poročila s kakimi potrebnimi pojasnili predloži s § 2, odstavkom 2 določenemu oblastvu. 160 § io. Pregledniku, v kolikor, 5e ga je postavila kaka zaveza, vprašanje njegove odškodbe ni urejeno drugače, gre pravica do povračila gotovih potroškov in do plačila za njegove storitve po meri potrebne zamude časa. Ako ni porazuma, naj pregledne stroške ustanovi s § 2, odstavkom 2 določeno oblastvo ter v plačilo naloži zadrugi (društvu). § H. Ako se ni ravnalo po predpisih, obsežnih v §§ 6 in 8 naj to s § 2, odstavkom 2 določena oblastva kaznujejo z nerednostnimi kaznimi od 20 do 200 K. Te nerednostne kazni gredo v siromaški zalog tistega kraja, kjer ima zadruga (društvo) svoj sedež. § 12 . Preglednik je dolžan v tajnosti hraniti opravilne in obratne razmere, za katere je zvedel o pregledu. Samo v kolikor so te razmere predmet očitanja preglednikovega, se sme o njih razpravljati v preglednem poročilu. § 13. Vsa na podstavi tega zakona sestavljena pregledna poročila, vloge in naznanila z njih prilogami vred so pristojbin in kolkov prosta. § 14 . Pridobitne in gospodarske zadruge, ki so prejele podpore ali posojila iz deželnih sredstev ali iz kake posojevalne blagajnice, katera je na podstavi deželnega zakonarstva pod nadzorom deželnega odbora, ali iz kake druge temu nadzoru podrejene imovine, dalje pridobitne in gospodarske zadruge, katere se po svojem ustavu podvržejo pregledu po deželnem odboru, podstoje pregledu deželnega odbora, ako in dokler si on svoji to pravico. Na te pridobitne in gospodarske zadruge se ne uporabljajo določila o postavi sodnega preglednika (§ 2, odstavek 2) o naznanilu trgovinskemu sodišču, da se je opravil pregled (§ 7, odstavek 1), slednjič o sodni ustanovitvi in izterjanju preglednih stroškov (§ 10). V ostalem veljajo določila pričujočega zakona zmisloma tudi glede pregledov, ki jih opravijo poslanci deželnega odbora, s to premembo, da naj po deželnem odboru po¬ stavljeni preglednik svoje poročilo poda po deželnem odboru. Da uveljavi to oprostitev, naj deželni odbor pristojnemu trgovinskemu sodišču v enem mesecu po tem, ko je zadobil moč ta zakon, imenuje njegovemu pregledu podrejene pridobitne in gospodarske zadruge. Kake nastale premembe jo nemudoma naznaniti trgovinskemu sodišču. § 15. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru, Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari. Na Dunaju, dne 10. junija 1908.1. Koerber s. r. Franc Jožef s. r. Call s. r. Ukaz pravosodnega ministrstva in ministrstva notranjih stvari v porazumu s trgovinskim ministrstvom z dne 24. junija 1903, drž. zak. št. 134, s katerim se izdajajo izvršitveni predpisi k zakonu o pregledu pridobitnih in gospodarskih zadrug ter drugih društev. Na podstavi § 15 zakona z dne 10. junija 1908. 1. (drž. zak. št. 133) se ukazuje: • 1. Prigledni spisek. V namen nadziranja obdobnega pregleda naj sodišča prve stopnje pišejo o vseh v njihovem zadružnem registru vpisanih pridobitnih in gospodarskih zadrugah razpre- gleden spisek po obrazcu - /i- V ta spisek je vpisati firme pri sodišču registrovanih zadrug in poočititi je. katere zadruge pripadajo kaki zavezi, kateri je oblastvo priznalo pravico, za nji pripadajoče zadruge in društva postaviti preglednika, in za katere zadruge si je deželni odbor osvojil pregled. Vse premembe, ki se podado z uvedbo ali ustavo zaveznega ali deželnoodbornega pregleda, je prav tako kakor ustanovitev novih zadrug in odpadek zadrug (vsled odprtega konkurza, končane likvidacije) nemudoma vpisati v spisku. V spisek je v navadnih službenih urah vsakomur, če zahteva, dovoliti vpogled. § 2 . Enak spisek naj piše vsako politično deželno oblastvo o tistili društvih svojega okoliša, katera imajo v § 1 zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70) oznamenjene namene, pa so bila že pred veljavnostjo tega zakona ustanovljena in ne vpisana v zadružni register. § 3 . Pripada-li posamezna zadruga (društvo) kaki za opravo pregleda pooblaščeni zavezi ali pa pregleduje deželni odbor, je na podstavi naznanila zaveznega načelstva (§ 4 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133) in deželnega odbora (§ 14, odstavek 4 in 5 istega zakona) vpisati v spisek. Isto velja o premembah, ki nastanejo v tem. Razen tega naj sodišča, da se olajša prva naprava spiska, takoj potem, ko zadobi moč zakon z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 183), v zadružnem registru vpisanim zadrugam, in prav tako politična deželna oblastva v svojem okolišu bivajočim društvom vele. da naj v štirih tednih naznanijo, kako se bode pregledovalo pri njih. 21 162 § 4 . Pri zadrugah (društvih), ki se podvržejo zaveznemu pregledu, kakor tudi pri tistih, katerim sodišče ali politično deželno oblastvo postavlja preglednika, je razen tega v spisek vpisati vsakočasni pregled s povedbo časa, v katerem ga je opravil preglednik. Vpisuje naj se to uradoma, brž ko dojde preglednikovo naznanilo o dovršenem pregledu (§ 7, odstavek 1 zakona z dne 10. junija 1903.1. [drž. zak. št. 133]). To naznanilo je opraviti najpozneje 14 dni po zavrženih preglednih delih. Ako glede zadruge (društva), ki pripada kaki za opravo pregleda pooblaščeni zavezi, naznanilo o izvedbi pregleda ne dojde v drugem letu po začetku veljavnosti zakona z dne 10. junija 1903.1. (drž. zak. št. 133), ali v bodočnosti po opravi poslednjega pregleda, je to nemudoma po tem, kakor je stvar, priznaniti kakemu v § 2, odstavku 1 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133) oznamenjenemu oblastvu. To oblastvo naj zavezi določi primeren rok za opravo pregledam ta rok na znanje da sodišču ali političnemu oblastu. Le-ti naj potem, ko bi tudi