r H \ Največji »loventki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily b rtm United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New fork, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 281. — ŠTEV. 281. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1931. — TOREK, 1. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX PREDLOGI LIGE NARODOV BODO NAJBRŽ SPREJETI JAPONSKA VOJAŠKA OBLAST JE POSLALA NADALJNIH 1000 VOJAKOV V TSITSIHAR Kitajska zahteva odpoklic japonskega vojaštva, * Japonci pa tej zahtevi ne morejo ugoditi, češ, da je japonska lastnina v Mandžuriji v nevarnosti. Vest o ojačenju posadke v Tsitsiharu je vse zelo presentila. — Obe stranki sta zadovoljni, da se poda v Mandžurijo nevtralna komisija. Z bombami na armado lačnih PARIZ, Francijo, 30. novembra. — Kitajska in japonska delegacija sta nocoj oficijelno objavili, da imata od svojih vlad dovoljenje sprejeti pod gotovimi pogoji predloge Lige narodov glede uravnave spora v Mandžuriji. Kitajska delegacija je izjavila, da bi sprejela resolucijo sveta Lige narodov v celoti, če bi Japonska umaknila svoje čete iz Cinčau okraja v Južni Mandžuriji ter če bi Japonci prenehali z napadi. Tudi japonska delegacija izjavlja, da je pripravljena sprejeti resolucijo, pridržuje si pa pravico obdržati svoje vojaštvo v Mandžuriji, češ, da je to potrebno, ker roparske tolpe neprestano ogrožajo lastnino in življenje tamošnjih Japoncev. Resolucija Lige narodov zahteva naj Japonci izpraznijo Mandžurijo, ni pa rečeno v resoluciji, do katerega dne naj se to zgodi. Nadalje naj se ustanovi nevtralna komisija, ki bo na licu mesta preiskala položaj. MUKDEN, 30. novembra. — Japonska vojaška oblast za Mandžurijo, je danes odredila, naj odide v mesto Tistsihar nadaljnih tisoč japonskih vojakov, ker so Kitajci v provinci Heilungkiang obnovili svoje delovanje ter ogrožajo varnost tamošnjih japonskih prebivalcev. Japonski opazovalci so sporočili, da se pripravljajo Kitajci pri Cinčavu na nov napad. i Novica o ojačenju posadke v Tsitsiharu je prišla zelo nepričakovano, ker se je splošno domnevalo, da je konec bojev v severnem delu Mandžurije. PEIPING, Kitajska, 30. novembra. — Danes so tukaj kitajski in japonski uradniki odločno zanikali ,da so se sporazumeli glede premirja v Mandžuriji, priznali so pa, da so tozadevna pogajanja v teku ter da bodo najbrž ugodno končana. Maršal Cang Hsue Liang, bivši governer Mandžurije, ki so ga Japonci odstavili je rekel, da je konferiral s tukajšnjim japonskim poslanikom Ya-nom glede ustanovitve nevtralne zone ob vzhodno-mandžurski železnici. ITALIJANSKA BANKA PROPADLA III ELLA. Italija, 30. novembra. 0>**m bančnih uradnikov, med njimi dvs duhovnika, je bilo ob-Kojenih na zaporno kazen pod ob-dolžbo. da so zakrivili, da je propadla katoliška banka CreditP I»ietlese z izgubo 53 milijonov lir ali J|r2,734,H. C., kjer namerava predložiti protest proti delavskim razmeram predsedniku Hooverju, je sprejelo 35 policistov. ki so jih svarili proti temu, da bi prirejali kako demonstracijo v mestu. Procesija se je sicer ustavila, toda nekateri so zbranim ljudem pričeli govoriti. Nekdo je vrgel opeko med policiste. nato pa je nastala velika zmešnjava. Policisti so metali pli-nove bombe, ki pa so ravno tako učinkovale na nje same. kot na demonstrante. Nato pa je "armada" poskakala v avtomobile in tovorne avtomobile, s katerimi s« vozijo, ter so se naglo odpeljali iz mesta. Policija pa je armado dohitela, jo je razdelila v štiri gruče ter je vsaki določila odhod v drugi smeri. Ena skupina je dospela v Gary, Ind. in je vprizorila demonstracijo pred mestno hišo. nato pa se je odpeljala v Kalamazoo. Mich. Vek drugi oddelek pa gre po Lin-colnovi cesti kakih deset milj južno od Ilammouda. slanski zbornici rekel, tla mora Nemčija vedno plačati vojno odškodnino prej. predno Francija plača svoj dolg kaki drugi državi. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOCNC KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................... $ 9.45 Din 1000 .................... $ 18.60 Din 2500 __________________ $ 46.00 Din 3000 ___________________ $ 54.90 Din 5000 ________________ $ 91.00 Din 10,000 ____________________ $181.00 V ITALUO Lir 100 ........................ 8 5.70 Lir 200 .......................... $11.20 Ur 300 ........................... $16.65 Lir '500 ....................... $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 j. Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: __ Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za U0. — $1.; za $45. — U.13; za $50. — *1.25; za $100—*2.50; za $200. — *5.; za $300. — *6. Za izplačilo večjih zneskov kot acoraj navedeno, bodisi v dinarji* || lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej t nam pismenim potom iporinni te glede načina nafcaalla. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER ta prtatoJktM )§• Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, K. Y Telephone BArclay V—8880 I •OlilH1BODI" NEW YOBK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Ovatd rod PnhlUhikl tor UOVKNIC PUBLISHING CO MP AJCI CA Oocp«ntko) L. Benedik, Trm«. of baxLneM of the corporation and address« of above officers: tip W. Utt Itmt, Bofngh of tltth»thu>, New York City. N. Y. "QUI NABODA (Vol«« «f Ik« People) Issued Erery Day Except Sundays and Holidays Dopisi. Ea e*k> leto veUa lta* aa Ameriko In Kanado____ A* pol leta____________$3.00 Ea Četrt leta ___________________—Jl-60 »7.00 ___$3.50 Za tnoaemstro sa celo loto---$7.00 Za pol leta —..............................