227. številka. Ljubljana, četrtek 3. oktobra. XL iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan. imvmmst {.-,.--•> Milk« Hi il/-i>7ft pO o\mi,aniiLu „tm vvj* po post: inujouiau trn a v StfO-Oft«)i * " tt Uotele ca coio imo lt> tjui.. ta pol lota h gl., ■ i četrt leta 4 gid. — Za L) a bi) * so tre* posdjanj* n* dom %h oeio loto 13 gld., -ta flofcrt leta, 3 gld. 30 kr., ca en mesec 1 pld. 10 kr Za pošiljanje i« dom bo računa 10 kr. sa mesno, ^ k-.. » iotrt leta. — Za inje doiele toliko veo, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na Ijudnkih šolah in za dijake volja znitana cena in sicer £* Lfnblj *ho sa tottl leta 2 frld. 60 kr., po poŠti projeman za četrt leU 3 «ld. — Za oznanil« so plačuje od čeiirutopue potit-vrste 6 kr., če se 0«n»ntlo enkrat tiska, 6 kr., ee se dvakrat in i kr. «e so tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank trati. Rokopisi se ne vračajo. -- DrednllfVO |e v Ljcbliani v Frane Kolinanovej hiii #\ 3 „gliMialiSka stolna" Oprav n išt v o, na katero naj se blagovolijo pomij at i naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad niiUtnativn- »vVi le v „Narndn: lekarni" » Ko\mano vej hiši. Deželni zbor kranjski. (V. seja, 28. septembra.) (Konac.) Poslanec. K1 u n stavi predlog, naj bi finančni odsek uravnal tako različne remune-racije g. katehetov na ljudskih šolali, da bi bile povsod jednako. Poslanec dr. P oklu kar se izjavi proti predlogu g. Doli ho ta, kajti če se poviša na jednem kraji, bode treba tudi na drugem, potem pa ne bode zadostila 10% doklada, Poslanec dr. pl. Schrei je tudi proti predlogu Doliln fa in nasvetuje, naj bi se izročil deželnemu odboru. Tudi poročevalec Dežman je proti predlogu g. Dollhofa. O predlogu g. Kluna pa pravi, da naj bi se izročil deželnemu odboru, da bi ta se nanj oziral pri seBtavi prihodnjega proračuna za normalni šolski zaklad. Poslanec Klun je s tem zadovoljen, in sprejme se potem popravljen Klunov predlog in predlog dr. pl. Schreia, predlog poslanca Dollhofa pa se zavrže. Poslanec Klun pripoveduje, kako je g. Vesteneck proti volji ljudstva ustvaril solo v Velikem Gabru pri št. Vidu, akoravno je tik tega kraja od vseh stranij kot izvrstna priznana šola v št. Vidu. Vesteneck in gaberški župan sta velika prijatelja, in Vesteneck mu je obljubil, da, dokler bode on, Vesteneck, okrajni glavar, bode tudi zdanji gaberški župan g. Hribar, gotovo županoval. Ta gaberski župan tedaj, ne da bi sklical kako sejo, je se evojim prvim svetovalcem, ki je njegov svak (kar je protipostavno), in z okrajnim glavarjem Vestontckom šolo v velikem Gabru napravil, in tako ljudstvu, katero bi lehko in rado pošiljalo svoje otroke v bližnjo izvrstno št. vidsko šolo, nepotrebno velika bremena naložil. In ko so hoteli gaberški občani napraviti peticijo proti napravi šole, je c. kr. okrajni glavar Vesteneck naravnost estro prepovedal tako peticijo podpisavati. Vesteneck vstane in so izgovarja, da se je vršilo vse „v redu". Tudi vladui zastopnik g. Hočevar mu na pomoč priskoči. Poslanec Klun pravi, da on nema nič proti napravi šole, ali on je grajal samo način, kako je Vesteneck pistojal. Kes tudna