dodatni rok minil brezuspešno, nemudoma po njegovem preteku to priobčita po § 2, odstavku 1 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133) pristojnemu oblastvu, da bode moči razsoditi o odtegnjenju pravice postaviti preglednika (§ 5 omenjenega zakona. § 0 . * V isti namen naj sodišče ali politično deželno oblastvo da na znanje v § 2, odstavku 1 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133) oznamenjenemu pristojnemu oblastvu, če naznanila o izstopu zadrug (društev) iz kake v opravo pregleda pooblaščene zaveze kažejo, da je mogoče, da zaveza ne bode mogla več delovati uspešno. § 7 . V §§ 5 in 6 predpisanih naznanil političnemu deželnemu oblastvu naj ne bode, ako je politično deželno oblastvo v posameznem primeru pristojno tako za nadziranje izvedbe pregleda, kakor tudi za razsodbo o odtegnjenju pravice postaviti preglednika. II. Preglednika postavlja sodišče ali politično deželno oblastvo. § 8 . Sodišče prve stopnje (§ 1 tega ukaza) ali politično deželno oblastvo (§ 2 tega ukaza) postavi preglednika praviloma samo, ako zaprosi posamezna zadruga (društvo). Uradoma so ta oblastva dolžna zadrugam (društvom), ki niso po preglednem spisku podvržena ne zaveznemu pregledu ne pregledu po deželnem odboru, preglednika postaviti samo tedaj, kadar se ni postava preglednika predlagala najpozneje šest mesecev pred pretekom dvoletnega roka (§ 4, odstavek 1 tega ukaza). § 9 . Sodne in pa tiste preglednike, ki naj jih postavi politično deželno oblastvo, je posneti iz imenika, ki ga za vsak okoliš višjega deželnega sodišča napravi in hrani višje deželno sodišče. Imenik in pa kake premembe v njem je priobčiti sodiščem prve stopnje in političnim deželnim oblastvom v okolišu višjega deželnega sodišča. \ imeniku je razen bivališča preglednikovega povedati morebitno posebno uspo¬ sobljenost njegovo za pregled nekih vrst zadrug in — kjer je treba — njegovo znanje jezikov. — 163 — § 10 . V imenik ,je vzprejeti preglednike v okolišu višjega deželnega sodišča delujočih preglednih zavez in s pritrditvijo deželnega odbora tudi pregledne organe deželnega odbora tistih dežel, čez katere se razteza okoliš višjega deželnega sodišča. Po potrebi se lahko v imenik vzprejmo tudi druge stvari vešče osebe. Ali in v katerem razsežaju naj bode to, o tem naj razsodi višje deželno sodišče po številu in kakovosti v njegovem okolišu bivajočih zadrug (društev), katerim preglednika postavlja sodišče ali pa politično deželno oblastvo, po številu zaveznik in deželnoodbornih preglednikov ter njih opravilnem bremenu in stojališču, po potrebščini posebnih znanosti v kaki stroki zadružnega bistva, in pa po potrebni jezikovni usposobljenosti. Na posameznega preglednika naj ne spada ne preveliko število zadrug (društev), a tudi naj se mu ne daje preredko prilika za pregledna dela. Njegova korenita strokovna usposobljenost mora biti brezdvomna in gledati je tudi na to, da se, kolikor moči, osebe iz vseh delov okoliša višjega deželnega sodišča vsprejmo v imenik, da se stroški pregleda, ko bi moral daleč popotovati preglednik, ne zvišajo nerazmerno. Da se zavezni in deželnoodborni pregledniki vzprejmo v imenik, naj jih vsak čas takoj, ko so postavljeni, zavezno načelstvo ali deželni odbor (§ 10, odstavek 1 tega ukaza) imenoma naznani višjemu deželnemu sodišču. Isto tako je naznaniti, da so oproščeni tega urada. Ali jih je vsled te oprostitve izbrisati iz imenika, o tem naj višje deželno sodišče razsodi, kakor se mn vzvidi. § 12 . Ako naj se še druge stvari vešče osebe vzprejmo v imenik (§ 9, odstavek 2 tega ukaza), je v okolišu višjega deželnega sodišča delujoče zadružne zaveze pozvati, da naj dado nasvete. Pri tem jim je povedati, koliko oseb naj se predlaga; dalje se lahko tudi določijo kraji, kjer bi se sosebno utegnili opravljati pregledi. Višjega deželnega sodišča pri izbiri preglednikov, katere je vsprejeti v imenik, ne vežejo ti predlogi. § 13. V imenik se vzprejemajo v vseh primerih dotične osebe samo z njih privolitvijo. Osebe, ki niso ne pregledniki kake zaveze, ne pregledni organi deželnega odbora, so dolžne o svoji prvi postavi za preglednika pred začetkom svojega poslovanja pri oblastvu, katero jim je naročilo pregled, roko podavši obljubiti, da hočejo naročene jim preglede vestno opravljati in vse po zakonu naložene jim dolžnosti natanko izpolnjevati. Da je dal to obljubo, o tem je pregledniku vročiti uradno izpričevalo. § 14 - Postavljaje preglednika za pregled kake posamezne zadruge (društva) seje ozirati na kakovost zadruge (društva), njen sedež in njen opravilni jezik. Preden se postavi kak zavezni preglednik ali pregledni organ deželnega odbora, je poprašati zadrugo ali deželni odbor, ali more za ta čas biti brez tega preglednika. Zadrugi in pregledniku je vročiti vsakemu en izdatek tega sklepa. Pregledniku vročeni izdatek mu je tudi za izkaz. Ako bi bil postavljeni preglednik ud zadruge, katero pregledovati je poklican, ali ako bi bil s kakim udom načelstva tako blizu v rodu ali svaštvu, da bi se iz tega razloga lahko dvomilo o njegovi nepristranosti, je dolžan to nemudoma naznaniti postavljajočemu oblastvu, da imenuje drugega preglednika. 