$3.50 uuw.Zt New York aa celo leto $0.00 H Za pol leU Subscription Yearly $0 00. Advertisement on Agreement. _-OIm Narod*■ tabaja vsaki dan lavaemil nedelj In praaalkov. Dopisi brea podpisa In osebnosti ae ne prlobtujejo. Denar nkj se bla-foroli poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, io. da as nam tadl prejinje blvalliče namanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", tU W. Uth Street, Nem York. N Y. Telephone: CHelsea 3—387$ DEMOKRATJE IN PRISELJEVANJE Brooklyn, N. Y. Slovenski Dom, (American Sloven ian Auditorium) priredi vsako leto veliko zabavo na .Silvetrov večer. Tudi letos jo bo priredil. Vsak. ki bo prišel, se bo dobro zabaval in sieer brez velikih stroškov. Ne zamudite te prilike. Poslovili se bomo od starega leta ter pričelo novo leto v upanju, da bo bolje kot je sedanje. Preskrbljeno bo za ndade in stare, za suha grla in za prazne želodce. S pozdravom! Odbor. Ako so 1m» v prihodnjem kongresu posrečilo demokratom organizirati poslansko zbornico, bo najbrž postal ncwyorski kongresnik Samuel Dirkslein predsednik odbora za priseljevanje. Dickstein j«' ž«' preeej l«*t v t«*ir» odseku ter je vedno odločno nastopil proti takozvanim sto]>roeentnežein, ki bi priseljevanje najraje popolnoma zatrli. Ker bodo imeli v prihodnji poslanski zbornici demokrat je večino, bodo nastale tiuli v politiki priseljevanja značilne izpremembe. Dickstein bo skušal pri moči. da bi lahko prijeli za vsako delo. ga ne dobe, ker ga ni. Umevno je. da takim tudi živeža primanjkuje. Tisti, ki niso nikoli težko delali, imajo vsepa dovolj in ne vedo. kam bi šli. da bi lažje zapravili j tiso'-ake. katero so jim delavci napromadili. Due 8. deeembra bodo volitve za sodnika in za aldermane. Rojaki. glejte, kopa boste volili, tla ne bo tako kot je bilo v Olevo-landu! Pozdrav F. L. K. mučni bolezni, »pljučnici, Joliet-čanom dobro znan in zelo priljubljen Geo Maloverh. V Joliet je dospel iz Calumet, Mich, maja meseca 1906 in tu prevzel službo organista v cerkvi sv Jožefa pod neumornim delovanjem tedanjega župnika Rev. »Šuštarsiča. Med nami je sedaj pokojni Maloverh ostal do marca meseca 1916. Tedaj se je podal v Cleveland. Ohio in tam prevzel službo v hrvatski fari sv. Pavla. Končano je. Zagrebli smo moža. ki nam je bil v resnici bližje kot smo si mislili. Xe morem povedati kaj vse mi je prišlo pred oči in kaj vse sem čutil danes pri pogrebu. Tisoč misli mi je rojilo po glavi. Prav živo se spominjam njegovega prvega sestanka v Joliet u in jxiteni vse do dai'^s. Vse me je spominjalo, kako smo delali skupaj, pred toliko in toliko leti. Sedaj pa ni več. Sel je po zasluženo plačilo. Pogreb je bil nekaj veličastnega. 'Bratje Hrvati so pokazali, da jini je bil drag in priljubljen. Velika cerkev je bila polna. Ker j niso mopli vsi notri, so stali izven Iz Slovenije. Smrt 20-letnega dekleta zaradi je zaposlen že 45 let v kamniški usodne smote. 13. novembra zjutraj je prišla neka kmetica na policijsko stražnico povedat, da leži nad Obrežno cesto v bližini pozdno restavracije neko mrtvo dekle. Policija je v truplu spoznala 20-letno Kozino Končevo. hčerko znanega ko-misijonarja Konca. Prvotno so domnevali, da pre za samomor, potem so pa dognali, da gre le za nesrečo. Končeva je že delj časa imela občutno rano na prstu, ki se ji ni hotela zaceliti. Ker je trpela hude bolečine, so ji na bolniški blagajni nakazali veronal, tla bi mogla ponoči spati. Dekla pa je mislilo, da po zavžitju vero-nala ne bo občutilo bolečin in je na sprehodu vso količino zavžila. kar pa je povzročilo njeno smrt. Umor v Radomljah. 17. novembra se je po celem kamniškem okraju bliskovito raznesla novica o zagonetnem napadu v Radomljah pri Kamniku, či-jrar žrtev je postal 70-Ietni tovarniški delavec Alojzij Pire. On stanuje s svojo ženo in 25-let no re-jenko v mali hišici v Radomljah. državni smodnišnici. Skozi 45 let je vsako jutro, ob lepem in gr- Pri*el mlad> tod" roven fant in dem vremenu, poleti in pozimi ko- j vprašal, če ima zanj kako rakal poldrugo uro v tovarno na | Priraerno nevesto. — Imam lepo in prijazno deklico, — je odvrnil posredovalec — in kar je poglavitno: njen oče ima veliko tovarno. — Ali mi lahko pokažete fotografijo --Fotografijo deklice, ki se ho- delo. Ob 5. uri zjutraj je odhajal« z doma in se vračal ob 5. uri popoldne vesel in zadovoljen. L»e to si je še želel, da bi mogel doseči skromno pokojnino, za katero se delavci iz smodnišniee zore že toliko let. Sedaj pa je naenkrat postal žr- mozit! ' te v surovega zločina ! Po pomoti žrtev maščevalcev. — Xe. — je odvrnil mladenič. — fotografijo tovarne. . . . li ie . " ,* v , . ki stoji bolj na varnem, komaj 20 (t. župnik je imel lep nagrobni ,____, _____, _____ „., _____n,.. Joliet. m. Le malo je dopisov čitati v G. X. iz naše naselbine. Kaj je temu vzrok, ne vem. Pripisovati bi j bilo več malomarnosti kakor pa { drugim stvarem, saj časa imamo vendar vsi dovolj, največkrat 7 dni v tednu. Etoie 22. novembra je dospela v Joliet iz Cleveland. Ohio, novica, da je tam preminul po kratki in V1CEK0NZUL ARETIRAN GRŠKI RAZBOJN,IU IiOvS AXG BL.ES, Ca L, 30. nov. Vicekonzul države Nicaragua, Leopold Jjacayo, star 42 let, je bil aretiran. Zvezni prohibicijski agenti, ki so ga aretirali, ga genj in tako dolgo pretepali igu- iijo, da je prodal šest steklenic ------- -—,— Atenski