ilustracija, kako spoštujejo c. kr. okrajni glavarji državljanske pravice, je pač to, da je Vesteneck Še celo birokratieuo prepovedal peticijo ali prošnjo občanom. Poslanec Svetec: Ju/, moram VB6 po trdili, kar je povedal g. Klun, da sta Vesteneck iu velikogaberški župuu čisto samovoljno to nepotrebno šolo napravila, kajti v mojo pisarno so prišli občuni, iu mi povedali, da so kar na tihem Baino nekateri izvolili krajni šolski svet, sploh, da so neki vse mej soboj pomečkali. Tudi to je istina, da je c. k. okrajni glavar Vesteneck nezadovoljnim občanom prepovedal proti svojoj napravi šole peticijo napraviti, in da je tako samovoljno kratil jedno prvih državljanskih pravic, katere nam dajejo državne osnovne postave. Sploh se more pri tako krutem ravnanji g. c. k. okrajnega glavarja Vesten cka pač klicati vladi: naj gleda na to, da se bode z ljudstvom ravnalo človeško, ne pa samovlastno! Poslanec Vesteneck pravi, da so bili le nekateri občani proti napravi šole, in to zato, ker se je njim napačno povedalo, da se v Velikem Gabru, kjer nij fare, ne bo učil krščanski nauk. Peticije on nij nikomur prepovedal, le nekateri, kateri so proti šoli bili, odšli so, ko se je voli krajni šolski svet, in so dejali, da ne volijo. Poročevalec Dežman pravi, da nij v celej Avstriji c. k. okrajnega glavarja, kateri bi prepovedal peticijonirati, in tako svojim nasprotnikom sam orožje v roke stiskal. Če se zahteva, da se ravna z ljudstvom človeško, bi on mislil, da bi narodna stranka ravnala tudi z župani, ki so njej protivnoga mnenja v deželnem zboru, po človeško. Akoravuo je debata o tem šolskem okraji sklenena, prosi poslanec dr. Pok I u kar za jeden faktični popravek za besedo. Predsednik mu jo dovoli. Dr. I'ok luk ar: Gospoda! g. Dežman je ravnokar rekel, da nij v celej Avstriji okrajnega glavarja, ki bi ljudstvu prepovedaval, da ne sme peticijonirati. Jas zaznamujem kot tacega c. kr. okrajnega glavarja viteza Veate-neeka, kajti on je v istim prepovedaval prošnje proti tej šoli v Velikem Gabru. Dotično pismeno prepove l, podpisano po gosp. Vestenecku sein jaz imel v roki in boni skrbel /uto, da se bode deželnemu zboru prezentiralo. (Klici: Čujte ! čujte 1 Nemškutarski poslanci kur plaho gledajo.) Poslanec grof Thuro gorko priporoča predlog finančnega odseka, da bi se ustanovila v Radovljici Štirirazredna šola. Predlog tudi obvelja. Pri metliškej Boli bo oglasi posla uee Navratil: Slavni deželni zbor! V proračunu deželnega Šolskega Bveta za 1. 1870 nahajam pod tek. št. l!.">r> vpisano 5. učiteljsko službo s 450 gld. in vrnčuuavši mesece okto ber, november in deci mber tega leta 8 525 gld. V pit raiunu finančnega odbora pa nij dO veri hcirali te točke, ampak jo izbaeuili tuko, da nij duha ni sluha po njej. Tukaj je mogel zmagati VBegamogočni princip, ker mj misliti, da bi se kdo navduševal zoper šolo, katera le za silo životari. Metlika ima 400 in tudi več šolodobnh otiok. Po postavi, ker na enega učitelja pride 80 otrok, morala bi Metlika imeti 6 učiteljev, kajti petkrat 80 je 400, zarad tega je tudi visoki c. kr. deželni šolski Bvet petega učitelja predložil. Ali v i-sokic. kr. deželni