21 * III. Pregledovanje. § 15 . Pridržujoč si napotila in navodila, katera se deželnim odborom, zavezam ali preglednika postaviti poklicanim oblastvom vzvidi dati pregledniku za pregled sploh ali za razne vrste zadrug (društev) ali za posamezne preglede, je preglednik o svojem pre¬ gledovanju, bodi si da ga je postavil deželni odbor, zaveza ali po § 2, odstavku 2 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133) kako državno oblastvo, v obče ravnati se po naslednjih načelih. § 16 . Preglednik ima dolžnost uredbe in poslovanje zadruge (društva) v vseh delih uprave preskusiti. Predmet njegovemu prigledu ni samo računsko ravnanje, redno pisanje opravilnih knjig, pravočasno in dejstvom ustrezna sestava letnega računa i. e., temuč preglednik naj se tudi prepriča, ali zadruga v svoji napravi in vsem delovanju ustreza določilom zadružnega zakona ter namenom in smotrom zadruštva. Dolžnost mu je torej ugotovili, ali z ene strani organi zadruge (društva) ravnajo po zakonitih in ustanovnih določilih, in ali z druge strani opravilno gospodarstvo zadruge (društva) porokuje za uspešno delovanje. V teh mejah naj preglednik ne samo ugotovi najdene nedostatke in poroča o njih temuč dolžnost mu je tudi o pregledu s poukom uplivati na opravitelje zadruge (društva), opozarjati jih na njihove dolžnosti in pa na opažene nedostatke in hibe, dajati jim svete, da se doseže namenu primerno ravnanje in, ako treba, razjasniti jim, kako bi bilo v okom priti pretečim nevarnostim. Pri nedostatkih, ki se dado ostraniti kar tako, naj preglednik sili na to, da se odstranijo takoj. V preglednem poročilu je povedati, v koliko so se v njem navedeni nedostatki odvrnili že neposrednje s tem, da je preglednik posegel vmes. § D- Vzemaje, da te okolnosti niso že za gotovo znane pregledniku, ima dolžnost z vpogledom v zadružne registre ali kako drugače pred opravo pregleda pridobiti si znanje o ustavu, o opraviteljih zadruge itd. S tem se bo hkratu mogel prepričati o sestavu zadruge, njenem namenu in pa o tem, ali se je ustrezalo vsem predpisom o zglaševanju k zadružnemu registru. Razen tega bode praviloma neobhodno potrebno, pred opravo pregleda vpogiedati v listine o prejšnjih pregledih in pri zadrugah (društvih), ki so pod pregledom zaveze ali deželnega odbora, v kake druge dotično zadrugo zadevajoče listine deželnega odbora ali zaveze. § 18 . Pregled je opraviti na sedežu zadruge (društva). Če ne kaže boljše nasprotno, naj preglednik poprej pove zadrugi (društvu), ki se bo preskuševalo, da bode in kdaj bode pregled. Načelstvo je dolžno nemudoma to naznaniti nadzornemu svetu, če je kak postavljen, da se bode mogel udeleževati pregleda. To naznanilo je izkazati pregledniku. Če se pregleduje brez poprejsnega naznanila, naj preglednik še pred začetkom svojih del pozove načelstvo, naj obvesti nadzorni svet, in po opravljenih prvih uvodnih preglednih delih z nadaljevanjem pregleda čaka dotle, da pridejo udje nadzornega sveta ali da bi vsaj mogli priti. Preglednik naj, ako zahtevajo, opraviteljem zadruge (društva) pokaže svojo izkazno ali postavno listino. § 19 . V kolikor to zahteva izvedba pregleda, ima preglednik pravico vstopiti v opravilne in obratne prostore, vpogledati v knjige in liste in preskusiti zalogo blagajnice in pa zaloge efektov, dolžnih listin in blaga. Od organov in narok oj emnikov zadruge (društva) more zahtevati za korenit in popoln pregled potrebne povedbe in pojasnila, da dobi kolikor moči popolno in resnično podobo gospodarstva zadruge (društva) (§ 6, odstavek 1 zakona z dne 10. junija 1903. 1. [drž. zak. št. 133]). Ako bi se pregledniku pri njegovem delovanju delale kake zapreke, treba je najprej opozoriti na nerednostne kazni, s katerimi se v zakonu preti na tako ravnanje (§11 prav kar v misel vzetega zakona) in, ko bi bilo to brez uspeha, potem, kakor je stvar, to naznaniti sodišču prve stopnje ali političnemu deželnemu oblastvu. § 20 . Blagajnično zalogo je ugotoviti vpričo vsaj enega opravitelja zadruge (društva), ako moči, v navzočnosti organa, kateremu je naročeno voditi blagajnico. Če je knjigovodstvo pomanjkljivo, ima preglednik pravico, po svojem mnenju pravšne vpise postaviti poleg najdenih. Te pa se ne smejo narediti nečitne, in razen tega je za te vpise preglednikove rabiti tinto drugačne barve, kakor je drugih vpisov, ter primerno poočititi, da so ti vpisi od preglednika. Ako bi se pokazalo, da je to v kakem primeru potrebno, more preglednik, da popreskusi pravost posameznih računskih postavkov, poprašati upnike ali dolžnike zadruge (društva); pri tem pa je vedno ravnati z največjo opreznostjo in sosebno ogibati se vsega, kar bi moglo škodovati kreditu zadruge (društva). Da ugotovi važne okolnosti, more preglednik vsak čas, ko pregleduje, storiti zapisnik, ki naj ga podpišejo navzočni opravitelji zadruge (društva). IV. Obrazec vprašanj za preglede po preglednikih, katere je postavilo sodišče ali politično deželno oblastvo. § 21 . Spodaj podani obrazec vprašanj bodi vodilo za to, na katere točke naj sosebno pazi preglednik, katerega je postavilo kako državno oblastvo. pri vseh vrstah zadrug (društev) o svojem pregledovanju. Poleg tega mu bode pa tudi vso svojo pozornost vedno obračati tudi na tiste strani materijalnega in formalnega opravilnega gospodarstva, katere po kako¬ vosti in vrsti dotične zadruge (društva) sosebno veljajo pri njih delovanju in sploh vsak čas v svojem prigledu ravnati se po posebnostih posameznega primera. V. Poročevanje. § 22. O podatku pregleda naj preglednik sestavi pregledno poročilo, v katerem je raz¬ ložiti vse za presojo gospodarstva zadruge (društva) bistvenene okolnosti, odgovoriti na vprašanje, ali se je ravnalo vse po zakonitih in ustanovnih določilih, in navesti vse najdene nekolik ovažne nedostatke (§ 16, odstavek 4 tega ukaza). V poročilu je povedati čas začetka in konca pregleda. če je preglednika postavil deželni odbor ali zaveza, je pregledno poročilo pred¬ ložiti deželnemu odboru ali zaveznemu načelstvu, drugače pa zadružnemu (društvenemu) načelstvu (§ 7 zakona z dne 10. junija 1903.1. [drž. zak. št. 133]). Pregledniki, katere je postavilo kako sodno ali politično oblastvo, naj s svojim naznanilom o opravljenem pregledu predlože spisek za pregled zahtevanih stroškov ali pa, če se je o tem dosegel porazum s pregledano zadrugo (društvom), to priobčijo ter povedo znesek. 