dnevniki pripovedujejo o drznem napadu 8 razbojnikov na pravoslavni samostan sv. Nikole blizu Patrasa. Prižgali so ponoči na samostanskem dvorišču velik o žganja nekemu prijatelju. Sodnik ffa je do obravnave postavil pod varščino ifc2000. ZOPET TEKSTILNA STAVKA MANCIiEESTEtt, Anglija, 30. novembra. — -Bombažni industriji v Lanca-shirf preti stavka s pol miljona delavcev. Stavka se ima pričeti s 1. januarjem. Zveza lastnikov tekstilnih tvor-nic je naznanila, da bo s 1. januarjem prekinila pogodbo za 48 urno delo na teden in da bo podaljšala delovne ure tei* znižala plače, ki ao že bile prej znižane za 12% odstotka. mena (predstojnika) in b^ate, dokler jim niso izročili blagajne 40,000 drahem in mnogo draguljev. Po opravljenem poslu so odšli napadalci v samostansko cerkev, prižgali sveče pred podobo sv. Nikole, pokleknili in ga prosili, da bi jim oprustil. — Če nas ne bi silila revščina. — so vzdihovali, — nikoli ne bi oropali tvojega samostana, o sv. Nikola! — Menihi, ki so gledali ta prizor, pripovedujejo, da je zagledal eden izmed razbojnikov srebrno kadilnico nad cUarjem. Visela je v oddaljenem temnem kotu. Razbojnik je skočil na oltar, da bi jo dosegel in zmagovalno pokazal; plen svojemu poglavarju. — "S tem, da si oskrunil oltar, si storil velik greh. Moral se boš pokoriti, — mu je dejal ln ga odpeljal na dvorišče, kjer ga je ustrelil. Orožniki, ki so takoj prihiteli iz Patrasa na kraj ■ločina, ao zaman zasledovali vlomilce, ki ao ae umaknili v bribe. Božični prazniki se bližajo Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po-rastla, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din.........................$ 2.15 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... $ 3.90 250 Din ................... $ 4.80 300 Din .................... $ 5.75 400 Din .................... $ 7.60 500 Din .................... $ 9.45 Prav lahko smo ponosni, da smo imeli v svoji sredi človeka, ki' nas jo tako r-astno zastopal pri drugem narodu. Prav jo rekel župnik: — Iz te cerkve še nismo pokopali človeka, ki bi bil toliko storil za dobrobit naše fare kot j e on. Tako mi piše prijatelj, ki jo bil pri pogrebu navzoč. Tudi tu v Jolietu so ga bomo spominjali. Tudi tu je pokojniki storil mnogo, le žal. da mu ni bilo nikdar priznano. Še nikdar v zgodovini slovensko naselbine se ni pelo toliko raznovrstnih pesmi, bodisi nabožnih. bodisi narodnih, kot so jih je v onih desetih lotili, ko jo bival on med.nami. In nikdar prej so ni prirejalo toliko narodnih iger in raznovrstnih drugih prireditev na slovenskem odru kot v njegovem času. Prostorna slovenska dvorana stoji popolnoma prazna. Le slučaj nanese, da kako posamezno društvo priredi kako zasebno veselico. • Pred leti smo vlekli slovensko mladino za seboj, danes pa jo podimo od nas. £esto se dogodi, da zaide ta ali oni v slabo družbo, kot je razvidno iz lokalnega lista. Narodni voditelji vse to dobro vidijo, ali ne zgane pa se noben. Le čudno in preeudno se mi zdi. da se ne zganejo voditelji v slovenski organizaciji, ko se vendar toliko trudijo, da pridobe pod svoje okrilje bodisi mladeniča ali mladenke. Nekoliko narodnega napredka ne bi škodilo, saj je vendar slovenska naselbina v Joliet-u tretja največja v Ameriki, a ena zadnjih v kulturnem delu. Ako se le malo zamislimo v preteklost in ako hočemo le malo. vpoštevati delo naših pijonirjev, tedaj se bomo vzbudili in pričeli zasledovati dela naših naprednja-kov, ki so že davno pred nami v večnosti, in med -nami tudi nas nepozabni Geo Maloverh. korakov oddaljena od ceste. Ta hišica ima dva vhoda, enega iz ceste. drugega pa z nasprotne- strani dvoriščne strani. V noči od lf». nov. na 17. novembra med 12 ill 1 uro je prebudilo vso tri stanovalce hišo močno lajanje psa in trkanje na dvoriščno okno. Pir-oeva rejenka jo vstala in šla pogledat. kdo da je. Komaj pa je odprla vrata, ji je neznanec vrgel v oči smeti ali pesek in izginil nato za vogalom. Itejenka je za-vpkla na pomoč, nakar jo prihitel v vežo stari Pire. Ker na dvoriščni strani ni opazil nobenega človeka, je šel gledat k drugemu izhodu. ker jo bil prepričan, da je neznani nočni nadlegovaloc zbežal na cesto. Komaj pa je odprl vrata in prekoračil prag:, pa jo neznani moški udaril z nekim topim predmetom najbrže z ušesom sekiro po čelu. Alojzij Pire je brez besede padel vznak in bil na mestu mrtev. Udarec je moral biti silen, kajti Pire ima globoko udrto rano na sredi čela. Napadalec je nato brez sledu izginil v temno noč. Ženski sta takoj priskočili k starčku, ki je ležal na hrbtu na tleh brez znaka življenja in ga pričeli klicati. Toda ves napor je bil zaman. Star ček je bil mrtev. Tragična usoda pokojnega Al. Pirca je vzbudia po vsej kamniški okolici veliko ogorčenje nad surovim nočnim napadalcem. Orožniki iz Mengša so takoj zjutraj pod vodstvom komandirja Vodopivca zaslišali domače in pričeli energično poizvedovati, da izslede napadalca, toda niso imeli nobenega usueha. Ni se še moglo ugotoviti, zakaj je neznani napadalec pobil starčka. Brez dvoma pa je bil napad dobro premišljen in pripravljen. Pokojni Pire je bil znan daleč naokoli kot vesten, varčen in skromen starček. Dasi je bi star že 70 let. je še vedno pridno delal. Bil < * nekem poročajo, da Krvav zločin so je odigral to dni na Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem. Cestna uprava gradi v tem kraju nov železobetonski most čez Temenico. Drlo jo prevzela tvrd-ka 'Probuda* iz