šolski s v M. obrača, finančni odbor pa obrne. Slišavši, da se imati napraviti v okolici metliškej dve novi šoli, na 1 čadovic i in v Draščih, odbil je iinančni odbor hitro v imenu drašičke šolske občine 80 otrok od omenjenih šolodobnh 4O0, — na Kaiiovico nij mogel reflektirati, ker Kadovica v Metliko všolana nij, — in po tem računu sklenil, da za 320 učencev zadostujejo 4 učitelji, zato je predloženemu 5. učitelju uže v proračuuu luč življenja iipihnil. Ali, slavna gospoda, nijso številke tako močne, da jih ne bi okolnosti premagate. Sila kola lomi, pravi pregovor. Metlika ima učiteljico, ki podučuje kakih 180 deklic, gotovo obilno številce za marljivo učiteljico. Učitelj 1. razreda uči 120 učencev, učitelj 2. razreda do 50 in učitelj 3. ra/.reda črez 40 učeucev. Nakano, da bi se deklice in dečki skupaj učili, vsled česar bi prišlo na razred do 80 otrok, opustil je c. kr. okrajni šolski nadzornik po sklepu c. kr. okr. šolskega sveta v Črnomlju iz prav važnih u/.rokov, kajti učitelj 2 razreda, veteran kranjskih učiteljev, nič več kot 80 let star, ne more nadzirati toliko število učencev in učenk, in učitelj 3. razreda nij mož, da bi se mu toliko otrok obojega spola poverilo. Okrajni šolski svet je tedaj sklenil, vse pri starem pustiti, dokler ne pride 5. učiteljska moč in ž n i o ložja razdelitev učencev. Zato je neprenehoma prosil c. kr. okrajni šolski svet za 5. učitelja in c. kr. deželni šolski svet poznavajoč po g. deželnemu šolskemu nadzorniku natančno razmere ljudske šole v Metliki, stavil ga je za leto 1878/79 v proračun, priznavši ujegovo potrebo uže v svojej naredbi ol 12. jan. 1877 odnosno v dopisu c. kr. okr. eolskega sve-ta katerega bom z dovoljenjem g predsednika prečita). (Prebere.) Omeniti moram, da je imela Metlika pred to naredbo 2 učitelja in 1 učiteljico. Visoki zbor vidi zdaj jasno, da je za Metliko 5. učiteljska moč po vseh šolskih oblasteh pnzuana potreba. Ako pa blagovoli slavni zbor še ozreti se na mesto Črnomelj, ki ima G učiteljev, na šolski okraj litijski, kjer pride za Št. Vid in Veliki Gaber na 350 otroa 5 učiteljev, ako blagovoli uvaliti oni slučaj, da Če omenjeni stari učitelj začasno om more, ga nikdo namestovati ne bi mogel, in končno tudi pomisli, di če t 'tli drušieka občina Bvojega učitelja dobi, veudar bodo mnogi učinci v višje razrede in učeuke zarad tonskih ročnih del v metliško šolo prihajali, miaiim, da je dosti utemeljen in opravičen inoi predlog: „Slavui deželni zbor naj sklene, da se za ljudsko šolo v Metliki peti učitelj s 500 gl. eventualno 450 gl. privoli in v proračun za leto 1879 Btavi." Poslanec Savinscheg ugovarja Navratilu in pravi, da nij treba Metličanom pete učiteljske moči. Tudi nij njemu prav, da je dotični spis, kateri kritizira učitelja Šturma, podpisal tudi podučitelj. Vsa mržnja proti Šturmu, pavi S. izhaja od tod, ker je volil ustavoverca Hočevarja v deželni zbor. Poslanec Navratil se jako čudi, da g. Savinscheg govori proti Soli svojega lastnega rojstvenega kraja. Če se bode Šola v Radovici odprla, bode to metliškej malo koristilo, kajti Ridovica nij bila v Metliko všo lana. Od g. Savinschega toliko hvaljeni