166 VI. Odstranjenje zapaženih nedostatkov. § 23. Ge je pregled pokazal, da se je grešilo zoper zakonita ali ustavna določila, naj pre¬ glednik zadrugi določi primeren rok, v katerem je odpraviti nedostatke. Rok je določiti tako, da bode zadrugi (društvu) po navadnem hodu opravil moči očitane nedostatke od¬ straniti v dovoljenem roku. Ako se pregledniku ne dokaže, da so hibe odpravljene pred pretekom roka, naj, če ga je postavil deželni odbor ali zaveza, potom deželnega odbora ali zaveznega načelstva, drugače pa naravnost prepis svojega preglednega poročila s kakimi morebiti potrebnimi pojasnili predloži trgovinskemu sodišču (§ 9 zakona z dne 10. junija 1903. 1. [drž. zak. štev. 133]). § 24. Naznanila, da se ni ravnalo po zakonitih ali ustavnih določilih, ki se oddajajo po § 9 zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133), nalagajo pristojnemu sodišču ali političnemu deželnemu oblastvu dolžnost delati na to, da se bode ravnalo vse po zakonitih in ustavnih določilih. Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah naj sodišče sosebno preudari, ali je povod uradno postopati po §§ 87 do 89 zakona z dne 9. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 70). Vil. Pregledni stroški. § 25. Ako preglednik zahteva, naj mu oblastvo ugotovi pregledne stroške (§ 10. od¬ stavek 2 zakona z dne 10. junija 1903. 1. [drž. zak. št. 133]), naj s pismeno vlogo naznani svoje razhodke v gotovini, zahtevano povračilo in za izmero povračila bistvene okolnosti. Stroški se ugotove poslušavši načelstvo pregledane zadruge (društva). Po pravni moči sklepa je pregledne stroške pobrati uradoma ter vročiti pregledniku. Stroške pobira trgovinsko sodišče, ako zahteva preglednik, tudi tedaj, če zadruga odlaša poravnati s preglednikom dogovorjenje pregledne stroške in če se z listino dokaže da je dogovorjen določen znesek stroškov. § 26. Oblastveno postavljeni pregledniki ne smejo, tudi če so se z zadrugo (društvom) porazumeli o preglednih stroških, pobirati jih sami. Pobira in pregledniku vročnje naj stroške oblastvo, katero je postavilo preglednika. Vlil. Tajnostna dolžnost preglednikova. § 27. Vsak preglednik, brez • razločka, kako je postavljen, je dolžan v tajnosti hraniti opravilne in obratne razmere, za katere je zvedel o svojem pregledu. V preglednem po¬ ročilu jih sme razpravljati samo v toliko, kolikor so predmet kake izpotike (§ 12 zakona z dne 10. junija 1903.1. [drž. zak. št. 133]). Poleg tega mora preglednik tudi v vseh odnošajih proti osebam, katerim ni kakega naznanila dolžan, molčati o podatkih pregleda in se sosebno zdržavati vseh na- migljajev, ki bi mogli škodljivi biti kreditu zadruge (društva). § 28. Ta ukaz zadobi moč hkratu z zakonom z dne 10. junija 1903.1. (drž. zak. št. 133). Koerber s. r. Call s. r. Pregledni spisek a) za pridobitne in gospodarske zadruge, b) za društva v zmislu § 2 ukaza z dne 24. junija 1903. 1. (drž. z. št. 133). a) Firma in sedež zadruge b) Ime in sedež društva a) Registrovo oznamenilo (zve¬ zek in številka zadružnega re¬ gistra) b ) Datum in šte¬ vilo pismenega potrdila odobrenja pravil Čas pregleda Opomnje**) O p o m nj i: *) Odpade za društva. **) V stolpcu za „opomnje“ je zlasti poočititi obvestila, ki nastanejo v zmislu § 5 ukaza z dne 24. junija 1903. 1. (drž. zak. št 134) s povedbo datuma. Vprašalne točke za pregled pridobitnih in gospodarskih zadrug in sorodnih društev. ->•<— I. Splošne razmere. Ustav. 1. Odklej obstoji društvo? Je-li društvo registrovana zadruga? 2. Je li zadružna pogodba ustanovljena tako, kakor predpisuje zakon (§ 3 zadruž¬ nega zakona)? Ali so jo podpisali udje, ki so se udeležili ustanovitve? 3. Ali ima ustav v sebi določila, zahtevana v zadružnem zakonu (§ o)? 4. Ali ustreza tudi v svojih določilih zakonu? Ali odstopa od določil zadružnega zakona samo v toliko, kolikor se pripušča v oznamenjenem zakonu (§ 11 zadr. zak.)? 5. Ali se hrani izvirni ustav z odlokom o registrovanju vred? (i. Ali so ustav, opremljen s sodnim zabeležkom o registro vanju, strinja z izvodi pravil, kolikor jih je (§ 35 zadr. zak.)? 7. Ali so se kake premembe pravil zgodile tako. kakor zahtevajo zakon in pravila in so se po predpisu pri trgovinskem sodišču zglasile za registrovanje? Ali se hranijo registrovalni odloki? 8. Je-li zadruga osnovana z neomejenim ali z omejenim poroštvom? V poslednjem primeru do katerega zneska poroštvujejo zadružniki? 9. Koliki so opravilni deleži? Kako se delajo opravilni deleži? A" primeru, češe more vplačevati obrokoma: Ali se vplačuje točno po obrokih? 10. Ali delovanje zadruge ne seza čez meje, potegnjene po zakonu in ustavu? 11. Koliko udov je imela zadruga koncem zadnjega opravilnega leta? Razlogi za nerazmerno množenje ali'manjšanje ? 12. Je-li zadruga v likvidaciji? Ali so se opravila v tem stadiju predpisana zgla¬ sila? Ali se likvidacija odmotava po predpisih? II. Udje. 1. Kako se sprejemajo novi udje? Ali se ravna po določilih, ki jih ima ustav o tem? 2. Ali so pristopna izrecila spisana vsem zahtevam ustrezno? Ali so jih podpisali pristopniki (§ 3 zadr. zak.), je-li se hranijo skrbno? 3. So-li zadružniki po predpisu vpisani v register udov (§ 14 zadr. zak.)? 4. Je-li dana prilika vpogledati v register udov ? 5. Je-li pridobitev in nadaljni obstanek zadruge pogojen z bivališčem v nekem določenem okraju ? 