Ljubljane, ki ima pri tent delu zaposlenih več delavcev. Pred dnevi je podjetje odpustilo delavca G. F. iz Št. Ktiper-ta in M. F. iz Dolenje Nemške vasi pri Trebnjem. Nih če ni tedaj slutil. kak<» grozno maščevanje sta »»snovala odpuščena delavca nad delovodjo Probude Saksido Francem. Nameravala sta pa napasti s koli in ga pobiti. Delovodjo sta čakala okoli 0. ure zvečer na Dolenjih Ponikvah v zasedi. Na srečo je pa ta dan delovodja ostal v Trebnjem. Namesto njega je bil pa žrev napadalcev povsem drugi mimoidoči, ki je šel v tem času proti Dole-, v žepu njim Ponikvam. Bil je to delavce J Bizjak Herman, ki se je vračal i proti domu. Nenadoma sta iz zasede planila nanj dva neznanca in pa strahovito obdelala s koli. Po glavi in po vsem telesu je padalo po nesrečnem mladeniču. Divjaka sta ga pobila do nezavesti. Šele ko sta v bližini cula korake prihajajočega potnika, sta divjaka pustila nesrečneža v mlaki krvi sredi ceste in zbežala. B'l je to delovodja Saksida. Nesrečnega, do smrti potolčenega mladeniča. v katerem je spoznal svojega delavca, je dal prenesti takoj v svoje stanovanje, od koder je bil nemudoma na odredbo zdravnika dr. Cirila Dereanija iz Trebnjega prepeljan v bolnišnico v Ljubljano. Napadenoc ima smrtno nevarne poškodbe po pla-vi in ni upanja, da bi okreval. Vso noč do prevoza v bolnišnico je bil v nezavesti, v bolnišnici se pa tudi še ni zavedel. Obveščena žandarmerija je na podlagi utemeljenega suma aretirala že oba delavca, ki sta bil.i odpuščena. Hotela sta dokazati alibi. Napadalec je pa v razburjeno sti pozabil na cesti po izvršenem dejanju kol in pa kobuk. ki ga je med napadom izgubil. Ker ni mogel več tajiti, jo v sodnih za porih v Novem mestu priznal dejanje ter povedal tudi ime svojega sokrivca. — Oh. — je pripovedoval rojak -— zakonsko življenje je pa res veselo življenje. — Včasi ona za-rino proti meni kako posodo, in sem strašno vesel, ker me ne z»-done. Potem jo pa jaz zarinem proti nji. in je ona vesela, če je ne zadenem. Tako se zabavava in veseliva skoro dan na dan. mehiškem farmerjtt je star 120 let. Možak najbrž ni štel let. pač pa revolucijo. — To je pa že od sile. k:«r počenja ta naša pošta ! — Kaj pa je z njo .* — Pred tremi tetini sem pisal bratu pismo, pa ga še sedaj nosim Oče: — Ti lenuh grdi! Kaj bi počel, če bi bi! zrastel med ljudmi. ki se trudijo v potu svojefra obraza i Sin : — Žepno robce bi jim prodajal. KLOBASE! Izborne doma prekajene mesene klobase se dobe pri: Mrs. Mary Mxtraik, 2391 Hughes Street, Kidgewood, L. I. (2x 1&3)) Blag Ti spomin Poročevalec. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred ♦1J3S "GLAS NARODA" 216 W. <18th St. New York El NAKRAVATE PRIREDITI VESEilCE, ZABAVE OGLAŠUJTE NL "GLAS NARODA" M Sta pa Tsi Slovenci t nii okoli«!, CBS ZA OGLASE SO ZMERNE Rojak John Mittel v Astoriji jo pogrnntal recopt, kako lahko doseže moški starost 150 lf»t. Devet navodil jo t roba nataur-no izpolniti, pa lahko postaneš sto petdeset let star. .lej jako malo prašičevega sa. Kopiji so najmanj trikrat na teden. tXe kopiji se v premrzli vodi. Xe pose«" a j razuzdanih zabav. Telovadi najmanj pol uro zjutraj in zveoer. Pojdi vsak večer zgodaj spat. Kaditi no smoš niti pipe, niti cigar, niti cigaret. Izogibaj se žensk. Nikdar no poskusi kapljice alkoholno pijačo. To so pametni nasveti, in nc-mara bi človek ros živel stopot-desot let. če bi jih natančno izpolnjeval. Toda. če so pr.iv pomisli, bi bilo tako življenje — brez žensk, brez tobaka in brez pijače — predolgo in preveč dolgočasno. Če se zgodi kaka nesreča, imajo ljudje navado po dolgih ovinkih povedati sorodniku ponesrečenca, kaj se je zgodilo. — Pripraviti pa je tr«*ba na to — pravijo. # Včasi je taka politika dobra, včasi pa tudi ne. Znan mi je slučaj, ko se je ta politika dobro obnesla. Trije vinski bratci so kvartali in ga pili v božjem strahu. Naenkrat postane enemu izmed njih slabo, malo se strese in pade na tla. Bil je pri priči mrtev. ^lenda •ga je zadela kap. Prijatelja) ga nekaj časa gledata. potem ga pa naložita na voziček ih pa odpeljeta na njegov doni. — .Moža sva ti pripeljala — pravita njegovi ženi, ko jima je prišla odpirat. — Je pa nesnaga zopet pil, — kaj ne? — je vzrojila. — Seveda je pil, — sta ji pritrdila. — In kvartal je tudi, kaj ne? — Da, tudi kvartal je. — Pa je zgubil, kaj ne — Ja, zgubil je, — sta dejala. — Zlodej naj ga vzame — je odvrnila. Ga je že vzel — stat rekla in o dala. Srn. "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. V GI'STAVE OEFFROY: Gospa Rivoy je prižgala svečo, da bi o d 41a v svojo spalnico, ko se ji je nenadoma zazdelo, da sliši Uho trkanje na okno $ cestne strani. Trkanje se je začelo iznova. — Najprej sploh ni hotela odpreti. — Ura je bila ravno pol devetih in ob tem času ni prihajal k njej noben znan?c več. Hiiica, v kateri je stanovala po smrti svojega mota sama, je slala na skrajnem koncu vasi čisto na samem. Vsak zvok je bilo slišati v tihi noči, vsak korak na cesti, vsi»ko polglasno izgovorjeno besedo, lajež psov in vsak šHest vetra v vrhovih visokih dreves. Hišico je od treh strani obdajal ograjen vrt s cvetlicami, sadnim drevjem in drugim koristnim rastlinjem. Tok-tok-t:k. Trkanje na okno ni ponehalo. Dasi se je glasile »kromno in rahlo, kakor bi trkal kdo, ki ni hotel delati nikakega hrupa, se gospa vendar ni upala odpreti vrat. Sla Je v prvo nadstropje in potegnila kvišku rolete. Pred vrati je opazila senco nekega moškega. — Kdo Je? — je