Šturm (meni je žal, da moram to povedati, ali g. Savinscheg me Bili k temu) je pa bil uže v disciplin ar nej preiskavi, in je bil zarad zane-marjenja svojih dolžnostij od višjo šolske oblastnije z ostrim posvarilom uže kaznovan. Podučitelj pa je imel popolnem pravico podpisati tisto omenjeno vlogo, kajti on jo nij podpisal kot podučitelj nego kot ud kraj nega šolskega sveta. Poslanec Klun: Denes bo zopet vidi ko liko ete vi osobni v vseh stvareh, tudi kar se učiteljev tiče. No, kadar po danes utemelje nem predlogu g. Vestenecka obvelja, da dobi c. kr. deželni šolski svet pravico nastavljati učitelje, potem boste imeli priliko dobro skrbeti za svoje mej učitelji. Poročevalec Dežman odgovarja jako dolgo časno. On pravi, da denašnja debata je najbolji dokaz, kako je treba da se vzame kraj nim šolskim svetom pravico imenovati učitelje, kajti tam narodna stranka skrbi samo za svoje namene in odlikuje svoje kreature z dobrimi remune raci jami. Poslanec dr. V oš n jak se oglasi zaradi stvarnega popravka in pravi: Uže v finančnem odseku je bil govor o tem, da je Šturm jako slab učitelj in sam vladni komisar je potrdil, da je bil uže pokaran. No, če nam g. Dežman še očita, da Brno mi strankarski, potem poglejte, kakega učitelja branite Vi! Stran karstva mi ne poznamo v takih stvareh, pač pa Vi, — kakor zdaj kažete, ker se sklicujete na to, kako je volil. Predlog poslanca Navratila se ne sprejme. Poslanec Savinschegg predlaga tri predloge, a nobeden se ne sprejme. jem kupovali, in kako je sam g. Hočevar več denarja v ta namen v Metliko poslal. Priče, ki bo bile v dokaz nepastavnega ravnanja v omenjenej ovadbi povedane in tudi uže sodnijsko zaslišane, so mej drugimi te le: Janez, Matija in Andrej Stonič, Leopold Sku-bic, Janez Moravec, Jakob in Marija Verščaj, Martin Malnerič, Fr. Šuštaršič, Matija, Franc in Marija Vardijan, Franc Benčič, Ivan Čer nugelj, katerega pismeno spričevalo je bilo tudi v tej visokej zbornici predloženo, in še mnogo druzih. To so prvi predrzni poskusi večje mere, da bi se pri političnih volitvah pohujšavalp in korumpiralo naše slovensko ljudstvo, katero je do zdaj v tem oziru nepokvarjeno in pošteno. Ne samo narodm j stranki, tudi deželnemu zboru sploh, zlasti c. kr. državnej vladi mora na tem ležeče biti, da se temu pohujšljivemu, javno moralnost podkopavajočemu početju z vso enerž'jo in z vso postavno ostrostjo na pot stopi. — Ker je preteklo uže več ko jedno leto dnij, kar je omenjena ovadba podana bila, pa nje resultat do denašnjega dneva nij znan, zato se usojajo podpisani do g. c. kr. deželnega predsednika staviti interpelacijo; ali bi on blagovoljno hotel a) poizvedeti, ali se ta sodnijska preiskava Še vrši, ali je končana; ter b) ako je končana, predložiti sodnijske, oziroma disciplinarne sklepe zastran tega de janja v originalu ali avtentičnem prepisku, in c) ako jo ta preiskava morebiti na višje povelje ustavljena, predložiti dotični ukaz v originalu, ali avtentičnem prepisku. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1878. Podpisi narodnih poslancev. (Daljo ori h.) se pogrezuje, most pri Do boj i je voda odnesla. (VI. seja, 1. oktobra.) Poslanec Navratil in drugi narodni poslanci izroče sledečo interpelacijo do vlade: Interpelacija do visokorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika viteza Kalina. V verifikacijskej debati, ki je bila v tej slavnej zbornici dne IG. septembra t. 1., je bilo omenjeno, da so se glasovi za poslanca g. Hočevarja z denarjem kupovali. Zastran tega kupovanja glasov je bila od metliških volilcev prve dni avgusta meseca lanskega leta ovadba podana c. kr. dr žavnemu pravdništvu v Novem mestu (Itudol-fovem). V tej ovaubi je bilo povedano in s pričami potrjeno, kako bo Jožef Lampe, c. kr. zemljeknjižnik, Jeršinovic, Jožef Zago-rec, Janez Nusdorfer, Albert in Edvard Mikuli, Ferdinand Zalokar, ranocelnik, Crobat, c. kr. davkarski kontrolor, Petrič, c. kr. davkarski adjuukt, dr. Bohm, c. kr. okrajni zdravnik, Boben, tiskar, Ciglar, pisar, glasove z denar- Iz Bosne in Hercegovine. Z Dunaja se piše graškemu listu, da i drugej polovici oktobra pride več celih voj nih oddelkov iz Bosne in Hercegovine domov in sicer tisti, ki so največ trpeli. O odpustu vse reserve pa dozdaj še nij govora. Posa mezne nasvete pričakujejo na Dunaji še od Filipoviča. — Mej onimi, ki so največ trpeli, bo vsi slovenski oddelki, v Bosni in Hercegovini, torej naj se naši ljudje tolažijo, da njihovi pridejo pred zimo domov. Zdaj, ko je vsa Bosna in Hercegovina, kar se tiče glavnih mest, v naših rokah, vpraša se, ali bode naša vojska zdaj le trebila še male razkropljene ostanke turških upornikov po gorah, vaseh in šumah, ali pa bode še pred zimo tudi okraj Novi pazar očistila. Jedno in drugo se sliši. V vojaških krogih baje menijo, da zdaj, ko so uporniki tepeni in demoralizirani, bilo bi koristno še v Novem pazaru ukrotiti jih, kasneje bode zopet težje. Iz Livna se poroča v „P. L.", da je bil tam 29. septembra velik obed, pri katerem je nadvojvoda Jovan napil 7. diviziji (večinom Slovenci). V Livnu so naši dobili 14 kanonov, mej temi jeden Krupov. 500 arabskih vojakov nizamov je bilo ujetih. Kakor se iz Broda v „D. Z." poroča, dohaja v Bosni desetinski davek tako močno, da bodo stroški civilne uprave ne le plačan', temuč da bode še nekaj za orgauiza cijo ostalo. — V „N. fr. Pr.tt pa se od isto tam piše, da je vihar in dež, ki je bil do 30. septembra, veliko škode naredil, na cestah | okusuo in dobro pripravljene. Kulturno-historične črtice iz Bosne. Iz Sarajeva 21. sept. [Izv. dop.] (Dalje.) Prvi poduk dobivajo otroci v doraačej normalnei Soli. Posebnega učitelja, kakor pri nas, tukaj nij, temveč frančiškanje oskrblju-jeio nami tudi prvi otročji poduk, to je, krščanski nauk pri fantih in dekletih, branje, pisanje in računanie pa parno pri fantih, kajti dekleta imajo svojo učiteljico, ki se je izšolala v Carigradu, in katera slovanski in francoski jezik govori. V novo zidanej šoli sti podobi našega cesarja in ministra Andrassvja. Naša država je za šolske knjige in učitelje v Bosni darovala 1500 gold. Na gimnaziji pri frančiškanih nij poduk strogo sistematičen, temveč učenci se učijo najbolj to. kar za svoj duhovni poklic potrebujejo. Gimnazij je torej le prost domač zavod. Po dovršenem gimnaziji