6. Ali se ravna po določilih o izstopu udov? 7. Ali se ustreza zakonitemu (§§ 54, 77 zadr. zak.) in morebiti v ustavu postav¬ ljenemu daljšemu odpovednemu roku? 8. Ali se odpoveduje pismeno? — 109 9. Ali se pravšno ustanavlja čas izstopa? Ali se opravilni delež ne izplačuje nazaj pred pretekom zakonitega ali daljšega ustavnega roka? 10. Ali se odpoved opravilnih deležev, in pa izstop udov takoj vpisuje v register udov? 11. Ali so se izključili kaki udje? Iz katerih razlogov? Ali se je pri tem ravnalo po predpisu pravil? III. Načelstvo. 1. Iz koliko udov sestoji načelstvo? 2. Ali se načelstvo voli izmed zadružnikov? 3. Ali oskrbuje svoj urad brezplačno ali pa dobiva kako plačo, in če je to, kolikšno? 4. Ali se udje načelstva postavljajo po predpisih in o pravem času? 5. Ali se udje načelstva vsak čas takoj ko so postavljeni, zglase k zadružnemu registru? Ali so vpodani podpisi? 6. Ali daje načelstvo naznanila in izrecila svoje volje in svoje podpise za zadrugo tako, kakor predpisuje zakon (§ 17 zadr. zak.) in ustav? 7. So-li dolžnosti načelstva namenu primerno urejene z ustavom in morebiti obstoječim opravilnim redom ali navodilom? H. Ali načelstvo izpolnjuje naložene mu dolžnosti? 9. Ali se drži mej, potegnjenih mu z ustavom in pa morabiti z obstoječim opravilnim redom ali navodilom? 10. Kolikokrat se imajo načelstvene seje? U. Ali se o njih piše zapisna knjiga? So-li v nji sklepi načelstva kakor gre na drobno zabeleženi in podpisani po udih načelstva, pričujočih pri sklepanju? * IV. Nadzorni svet. 1. -le-li postavljen nadzorni svet? 2. Iz koliko udov sestoji nadzorni svet? 3. -le-li voljen iz zadružnikov? 4. So-li poslovanja načelstva in nadzornega sveta strogo ločena? Ali se tudi o vkupnih sejah glasuje ločeno? 5. Ali je kako navodilo za nadzorni svet? (1. Ali nadzorni svet izpolnjuje kakor gre naložene mu dolžnozti, sosebno dolžnost prigledovanja v vseh strokah uprave? 7. Ima-li redne seje? 8. Ali popreskuša redno opravilno gospodarstvo zadruge, ali prigleduje knjigo¬ vodstvo, ali prigleduje sosebno občasne računske sklepe, ali preskušuje nenadoma blagaj¬ niške zaloge? V katerih dobah? 9. Ali sili na to, da se odpravijo nedostatki, katere je našel? 10. Ali se o sejah nadzornega sveta piše posebna zapisna knjiga? Ali so v nji zabeležni podatki opravljenih popreskušenj ? 11. Ali oskrbuje nadzorni svet sosebno v zakonu predpisano preskušnjo letnega računa z bilancijo vred in nasvetov o razdelitvi dobička, in ah poroča o tem velikemu zboru? V. Veliki zbor. I. Ali se veliki zbor pravočasno sklicuje v roku, ustanovljenem po ustavil, in vsaj vsako leto? 2. Ali se sklicuje tako, kakor določa ustav? 3. Ali se o sklicu namen velikega zbora naznanja po predpisu ? 4. Ali se skrbi za to, da morejo zadružniki v primernem času pred velikim zborom pogledati v pripravljeni računski sklep? 22 170 5. Ali se v velikem zboru sklepa samo o predmetih, naznanjenih v sklicu? 6. Ali se piše kakor gre zapisna knjiga o sklepih velikega zbora in je-li podpisana po predpisu ustava? 7. Ali je moči iz vpisov spoznati dogodke o velikem zboru v vseh bistvenih točkah ter razvideti, da so se posamezni sklepi storili zakonu in ustavu primerno? 8. Ali morejo zadružniki do zapisne knjige? VI. Opravilno gospodarstvo sploh. 1. Ali se pri opravilnem gospodarstvu dela skrbno in gospodarsko? Ali se ima opravilen red, je-li namenu primeren in ali se rabi kakor gre? Ali se zadruga kolikor moči ogiblje smelih (nevarnih) opravil? Na katero stran sosebno so se pokazali pomiselki? 2. Kakšno je razmerje med lastno (opravilni deleži, pričuvni zalog) in tuje imovino zadruge? V čem je ta tuja imovina? Je-li vkupna vsota tuje imovine razmeroma previsoka? Ali se zadruga drži o prevzemanju zaveznosti mej, morebiti ustanovljenih z ustavom ali s sklepi velikega zbora? 3. Ali zadruga izpolnjuje redno svoje zaveznosti? Ali je zaostala s kakimi sto¬ ritvami ali pa je morebiti celo prezadolžena? 4. Ali se strogo gleda na to, da so zaveznostim zadruge vedno tudi nasproti sredstva, potrebna za njih založbo? Ustanovitev primernih plačalnih, povračilnih in odpo¬ vednih rokov. 5. Ali se sosebno meri na to, da se sredstva zadruge ne zagatijo z naložbami, ki se dado težko realizovati. 6. Ali se točno dela po pravilih, ustanovljenih z ustavom ali sklepom velikega zbora o dovoljevanju kredita, ter ravna po ustanovljenih oprezilih (kavtelah)? Ali sedela tako sosebno pri dodeljevanju kredita udom načelstva in nadzornega sveta, in pa pri njih prejemanju za poroke? 7. Ali se pri dodeljevanju kredita v vsakem posameznem primeru postopa s potrebno opreznostjo? 8. Ali se pri podaljšanji! kredita ne dela s preveliko prizanesljivostjo? Ali se sosebno gleda na to, da se prej plačajo dospele obresti? Ali se poskrbuje, da se tudi poroštvena zaveznost porokov podaljša na dobo, na katero se je podaljšal kredit? 9. Ali se kakor gre pazi na vplačevanje dolžnih dajatev? Ali se nahajajo zaostanki, kateri se niso poterjali iz zamudljivosti, sosebno taki, pri katerih je nevarnost v odlogu? 10. Ali se sili na to. da se kakor gre izdado dolžne listine o zaveznostih proti zadrugi ? Ali se varno hranijo dolžne listine ter se vrnejo ali uničijo po opravljenem plačilu? 11. Ali je poskrbljeno za zadostna oprezila zoper izpodmike? 12. Ali se vplačuje in izplačuje vedno po predpisu pravil, opravilnega reda itd. in na podstavi potrebnih sklepov? 13. Je-li poskrbljeno za to, daje primerno ločeno knjigovodstvo od blagajniške službe? 14. Je-li knjigovodstvo urejeno kakovosti in razsežaju opravil primerno? Katere knjige se pišejo? 15. Ali se knjige pišejo po predpisu trgovinskega sodišča? So-li vezane, paginirane, brez prečrtanja, ki dela prvotni vpis neciten, in pa brez strugotin? Alije kaj vpisanega s svinčnikom? 