vprašala stra-> homa — Jaz sem, Jurij, sin Ane Beau- thaine, — se je tiha glasil odgovor. — A ti si, čakaj trenutek, takoj ti odprem. Odšla Je po stopnicah, odrinila težki zapah in odprla. — Kaj pa te Je prineslo ob tej^ uri, fant? Že deset let bo menda, cdkar te nisem videla, Jurij. Izpre-menil si se. vendar bi te bila takoj \ spoznala. Oospa Rivoy Je podala roko velikemu, brhkemu, mlademu človeku, ga odvedla v jedilnico, prligala luč in si natančneje ogledala svojega gosta. — Odpustite, pr>sim, — je dejal ta, — da prihajam ob tako kasni uri. Pariški vlak je imel zamudo. Če motim, pojdem v hotel, vendar se počutim pri vas domačega kakor nekoč, ko sem bil še otrok in sem hodil k vam na počitnice. — Nikamor ne pojdeš, mladec, zate Je vedno prostora ped mojo streho, in si imel čisto prav, da si se spomnil svoje stare kumice, edinega človeka, ki ti Je še ostal na svetu. — Če vam nisem v nadlego, o-stanem nekaj dni pri vas. Zelo sem bil bolan in potreben sem počitka. — Saj si res videti bolan. Oči ti gore kakor v vročici; takoj pokličem zdravnika. — Ne, ne, ne, prosim ne! — je planil Jurij; če mi hočete izkazati ljubav, potem ne pravite nikomur. GROZA da sem tu. Res, potreben sem popolne samote in miru.... — Nu. prav, prav, mladec, kakor ti drago; hita in vrt sta ti na milo voljo. A sedaj pojdi, da ti pokažem tvojo sobo. Oospa je odvedla gosta v sobo, ki mu jo je namenila, potem mu pa Sla pripravljat vročega mleka in peciva. Ko se je vrnila k njemu, je gost prestrašen planil s stola. — Ne straši se, Jurij, jaz sem; najbrže se ti je bilo že zadremalo, a? Dobrodušno mu je zrla v oči in ga prijela za roko, da bi ga pomirila. Petem ga je prisilila, da je spil mleko, mu želela lahko noč in odšla v svojo sobo. Drugo jutro je gospa zaman čakala na gosta, da bi prišel k zajtrku. Zat: Je odšla v prvo nadstropje, da bi ga zbudila. Našla ga je nekako vročičnega kakor prej-enji večer. Odgovarjal je zmedeno na njena vprašanja in se plašno oziral na vse strani. Prosil Je za jutranji list, ga hlastno čital in nato potisnil v žep. Pa zajtrku je takoj zopet odšel v svojo sobo in se do večera ni prikazal iz nje. Sele o mraku, ka je bilo solnce že davno zašlo, se je odpravil na vrt, da bi se izprehodil. Pri tem &e je neprestano plašno oziral na vse strani in se kmalu umaknil v vrt-1 no utico. — Fant, ti si bolan in jutri ti posili p:kličem zdravnika. — Ne, ne. ne! Prosim, tega ni-' kar! — Kaj pa je vendar s teboj, da se tako bojiš ljudi? Ti, ti! Le pazi,1 da nimaš kaj hudega na vesti, a? j — je šaljivo dejala kumica. — Tedaj se je gostov obraz spa-čil. oči so se mu v grozi široko raz-prle. Nič več se ni mogel prema-! g:vati in molčati; začel je obupno j ihteti, padel na kolena in jecljal: j — Usmilite se me.... ne spodite! me.... izvršil sem zločin! —Menda vendar ne, nesrečnež? — Res, res, saj nisem vedel, kaj' delam. Prosim, ne zavržite me,t ne naznanite me! I — A kaj naj počnem s teboj? Ni lepo, da si se prišel skrivat ravno v mojo hišo. Povej mi vsaj po pravici, kaj si storil? Jurij je s solzami, pripovedoval,1 kako je bil zašel v slabo družbo,1 postal tat; neko noč je skušal iz majhne gostilne odnesti dnevni izkupiček, a presenetili so ga, pri čemer je gostilničarko ubi> Gospa je bila vsa iz sebe. Z grozo je strmela v morilčev obraz ki ji je postal v tem trentku docela tuj in neznan in je ni z nobeno po- tezo spominjal na malega dečka, SVATBA, KI JE TRAJALA TRI LETA VELESVEČENICA BELE MAGIJE Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlaga-telj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI« kar je v mnogih slučajih jako važno. * Vloge obrestmjemo po 4% Sakser State Bank tS CORTLANDT It. T. IZ ZIVIJENJA KRALJA EDWARDA VIL Angleški kralj Edward VII. je bil doma na Angleškem, pa tudi po svetu silno znana in popularna o-seba. Znan pa ni bil samo kot eden najbolj spretnih diplomatov svoje dobe, ki je s svojimi političnimi zmožnostmi mnogo pripomogel do osnovanja antante pred svetovno vojno, ampak še bolj znan je bil vsled raznih svojih zasebnih doživljajev. Kralj Edward je rad dobro in mnogo jedel in dogodila se je velikokrat, da je dal poklicati kuharja in ga vprašal, kako se ta ali ona jed pripravi. Nekoč je bil povabljen na obed, ki ga je priredil neki baron v enem najboljših hotelov v Londonu. Na mizo so prinesli med drugim tudi divjačino, pripravljeno na dunajski način. Kralju je bila jed silno všeč in takoj je dal poklicati kuharico, da mu pove recept. Kuharica, rojena Dunajčanka, pa se je odrezala: — O, kaj pa Anglež ve, kaj je dobro! Kralj Edvard pa Je ljubil tudi le-Po obleko. Dokler je bil še prestolonaslednik, se je angleška moda ravnala le po njem. Pa tudi na lepo žensko obleko je mnogo dal in nikjer se ni tako dobro počutil kakor v družbi lepihm lepo oblečenih Parlžank. Ko se je nekoč peljal v okolico Pariza, Je pa srečal voe, v katerem se je peljal njegov stric, vojvoda Koburškl. Takoj Je tekel svojemu spremljevalcu: — Glejva na drugo stran — ta človek se nahaja vedno v družbi najbolj neokusno oblečenih žensk! ki ji je bil tako mil. Čutila je, da stoji pred njo čisto tuj človek, ki nima z nekdanjim otrokom nobe-j ne zveze. Groza je zadušila usmiljenje. Odmaknila se je daleč od njega, stegnila roke, kakor bi se hotela braniti pred njim, in zajec-! ljala: j — Ne, ne, ne boj se, ne nazna-j nim te; tega nočem in tudi ne mo-( rem. Potem je hitru odšla po hodniku v svojo sobo ter vrata dvakrat za-J klenila za