so se dijaki v poprejšnjih časih v Italijo, kakor v Milan, Rini, Bolognijo, Modeno, pošiljali svoje bogoslovske študije izvrševat. Pozneje bo bo dve leti v Diakovu šolali. Zdaj jim je po ogerskej vladi prepovedano izobraževanje v Diakovu, temveč njihovi kleriki Be morajo v Strigonu (Gran) izšolati. Uzrok tej odločbi je baje fundacija, ki s svojimi odstotki tri duhovne in 32 kle-rlkov vzdržuje; ta je namreč baje v rokab ogerske države. Bosanskim frančiškanom je pripuščeno novcev imeti in narodno bosensko obleko no* siti. Kakor drugi možje, imajo tudi oni črne brke pod nosom in brado obrito, ter se, v narodno obleko oblečeni, nikakor od drugih kristijanskih Bošnjakov ne razločujejo. — Ta naredba je tudi jako potrebna, kajti oni nijso nikakor varni pred turškimi napadi in javnim zasmehovanjem, če se zunaj svojega bivališča v svojej frančiškanskej opravi pokažejo. Zatorej potujejo vedno le v narodno - bosanskoj obleki. ' Žalostno je torej stanje tukajšnjih duhov* nikov. Želeti je temu blagotvornomu redu boljšo bodočnost in prosto izvrševanje svojih dolžnOBtij. Teško in nestrpljivo so tedaj pri« čakovali avstrijske pripomoči. Nij se tedaj čuditi, zakaj da bo nas tako veselo in radostno sprejeli. Hitro, ko smo se vtaborili in straže razpostavili, pride posebna deputacija, ki nam odkaže potrebno seno iu slamo za konje, in nas častnike prijazno povabi, počastiti jih skupno v samostanu s svojo navzočnostjo. Želeči občevati zopet jedenkrat z odličnimi in izobraženimi ljudmi v Bosni, se nijsmo tej ponudbi protivili. Jako prijazno so nas sprejeli. Na čelu sta jim bila Nikolaj Krilie, državnik provincijalni, in Bonaventura Milišič, gvardijt n samostanski. Sprejemna soba nij po našem načinu uredjena, temveč po turškem. Divani, z m kvo žatnetjo pogrneni, so nam bili V odpočitek, Razločuje se pa ta soba od turških salouov v tem, da ima jedno mizo, in da se v njej nahajajo podobe, vzete iz krščanskega življenja in boseuske povestnice. Svojo slovansko gostoljubnost so hitro pokazali. Povabili so nas vse, bilo je 17 čast-uikov, na kosilo. Posebnih bosenskih šeg in uavad pri obedu, kakor razumljivo, pri frančiškanih nij opazovati. Odlikovalo se je kosilo po tem, da so bile jedi sicer proste, ali jako Nam vsem se je nekako čudno zdelo, pri z belim prtom pokrite) mizi iz belih, čednih okrožnikov jedi uživati, kajti temu smo se odvaditi, odkar smo avstrijsko mejo 30. avgusta prekoračili. — V kratkem smo se do dobra sprijaznili. Odkri tosrčno so nam izjavili, da se zdaj, ko smo avstrijski vojaki pri njih, lehko ter dobro počutijo, in ne trepečejo več, kakor pred nekaterimi tedni, ko so pridrli v njihov samostan vstaški vodje, brušene sablje v rokah vihteči, in od njih terjali, da naj boj proti Avstrijcem pridigujejo, in se sami kristijanom na čelu v boj proti nara podajo. Franč.iškanje so jim trepetajo odgovarjali, da morajo po svojih zakonih živeti, in da ne smejo svojih besed v tako svrho porabiti. Še dandenes Bogu hvalo izrekajo, da jih nij kruta turška roka posekala in jim samostana upepelila. Vodje so odšli v boj; naša vojska pa jih je z drugimi vstaši vred pobila pri Han Bela-lovci. Mesto