16. Ali so knjige in dopisi shranjeni kakor gre? Ali se hranijo tudi opravilne knjige iz prejšjnih let? 17. Ali se knjige pišejo tekoče brez zaostanka? 18. Ali se hrani pravšno in brez zaostankov pisana blagajnična knjiga? Je-li na¬ pravljena razpregledno in dobro specializovana za vpise? 19. Ali se završuje in popreskušuje v primernih dobah? 171 20. Ali se vpisi v blagajnično knjigo natanko ujemajo s sklepi načelstva in kakimi drugimi izkazili? 21. So-li posamezni postavki pravšno in brez zaostanka preneseni v glavne knjige in konte? 22. Ali se je o preskušnji terjatvenih potrdil upnikov zadruge in drugih opravilni obrat zadruge zadevajočih listin in izkazil pokazalo, da se strinjajo s knjigami zadruge? 23. Ali so pri obrestujoeih zneskih po poskusih na slepo prav izračunjene obresti? 24. So-li številke o posameznih obdobnih sklepih prav seštete. 25. Je-li uredba blagajničnega gospodarstva in blagajničnega prigleda namenu primerna? 26. Koliko blagajniene zaloge se je našlo ob času pregleda? Kako je sestavljena? Ali se strinja s knjigami? Pojasnilo in odprava kakih razlik. 27. Ima-li zadruga preveliko blagajniene zaloge, sosebno v gotovini? 28. Ali so blagajniene zaloge varno shranjene? Ali se rabi protizapora? Ali se koncem vsakega uradnega dneva prešteje blagajnično stanje? 29. So-li zadrugi lastna poslopja, blagovne zaloge i. e. primerno zavarovane zoper požarno nevarnost? 30. Ali napravi o letnem sklepu načelstvo in nadzorni svet inventuro vseh imo- vinskih predmetov in podatek potrdi z zapisnikom, ki ga podpišejo vsi navzočni? 31. Ali se imovinski predmeti zadruge (sosebno nepremičnosti, premičnosti, vred¬ nostni papirji) vpostavljajo z vrednostjo, katero jim je pripisovati v tistem času? Ali se opravijo ustrezni odpisi? 32. Ali se zlasti dvomili zahtevki med aktive vpostavljajo samo po njih domnevni vrednosti in se neizterljivi zahtevki docela odpisujejo? 33. Ali se pravočasno sestavi vsakoletni računski sklep? 34. Ali se strinja s knjigami? 35. Ali se prav bilancirajo aktive in pasive, ali se zlasti ne stavijo postavki med aktive, ki gredo med pasive? 36. Je-li prav postavljen konto o dobičku in izgubi? 37. Ali se natanko ravna po določilih pravil o razdelitvi dobička in o dobavi izgub? 38. Ali so se razdelile dividende na opravilne deleže, in če so se, v kaki višini? Ali so na to stran v veljavi ustanovne omejitve? Ali se pazi nanje? 39. Ali je računske sklepe prejšnjih let odobril veliki zbor in je-li odobrenje razvideti iz zapisne knjige? 40. Ali se. je računski sklep naznanil pravočasno in s predpisano vsebino (§ 22 zadr. zak.) ? 41. Ali se je političnemu oblastvu pravočasno predložil prepis odobrenega račun¬ skega sklepa? 42. Ali je kak pričuvni zalog? Ali višina njegova ustreza kakovosti in razsežaju opravil? 43. Ali prihajajo v pričuvni zalog ustavomerni zneski? 44. Je-li pričuvni zalog naložen po določilih pravil? Ali se uporablja v opravilnem obratu ali pa je drugje naložen? 45. Ali so kaki specijalni pričuvni zalogi? Kako so naloženi in vknjiženi? 46. Ali se davki opravljajo pravočasno in ali se pazi na kolkovne predpise? 22 * 172 VII. Pregled. 1. Je-li načelstvo zadruge takoj, ko je prejelo pregledno poročilo o zadnjem pregledu (v vkupni seji z nadzornim svetom, če je tak postavljen) storilo sklep o poročilu? 2. Ali se je pregledno poročilo oznanilo o sklicu prvega prihodnjega velikega zbora kot sklepanja predmet? 3. Ali se je poročilo preglednikovo v velikem zboru prebralo z vso vsebino in ali se je nadzorni svet (če tak ni postavljen, načelstvo) izustilo o podatku pregleda? 4. Kateri sklepi so se o tem storili v velikem zboru in kako so se izvršili ? 5. Ali so se odpravili nedostatki opaženi o poslednjem pregledu? Ali so denarni zavodi dolžni dajati pojasnila glede hranilnih vlog v nespornem postopanju? Hranilnica v X. je dobila od pristojnega sodišča vprašanje, oziroma naročilo, naj istemu naznani, koliko je znašala hranilna vloga nekega vlagatelja na dan njegove smrti in kateri zneski so se dvignili od te vloge v onem letu, ko je vlagatelj umrl? Dotična hranilnica pa zaprošenega pojasnila ni hotela dati ter se je sklicevala na dolžnost hranilnic, da morajo one molčati glede vložkov svojih vlagateljev. Kmalu nato pa je dobila hranilnica sledeči ukaz: «V zapuščinski zadevi po rajnem 1.1. se hranilnici ukazuje, da ista pri naroku, ki se bode naročil po pravomočnosti tega sklepa, predloži temu sodišču svoje uradne knjige, iz katerih je mogoče dobiti pojasnila glede hranilnih vlog, ki so se glasila na ime zapustnika, in glede sprememb teh vlog. Predložitev teh knjig pa lahko izostane, ako poda hranilnica, kakor dosedaj v podobnih slučajih, pismeno poročilo o vlogah, ki so obstale ob smrti 1.1. na njegovo ime, kateri zneski so se od tega časa naprej vzdignili ter kedaj in kdo jih je vzdignil? Ge tudi se h ranil ai ca po x paragrafu svojih pravil svečano odpoveduje vsaki pravici do dobička, je ista vendar trgovec v zmislu trgovskega zakona in po členu 40 tega zakona dolžna dajati poročila glede svojih knjig. Zavod in njegovi zastopniki pa so dolžni tudi po § 808 c. p. r. biti za pričo. » Proti ukazu prve inštance je vložila zadevna hranilnica rekurz. kateremu je druga instanca ugodila se sledečimi razlogi. «V zmislu § 1 cesarskega patenta od 9. avgusta 1854, št. 208 d. ž., sme sodišče v nespornih pravnih stvareh uradno ali na prošnjo stranke le v toliko postopati, kakor ukazuje zakon. Ker pa sme hranilnica kot lastnica svojih knjig z istimi samovoljno ravnati in je opravičena vsakega drugega od gospodarstva izključiti, v kolikor bi se s tem ne poseglo v pravice