seboj. Kakor se je pri tem trudila, da bi čim tiše obrnila ključ, je Jurij le slišal tiho škrtanje' in se stresel. Potem je legla po hi- i ši globoka tišina, in oba človeka J ki sta bila v nji, sta slišala edino j le utrip lastnega srca. Jurij je sedel vase pogreznjen, i ko ga je prestrašil ropot omare, ki, j: je gospa porinila k vratom; po-j tem je čisto dobro razločil premikanje mize, ki naj bi bila izpopolnila barikado pri vratih. Skušal je vstati, iti do kumičnih vrat, govoriti z njo in jo pomiriti, njo, h kateri je bil sam pribežal v svojem smrtnem strahu pred zasledovalci, a ni mogel. Bil je ka&or odrevenel. Iz kumičnih vrat se je ukral žarek luči. Jurij je čutil, da stoji gospa za vrati, vzravnana in prestrašena, in groza ga je bilo groze, ki jo je vzbujal v ubogi ženi. Po prstih je zapustil sobo, krenil previdno po stopnicah in odprl vrata na vrt, ki so tiho zaškripala; neslišno je stopil čez prag na vrt. Ko se je ozrl kvišku, je videl v ku-mični sobi luč; v duhu je videl ženo, kako stoji za zavesami, prevzeta groze, drhteča, morda s kakim orožjem v roki, da bi branila svoje življenje pred morilcem, ki je užival njeno gostoljubje. Res je stala tam, pritiskajoč čelo okenski križ, ravno tako prepa-dena in bleda kakor morilec sam, čegar vsak gib je drhte zasledovala. Videla ga je, kako se je ozrl proti njenemu oknu, mesečina je lila na njegov zelenkasti obraz, oči so se zapičile v okno kakor dva neža; potem je obrnil hišici hrbet in šel proti vrtnim vratom, ki so vodila na prosto. Bila so zaklenjena. Zlezel je čez kameniti zid, o-pirajoč se ob deblo sadnega drve-sa, in gospa je opazila njegovo senco, ki je zdajci izginila, kakor da bi se bil morilec na oni strani zidu pogreznil v brezdanjo temo. Plavolasa hčerka nekdaj mogočnega turškega sultana Abdula Medžkla Durru Šahvar je zapustila prekrasno vilo svojega očeta in od- j potovala v Pariz, da nakupi vse potrebno za poroko z najbogatej-1 šim možem sveta. Njen bodoči mož je Azam Jah, sin in dedič prestola Nizama Hajderabadskega, najbogatejšega moža na svetu, ki smo o njem nedavno poročali. Samo zlata v kosih ima ta mogočnež v zakladnicah svoje rezidence za mili-1 jone, a to je le neznaten del njegovega neizmernega bogastva. Nevesta je doraščala med stenami sultanovega harema in šele nedavno je odložila pajčolan. Nosi pa evropsko obleko in njena svatba v Londonu bo tudi v pcinem pomenu besede evropska. London take svatbe še ni videl. Za mnoge verne mothamedane je bivši sultan še vedno kalif in zato prispo v London mnogi mohame-danski dostojanstveniki iz Mekke, Medine, Jeruzalema in Stambula.i pa tudi iz vse Indije. Poročne sve-j čanosti se bodo potem nadaljevale! v Indiji in končane bodo šele čez j tri leta. Nizamov gostoljubni dvor! bo ves čas odprt vsem gostom in pri znanemu razkošju hajderabad-; skega dvora se ne bo mogel nihče1 pritoževati, da ga niso pošteno po-1 gostili. V Madridu je umrla te dm donna Theodora, slovita "velesveče-nica bele magije", znana po svoji čudoviti zdravilni in proroški moči. Španski listi poročajo, da je odkrila tajne sile v sebi že kot 4 letno dete. Rešila je življenje ljudem, nad katerimi so bili zdrav niki že .obupali. Najbolj je pa za V "Muenchener Medizin Lschen Wochenschrift" piše dr. Kar p o novi metodi boja proti revmatizmu. Gre za injekcijo krvi človeka, ki ga muči revmatizem. Zdravnik vzame revmatičnemu človeku nekaj krvi in napravi iz nje serum, ki ga vbrizga drugemu revmatiku. Injekcije se ponavljajo 5 do 6 dni. In v j tem času revmatizem popolnoma j izgine. Otekline v sklepih izginejo, i bolečine ponehajo in temperatura je..,nU1?glm Pade. Bolezen tudi ne zapusti nobe-c. hili zdrav- ., , „ „ nih posledic. Važno je tudi, da so , , . ........ po tej metodi ozdravljeni bolniki slovela. je bilo ubitih, ko je nek meha-dal zatreti. Šele zdaj se je posre- hanik hotel napolniti plinov tank. čilo odkriti serum proti sklepnemu Plin se jo vsled neprevidnosti revmatizmu. Te vesti bodo gotovo vžp-al in nastala jo velikanska veseli vsi, ki jih muči ta bolezen.: eksplozija. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Mladih zanikernežov lastni živo« topiš ............................................75 Mlinarjev Janez .................................50 Musoliao........................................._.....,4(| Mrtvi Gostač .......................................35 Mali Klatež ........................................70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan Albreeht) ..........25 Mladini srcem. Zbirka )>ove>ti za slovenska mladino ...........................25 Misterija, roman ............................. 1.— Možje ..................................................1.35 Na različnih potih .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II. del. 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez __________________.70 Naša leta, trda vez ..........................„10 broširana .......................................90 Na Indijskih otokih ............................50 Naši ljudje..............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina.................„35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov birse-gu sloveiiskejra polka ....................1.30 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda...............................