Malo odgovora ,,Edinosti". Clara paota, boni amioi. A Menda ni bolj potrebne reči v politiki, kakor je odkrita in javna beseda. Zakaj le-ta nam razbistri vse, časih še tako nejasne pojme, da dobimo potem ravno zaradi svoje odkritosrčnosti prave logične premise k dalnji politiški vztrajnosti, k nadaljnemu politiškemu delu. In popolnoma odkritosrčno hočemo odgovoriti BEdinosti" na pripombo. ki jo je objavila v svoji 252. št. z dne 23. decembra 1906 pri ponatisku prvega dela našega članka ,,Slovansko srce". Tržaško slovensko ljudsko šolstvo je v resnici pravi pravcati škandal za državo, ki hoče biti kulturna in moderna. In kje imajo svoj izvor oni »višji oziri*1, ki ohranjajo ta politiški škandal ravno med nami Slovenci, v prvi vrsti med obmejnimi Slovenci, to menda lakho pove vsako politiško otroče. Ta izvor se nahaja v osebni sebičnosti naših politikajočih poslaneev, ki jim je lastnijaz, lastni dobrobit vse, narod in njegove kulturne zabteve so jim pa le sredstvo, in sicer dobrodošlo sredstvo v dosego te osebne sebičnosti. One lepe, frazaste besede, ki jih čujemo iz ust tega ali onega poslanca na tem ali ooem shodu, so le pesek v oči onim politikom, ki smatrajo za Sisto zlato vsako tiskano, oziroma izgovorjeno obljubo. Nam pa, ki sodimo politiko takih poslancev po faktičnih uspehih, ne zadostujejo take obljube. In ravno tržaško ljudsko šolstvo je ono preporno vprašanje, kibisežedavno, davno lahko rešilo, kobigavečina naših slovenskih poslancev — ne oziraje se na deželne meje — hotela rešiti. Kerje pa ravno to vprašanje ona zlaia zakladaica, iz katere ravno uaši, v kompaktni masi zastopani poslanci dobivajo največ življenjskega soka, hodijo okrog njega tako, kakor hodi otrok okrog matere, ki bi sicer rad dospel do kake večje in dražje igrače, a le-ta ga tolaži vedno in vedno z malimi darovi. rEdinost" se je v svoji pripombi bote ali nehote dotaknila imena poslancaSpinčida. In kerje ta pripomba privedla vso poleraiko na nekako osebno stališče, morarao postati tudi mi osebni. Vto smo torej primorani nehote. Odkritosrčno torej trdimo tu na tem mestu javno pred slovensko politikujočo javnostjo, da je ravno osebna politika goriško-istrskih poslancev, in sicer slovenskih in hrvaških, v prvi vrsti kriva, da more vlada uganjati take šolske škandale, kakršni se porajajo ravno v Gorici in Trstu. Ko bi ti poslanci imeli le desetino one energične sile y sebi, ki jo imajo nemški poslanci, kdaj bi se že lahko izvojevalo to pereče vprašanje v prilog Slovencem! In kdor zasleduje le količkaj parlamentarno delovanje avstrijskega državnega zbora, spozna lahko nai_ab, da naša c kr. vlada prav bagatelno postopa z onimi poslanci, ki tTOrijo takor _oč maso jugoslovanskih poslancev. Nekaj pohlevnih interpelacij — vloženih zaradi javnosti — je vse delo, ki se je storilo v prilog temu perečemu vprašanju. A te interpelacije so bile stavljene tako pohlevno, da se interpelant niti potrudil ni, dobiti odgovorov poklicanih faktorjev. In tako postopanje trpi na sebi stranka, ki je imela že pogostoma ključ do parlamentarnega položaja v roki. Subvencije se ne do voljuj ej o mendazastonj in davek se tudi ne popušča brez namena. Roka pač umiva roko! Ako bi bilo tem poslancem resno na tem, bi že davno, davno lahko zapustili ono vladno stranko, ki tako Iahkega srca doTOijuje teptati ubogi slovenski narod in bi se združili s takimi elementi v državnem zboru, ki bi kategorično lahko zahtevali od odločilnih faktorjev: Dajte nam to. karnam grepobožji inčloveškipraviei! Spominjamo se še dobro onih časov, ko je bil oni poslanec, ki ga ,,Edinost1' osebno iinenuje, še hospitaut mladočeškega kluba v državnem zboru. Mož je takrat v istini možato zastopal svoje prepričanje, in menda se ta poslanec tudi še spominja, da je takrat bil v polni meri ravno on ljubljenec slovenskega naroda vobče, in da ime. ki si ga je pridobil ravno takrat, pove vse. In sedaj! ? Kake korake so pa storili za kulisami v pospešiteT rešitve tega vprašanja, bo pa menda takoj dovolj jasno, ako pomi^limo, da se naši centralni c. kr. vladi niti ne ljubi pripraviti svojih podložnih faktorjev do tega, da bi le-ti faktorji izpoloili samo to, kar se je rešilo pri zadnji inštanei menda leta 1902., reci: tisočdevetstodrugpga! Ako postopajo s tako električno hitrostjo pri najvišjih inštaneah in to pri eesarskih kraljevih, potem ni prav nič pretirano, ako smo trdili, da ne pridemo na ta način v Trstu do slovenskih Ijudskih šol niti v 20 letih. :1 In ne bojirno se čisto nič, ako dobi naše ljudstvo to zavest, da ne bo to Vprašanje še tako hitro rešeno, da bi to ljudstvo izgubilo moraluo oporo. Bavno obratno se bo zgodilo! Le-to ljudstvo bo dobilo zavest, da s takirni voditelji ne pride dalje, bo dobilo zaupanje vase, zaupanje v lastno raoč, in iz tega spoznanja izidejomožje, ki bodo v istini zastopniki ljudstva. Tolažba z novo politiško situacijo, ki jo privede novi parlament na Dunaj, je pa ,,fata morgana1*. In kdo naj ustvari novo politiško situacijo v bodočem parlamentu? Mogoee li nova nemška veeina? Mogoče li frakcije dr. Luegerjeve branže? Le-tem je lex Kolisko ideal, in dunaj_i Cehi nam nudijo živ dokaz lepše bodočnosti! Ali so nam porok zato sedanji zastopniki jugoslovanske kompaktne mase? Njih dela v sedaujosti nam javno povedo, kara plovemo. Končujemo z ^Edinostjo": BPa brez zamere, ker nas vodijo le rodoljubni nagibi, dasmozapisalitepripombe."