kake tretje osebe (§ 864 o. d. z.) in če nikaka druga obvezna določila zgoraj imenovane hranilnične oblasti ne utesnjujejo, nadalje, ker ne obstoji nikakoršni predpis, ki bi pooblaščal razpravne oblasti, da smejo iste zahtevati predložitev knjig in ker slednjič tudi ne pristoja zapuščini umrlega 1.1. nikakšna pravica, po katerej bi se moral istej dovoliti upogled v vložke tretjih oseb, sledi toraj iz vsega tega. da hranilnica povodom te zapuščinske razprave ni dolžna predložiti svojih uradnih knjig. Iz tega in iz podobnih poročil glede amortizacije hranilničnih vložnih knjižic sledi, da sme hranilnica zahtevati tako natančen popis zadevne vloge, o katerej želi kdo imeti poročila, da se .zamore lahko prepričati, da je vlagatelj opravičen zahtevati pojasnila glede gotove posamezne hranilne vloge in da hranilnica lahko zabrani, da se ne-bi izdala pojasnila glede vlog neprizadetih vlagateljev. Ker se lahko denar vlaga na različna imena in ker imajo razne osebe mnogokrat eno in isto ime in tudi priimek in ker ime samo tudi nikakor ne jamči za to, da se bode našel pravi vložnik, če ni sam prišel, bi nastala s tem, da se izročijo sodniji hranilnične knjige, neljuba posledica, da bi se morebiti privzele v zapuščino L I. tudi tuje vložne knjižice, ki v isto ne spadajo in bi se te knjižice potem na škodo pravih vdeležencev neopravičeno amortizovale. Hranilnica je bila toraj opravičena, upreti se nedoločnemu vprašanju okrajnega sodišča in se je moral uničiti vsled rekurza hranilnice izpodbijani 174 zaukaz prve instance in to tembolj ker je jasno, da se predpisi o spornem postopanju in o knjigah zasebnih kupcevalcev ne morejo uporabiti na predležeči slučaj.« Proti tej razsodbi druge instance je vložila prva instanca revizijski rekurz, katerega pa je zavrnilo najvišje sodišče z odločbo od 25. februarja 1902, št. 2716 iz sledečih razlogov: „Po § 15 cesarskega patenta od 9. avgusta 1854, st. 208 drž. zak. zamore sodnik prve inštance vložiti rekurz proti odredbi višjega sodišča le takrat, ako se boji, da bi povzročil ukaz višjega sodišča onim osebam, katere niso zmožne, da bi se same zastopale, nepovratno škodo. Ta uvet pa v predležečem slučaju ni opravičen. Dejstvo, da je odrekla posojilnica zahtevano pojasnilo, nikakor ne more povzročiti nedoletnim dedičem umrlega 1.1. nepovratno škodo, ker ima razpravni sodnik po § 98 navedenega patenta na razpolaganje mnogo drugih sredstev, ki mu omogočijo določiti premoženje zapustnikovo. Ako je hranilnica odrekla zahtevana pojasnila, se toraj lahko uporabijo ta druga sredstva v svrlio določitve zapuščinskega premoženja. Iz tega sledi, da se zbog izpodbijanih sklepov prvega sodišča, ki je vložilo rekurz ni bati, da bi nastala nepo¬ vratna škoda za nedoletne in zaraditega se je moral revizijski rekurz, ki v tem slučaju ni bil dopusten, zavrniti. » Ta odločba najvišjega sodišča je dala povod enuncijaeiji ministrstva notranjih zadev, ki je silno važna ne-le samo za naše hranilnice, ampak tudi za denarne zavode zadružnega sistema. Vspodbujena po tem, po sodnih stopinjah civilnopravno dognanem slučaju, je sklenila zadevna hranilnica spremembo pravil, po katerej spremembi je bilo uravnano vprašanje zaradi dajanja pojasnil glede hranilnih vlog. Namestništvo se ni smatralo pri¬ stojnim, spremembo potrditi in je stvar predložilo ministrstvu notranjih zadev, katero je hranilnici naznanilo, da ne najde proti nameravani spremembi pravil nobenega zadržka. Vsled te odločbe ministrstva notranjih zadev se je sprememba pravil hranilnice tudi potrdila in se sedaj glasi zadevno določilo pravil tako-le: «Upravitelji in nastavljene! hranilnice so zavezani k molčečnosti glede hranilnih vlog, kakor tudi glede oseb vlagateljev in oseb. ki dvigujejo vloge. Na vprašanje sodišča v nespornem postopanju daje zavod pojasnila glede visokosti kake vloge le ob gotovih dneh in če se mu naznani številka hranilne vloge. K nadaljnim pojasnilom sodnijam je zavod zavezan le toliko, v kolikor bi imel isti dolžnost pričanja po civilnem in kazenskem zakonu. Drugim oblastim in uradom se dajejo pojasnila le v takih slučajih, o katerih obstoje v zakonu izrečne določbe. Ta določila pa se ne tičejo pravic nadzorovalne oblasti, ki se sme z vpogledanjem knjig ali s zahtevanjem pojasnil vsak čas prepričati o rednem opravljanju uradnih poslov.» Opisani slučaj, za katerega morajo biti vsi denarni zavodi prizadeti hranilnici hvaležni, je toraj velike važnosti posebno pri nas na Slovenskem, kjer se žal ne moremo ponašati s tem, da bi smeli reči. da najdemo pri raznih uradih in oblastih vedno dobre volje. Bridke izkušnje, katere smo doživeli v teku 20 let obstanka zadružnega zakona, so nas poučile, da se pravica ne deli povsod enako, da pa v nobenem slučaju tudi ni treba obupati, ampak iskati zaščitja in pravice do najvišjih oblastij. Prepričani smo, da smo s tem slučajem, ki smo ga prosto posneli po «Oesterr. ung. Spark. Zeitung», ustregli marsikomu in koristili marsikateremu zavodu. Zapisnik o rednem (izvanrednem) občnem zboru Hranilnice in posojilnice (Posojilnice, i. t. d.) v . (Tu se zapiše cela firma, kakor je registrovana). Dnevni red: 1) Potrditev letnega računa. 2) Razdelitev čistega dobička. 3) Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika (nadzorstva) etc. 4) Sprememba pravil. 5) Slučajnosti i. t, d. Ob • ■ ■ • uri otvori načelnik kot predsednik zborovanje in konštatuje, da je občni zbor sklepčen v zmislu § • • • • zadružnih pravil. Ad 1. V zmislu § • • • ■ pravil poroča o letnem računu računski pregledovalec 1. 