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........00 mehko vezana ............................JS0 PraprefeRove zgodbe..........................J15 Pasti in zanki ..................................Jt5 Pater Kajetan______________________________l_ Piagvinski otok ........................... , -,0> Povest o sedmih obešenih _______________JS9 Pravica kladiva .................................JO Pabirki iz Roža (Albrecht) ............."55 Pariški zlatar .....................................J5 Prihaja*, povest ......A.........................SO »ožigalee..............................................JtS Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano _______________________________1.— Po strani klobuk _______________________________30 Plat zvona__________________________________4« PH stricu _____________________________________.fo Prtt boiji ------------------------------------JO Patrta, povest Iz irske junaške dobe --------------------------------------------Jt0 Pa gorah in- lil l—h -------------------M Pol litra vipavea .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. M ajar .............................30 Predtržani, Prešern in drug! svetniki v gramofonu .........................25 Pri godbe čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selivke, trda vez.........................75 Pred nevihto ....................................35 Popotniki .............................................60 Poznava Boga ....................................30 PiHii ......................................................30 Povodenj ...............................................30 Praski judek .........................................25 Prisega Huronskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Košutniki 1. zvezek ....................................40 li. zvezek .....................................40 Prvič med Indijanci...........................30 Preganjanje indijanskih nusjonar- jev ............................................JO Roman treh src ...............................1.20 Robinzon ............................................^50 Robinzon Crusoe ...................................60 Revolucija na Portugalskem ..........JO Rdeča in bela vrtnica, invest ........JO Rdeča megla _____________________________________„70 Rdeča kokarda..................................1J5 Slovenski šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Sueški invalid..................................J5 Sveta Genovefa................................JO Solnce in sen« ...................................(5 Skrivnost najdenke ..........................J5 Skozi širno Indijo ........................50 Sanjska knjiga, mala _____________________<0 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........IJ0 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca, 1014—1018 ___________________1J5 Sredozimci, trd. vez. .........._____________00 broS. ---------------------------------------40 Strahote vojne ................................JO Štiri smrti, 4. zv.............................35 Smrt pred hiš«______________________________J5 Stanley v Afriki ______________________JS9 Spomin znanega potovalen ________1J0 Stritarjeva Anthotorfja. brofi _______00 Sisto Šesto, povest iz Abrucev _______30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..............................................30 Študent naj bo, V. zv....................J5 Sveta Notburga ____________________________„J5 Spisjo, male povesti ..........................J5 Stezosledec____________________________________..JO Šopek Samotarke ..............................35 Sveta noč .............................................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Slike (Meško) ....................................60 Seržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, trda vez..............!*) SHAKESPEARKVA DELA: Machbet, trdo vez................................90 broširano .......................................70 Othelo....................................................70 Sen Kresne noči ................................70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreeht > RaJtjena gruda, izvirna i»ovest. ll>4 str.. brUirano .......................................35 Št. 2. (lia.lo Murnik > Na Bledu, izrirna povest, 1S1 str., broš. .50 Št. ti. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani ...................................35 Št 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 3S4 str., broširano .....................................JO St. 5. (Fran Milf-inskD Gospod Fridolln Žolna in njegove druii žina, veselomodre črtice I., TJ strani, broširano .........................25 Št. G. (Novak) Ljuobsumnost ....JO št. 7. Aadersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš. .................35 Št. a Akt štev. 113 .......................75 Štev. 0. (Cniv. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan Albreht). .Andrej Ternoue, relijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari EnglLs) Denar narodno-gospodar8ki spis. pošlo venil dr. Albin Ogrls. 