Eojnica jih nij in ne bo več videla, in nikdar ne bodo smrtjo več žugali dobrim frančiškanom. Mudili smo se v Fojnici dva dni. Nakupilo se je precej veliko žita, sena in goved. Posebno zanimiv je bil drugi dan našega bivanja v Fojnici. Bila je nedelja „male go-spojnice", 8. septembra. Zgodaj zjutraj ho nas uže pozdravljali mili glasovi malih cerkvenih zvoncev, in nas spominjali, da je denes dan počitka in praznik, katerega Slovenci doma veselo in slovesno obhajajo. Tudi našim vojakom se je dovolilo Bi cerkev ogledati in se službe božje udeležiti, kar so jako radostno storili. Bili ste dve glavni maši, kakor je to pri nas navada. Ljudij se je veliko zbralo pri ranej kakor pri poznej maši. Pri drugej maši je bil posebno ženski spol v mnogem številn zastopan. Po maši ee je ljudstvo kar trlo, kajti pot je peljala tik mimo našega tabora. Vsako oko se je nehote, bodi Bi še tako sramežljivo, radovedno po slovenskih fantih oziralo in se malo po našem taboru razgledalo. Zares marsikatero lice smo občudovali. Noša je bila sploh narodno-bosanska. Žive boje so tekmovale mej soboj na ženskoj obleki. De Vojke so hodile na strani svojih mater. Sra mežljiva rudečica se je razlivala po devičjem obličji; le malo so se poozrle po taboru in avstrijskih vojakih, ter tiho z materami vred odšle na svoj dom. Niti pri cerkvi, niti pri našem taboru se nijso mudile, kakor je to splošna navada pri slovenskih dekletih, in nijso svojih ljubljencev pričakovale, kakor se pri nas godi, dokler izvoljeni z roko ne po-migne in par besedij z njo ne spregovori, temveč v kratkem je ves mladi ženski Bvet našo Bosedščino zapusti", ter se domov podal. Le tam pa tam je postala mati, s svojo hče-rico na levej strani, in nas še jedenkrat pozdravila, misleča Bi, da smo mi zdaj ubogej raji doprinesli boljšo bodočnost. fDaljo prih.) Politični razgled. Motrtailje deicBe. V Ljubljani 2. oktobra. Kakor „Pester L'.cvd" poroča, dalo je ot/Vfski* tninisterstVO svojo ostavko ali demisijo, najprej fj na nč n i minister SzelI, za njim pa še Tisza in drugi. Gotovo je, da je bosensko vprašanje temu uzrok. Szell pravi, da ogerska blagajnica od 1. novembra naprej ne more nič več za vojsko dati. Szell je bil na Dunaj k cesarju poklican. Kaj bode iz te krize, ali novo miniaterstvo, ali se bodo ma giarska entmnda dali pogovoriti, to hočemo v naslednjih dneh slišati. flt* 6 gold 50 kr.; — mehka 4 gld 50 * :\Vir empfehbn- -laicnutit. TlFBestes und Prel8wiirdig»te»^^^- - Lie Regenmantel, Was*6ii ~ o ■Ž S s n • rje o a C/j a' »s C — ' 2- n C3 —■ ° n TJ- a> j to o ua S'F Kozlerjeva pivarna na celovškej cesti poleg mitnico, 3K j« 5K 80 je včeraj odprla. Podpisani .si usoja časiito p, n. goste naj-uljudnejie vabiti, da bodo to pivarno v jesenskem iu zimskem Času mnogobrojno obiakavali, ter zagotavlja, da bodo p. n. občinstvu z dobro Jedilo in pijačo skrbno postregel. Pri toj priliki naj bodo udano podpisanemu dovoljeno najsočulnejso zahvaliti so za mnogobrojni pohod pivamo na ECozlerjevem vrtu mej minollm poletjem, fcsč spoštovanjem »24) II. «Jni.4*i^'nJ, lzdateij in urtdmk Josip Jurčič. Luuiiiiua m u k . Narodue tmkarne* 3873 1