1., katero poročilo se brez ugovora enoglasno odobri. Ad 2. Po nasvetu računskega pregledovalca naj se čisti dobiček po • • • • K • • • v razdeli tako-le: Načelstvo dobi nagrade . K • • • v Za dobrodelne namene se določi in sicer (tu se naj imenoma na¬ vedejo zavodi, katerim se kaj daruje) . K ■ • • v Ostanek po . K • • • v pa se pridene rezervnemu zakladu za izgube. I Ad 3. Volitev se vrši glasom § • ■ • • pravil po listkih. Oddanih je • • • • glasov. Načelnikom (ravnateljem, predsednikom) je izvoljen gospod l. I. (ime, stan in pre¬ bivališče) z ■ • ■ • glasovi. Kot udje načelstva so izvoljeni gg. 1.1. (hne, stan in prebivališče) z • • • • glasovi: 1. I. (ime, stan in prebivališče) z - glasovi i. t d. i. t. d. Računskim pregledovalcem je izvoljen g. 1.1. (ime, stan in prebivališče) z • • • • glasovi, njegovim namestnikom pa g. I. L (ime, stan in prebivališče) z • ■ • ■ glasovi. (Ako se ne voli nobeden nov ud načelstva, se postavi v zapisnik : Načelnik in vsi stari udje načelstva, kakor tudi računski pregledovalec in njegov na¬ mestnik se zopet enoglasno izvolijo. Ad 4. Zadružnik I. I. predlaga, naj se spremenijo naslednje točke zadružnih pravil in sicer §••••, ki se naj glasi za naprej tako-le: . nadalje §••••, ki se na d glasi tako-le: . i. t. d., i. t. d. Vsi predlogi se sprejmejo brez ugovora in se nasvetovana sprememba pravil enoglasno potrdi. D a tu m. Podpis načelnika kot predsednika in dveh zadružnikov, oziroma se mora podpisati zapisnik tako, kakor velevajo zadružna pravila. Opombe: Dobro si je treba zapomniti, da se mora priobčiti vabilo na onem zbor ob pravem času in natanko tako, kakor predpisujejo zadružna pravila vsakega po¬ sameznega zavoda. Naznaniti se mora natanko dan. ura, kraj in dnevni red zborovanja. V zapisniku se mora natančno konštatirati, da je občni zbor v zmislu pravil sklepčen. Pri volitvi načelstva je potreba natanko določiti, koliko glasov se je oddalo in in s kolikimi glasovi so bili izvoljeni posamezni udje načelstva. Ako se voli le eden ali dva uda načelstva (toraj le nekateri), ostali pa ostanejo prejšnji, se mora v zapisniku izrečno zapisati: »Namesto prostovoljno iz načelstva izsto- pivšega g. I. I. se izvoli g. 1.1.» ali pa: »Namesto umrlega g. 1.1, se izvoli kot ud načelstva g. L I.» i. t. d., kakor zgoraj. O letnem računu mora poročati navadno računski pregledovalec ali njegov na¬ mestnik, ako tako določajo pravila. Ravnotako mora staviti računski pregledovalec nasvete za razdelitev čistega dobička, ako pravila ne predpisujejo drugače. Ako se spreminjajo pravila, se mora besedilo točk, kakor se imajo v bodoče glasiti, natanko zapisati v zapisnik. Ako ni dotična točka bila razglašena na dnevnem redu, se smejo staviti le nasveti, ki pridejo prihodnje leto na dnevni red občnega zbora. Zapisnik se mora datirati in ga podpišejo po v pravilih v to določene osebe. Končno si je zapomniti, da se morajo spisovati zapisniki o občnih zborih v posebno knjigo, kakor določa zadružni zakon od 9. aprila 1873 v § 34, toraj ne na po¬ sebne pole papirja. Vse to velja tudi glede zapisnikov o izvanrednih občnih zborih. Za take zapisnike so pripravljene primerne knjige v zadružni tiskarni v (Jelju. kjer si jih naj naročajo vse posojilnice, posebno pa one, kijih morebiti še nimajo do sedaj. Veleslavno c. kr. okrožno (deželno, pomorsko) kot trgovinsko sodišče! A Kakor je iz pod A priloženega prepisa za¬ pisnika o občnem zboru razvidno, je izstopil prostovoljno iz načelstva g. (Ako jih je več, se navedejo vsi) in je bil namesto istega izvoljen g. . (Ime, stan in prebivališče), kateri se bode podpisoval tako-le:. .(Lastnoročni njegov podpis.) Nadalje je razvidno iz tega zapisnika, da so se spremenile točke x, y. in da se morajo v bodoče tako-le glasiti in sicer: § • • ■ • tako-le. (Se doslovno navede.) § • • ■ • tako-le. (Se doslovno navede.) i. t. d. Prosimo toraj: Veleslavno e. kr. trgovinsko sodišče blago¬ voli izbrisati iz zadružnega registra kot uda načelstva g. I. I. • ■ • ..nasprotno pa naj vpiše v zadružni register kot uda načelstva g. I. I. (Ime, stan in prebivališče) . Nadalje naj blagovoli vpisati spremembo pravil in sicer tako, da se bodo spremenjene točke glasile v bodoče tako-le: (Se še enkrat navedejo doslovno vse). Podpis načelnika in še enega uda načelstva, kakor določajo pravila. Podpisi novoizvoljenih udov načelstva. 23 178 (Zunanja stran prošnje.) Veleslavno C. kot trgovinsko sodišče v Firma: prošnja za izvršitev izbrisa izstopi v šili in vpisa na novo izvoljenih udov načelstva in za dovoljenje in vpis spremembe pravil v zadružni register. Enkrat. Priloga A. 171) 0 p o m b e. Podpisi novoizvoljenih udov načelstva na prošnji morajo biti sodiško ali notarsko poverjeni (legalizovani). V besedilu legalizacijske klavzule mora biti izrecno povedano, da so novoizvoljeni udje načelstva, katerih podpisi se legaliznjejo na prošnji za registrovanje. dotično prošnjo podpisali lastnoročno v tekstu in na koncu prošnje. iToraj dvakrat.) Prošnja za registrovanje se kolekuje s kolekom po 2 K. 1 'riloga A. to jeprepis zapisnika občnegazbora, se kolekuje s kolekom po 30 vinarjev. V prepis je potreba vzeti le dotične točke, katere se nanašajo na registrovanje, ostalih ne. Da se prepis strinja z izvirnikom, tega ni potreba potrjevati (ako se noče) sodiško ali notarsko, nego smeta to potrditi dva stara uda načelstva, katerih podpisa sta pri trgovskem sodišču že registrovana, in sicer z ozirom na naredbo ministrstev pravosodja, notranjih del in trgovine, dogovorno s finančnim ministrstvom od 23. maja 1 N O 2 2 g o S® 3 a O c5 ® 'C N ^ 33 I . a m rt ir. o A0>[IUZ[0p OD A0f[0?^lA i o i >n: ° o tz A03{IIIZIIJ pl* Z c/) C A0>[IUZ -jop ijiAOir CD >N A8fp} -■bSi?[a qiA0U d 3 >o „ I » r I CD 0 ~