238 str., broš..............................................JO Kar pa velja v orijentu za morfij in za "hašiš", tz velja pri nas za alkohol in za kokain. Nam se pa ne sanja samo po u-živanju raznih opojnih pijač in mamil, ampak tudi najbolj oustim in suhoparnim ljudem se včasih sanja kaj neverjetno bujnega in lepega. Sanje morajo t:rej biti odvisne od činiteljev. ki delujejo v nas samih in baš to razlaga dr. Slosson. Slosson omenja neko žensko, ki je vsak dan uživala, sredstva proti prehudemu pritisku krvi. Kakor hitro je pričela tisto sredstvo uživati, se ji je vedno sanjalo kaj prijetnega, in sicer zelo živo. V sanjah je vedno potovala kam dalečč in povs:d so bili kolodvori prebe-ljeni, kamor je prišla, vozovi pa vsi na novo prebarvani, železničarji pa so vsi nosili same nove obieke. Te lepe sanje so trajale vse dotlej, dc*kler ji ni zdravnik dal novega sredstva. Kakor hitro pa je začela ženska uivati novo sredstvo, se ji je sanjalo kaj hudega in neprijetnega. Ta pojav tolmači dr. Slosson ta-ko-le: — Sanje so ostanki našega duševnega življenja, ki ga živimo pri polni zavesti. Kar se pa godi v našem telesu, to vpliva tudi na naše duševno življenje. Na naše duševno življenje vpliva teiQ deloma po živcih, ali pa po posebnih "pD-slancih", ki jim pravijo "hormoni". Ti "poslanci" so kemične tva-rine. ki nastajajo v tem ali onem organu in ki hodijo potem kot "poslanci" od organa do organa, n. pr. do možganov. Take snovi pa naredimo lahko tudi umetno in jih lahko v telo "vtihotapimo", kjer povzročajo potem napačen 'alarm*. Inzulin n. pr.. ki ga rabimo proti sladkorni bolezni, povzroča strah, ki mine bolnika šele potem, če po-vžije košček kandiranega sladkorja. "Pytnitrin" povzroča v človeku dobre in prijetno občutke, "adrena-* lm" pa strah in bojazen. Če to drži, kar pravi Slossov, potem ni več daleč čas, ko bomo svoje sanje izdelovali v laboratorijih kakor kakšne razglednice.... POZIVi Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." ODA NEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 1, 1931 TH1 LARGEST SLOVEN! DAILY t» (J. S. A. giaiaiaBiaaia^^ Pomladni Sen žBiMafaniaiafai? romam iz življenja, aiaiaiaiafiaaiarar. Za Glas Naroda priredil I. R aagiaiaiaiaa^^ ( Nh«1m1 j«*VHlljf.) — «lra«ri Wolf, — mu zmIcIh'«* bankir. — tukaj st«' t«-daj. Mislil M*m. «la St.- bili ž.- pr#-j tukaj. Zdaj pa bomo pustili zanuVu- Kalna — h li i m' mislit«* tudi vi tako.' Tukaj vzemite cigaro, go-MjMid baron, je i/.vrstna. — 'Ni r«-», gospi«-« jil. Li/.«r. k«v»r borno pili na vrtu. Tako )«*p pi«-a, s«j ug, b«» trajalo prcnlolfro. — pravi (Ja-brijohi okrajno prijazno, kar sicer ni bila njena navada. Dama *tt* poslovi in odide. Wolf in (iabrijela >ta sama. Xevetita ljubeznjivo pogleda za-roeenra in pravi: — Ali si zadovoljen, moj dra^i.* Wolf prime njeno roko in jo poljubi. — Da. Gabrijela. — pravi. — zdaj pa to prosim, ako ti ui pre-ismi: oba klečita pred omaro z muzi-kalijami. — Tukaj imam novo pesem, pa je ne znam še povsem dobro. — mu pravi in ga smehljaje pogleda. V tem trenutku je bila krasna, da je mogla zmešati vsakega inladeniea in Wolf s»* temu vtisu ni hotel odtegniti. Nožno položi roko okoli njenega vratu. To ni nič, moja draga; pridi sem! — Privije jo na svoje prhi. Z vzlikom ovije (iabrijela svoje roke okoli njegovega vratu in hO iskreno pritisne k njemu. | — Gotovo je odpotoval v Slezijo. da oskrbuje svoja posestva. P.il je zelo lep. toda oprosti. Wolf, ne bi smela tega reči. O, Wolf, tako zelo rada te imam. Od ljubosumnosti bi zblaznela, ako bi ve-0« 1h, tla razun mene poljubiš še katero drugo. Ti si vendar moj, samo moj.*. Povej mi. ako ljubiš še katero ilrugo poleg mene * Vem. i!« taki mladi (rosjw>«lje niso v tem tako natančni. — Toda Gabrijela. — odvrne Wolf resno. — kaj moram slišati! Kakšne misli imaš v svoji glavi* X*e žali me s takim nezaupa-{ njem. < »d dneva, ko si postala inoja. za mene ni več nobene žene. j CKramoeena povesi Gabrijela glavo, nato pa strastno išče njegova usta. Oprosti, oprosti, mi Wolf. — šepeče. — samo moja prevelika ljubezen — (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. — - O, ti — ti. — jeclja pijana blaženosti, — kako^te ljubim. Wolf! rmrla bi bila. ako ne hi postal moj. Kaj ne tudi ti mene ljubiš! — vpraiujoč ga pogleda. • Xe izprašuj. pusti se rajši poljubljati, duša draga! — reče lri pritisne svoje iisnice na njena rdeča usta. Tako sedita nekaj rasa. Wolf napol zapre oči ni kadar je poljubil Gabrijelo. m jo mislil, da je njegovo sladko dekle — Marija. Kaj neki dela! Njegovo pismo jo morala dobiti šele nocoj, ko je prišla i z trgovine, Gotovo je mislila, da je odgovoril na njeno pi-kiiio in ji sporočil da zvečer pride. In mesto tega bere njegove obdolžbe. Tako jasno je videl vse pre«| seboj, da misli ui mogel pregnati. Zopet in zopet so mu je prikazoval njen ljubki obraz in celo sedaj, ko drži svojo zaročenko v objemu. Ni mogel od nje. kajti preveč sta bila ž«' zvezana. In (iabrijela. kako jo bila strastna in nenasitna v poljubih. Jiujno mlado deklo v njegovih rokah je bila sama ljubezen in udanost. Vse drugače. kot pa ono lepo dekle, ki mu je bila poosebljena nedolžnost in • stost, katere čista duša je tolikokrat odkrito ležala pred njim — in vendar ga jo prevarila. Ta tukaj mu jo bila zvesta, to jo vedel natančno, saj jih jo imela toliko na izbiro, toda samo njega jo hotela imeti! Ali pa je to 1 I a tudi prava pristna lubezonNo. to e bilo samo strastno pozi Ijenje in nagon, bil je samo ponos, da sij jo pridoila ljubljenca žensk —• na kateri način, je bilo vseeno — imela ga jo in to je njej zadostovalo. Vedel pa je tudi. kaj še bo vso prišlo: brezkončni obiski, dolgočasna povabila, mod tem izbruhi ljubeznjivosti, prizori ljubosumnosti o čemur je že danes videl pričetek. N'«>, to ne sme biti; sama zaroka bi preveč vplivala na njegove živce, nobene minute več za sebe, samo biti udan suženj — in pri tem mučne misli, ne, najboljše je, ako se čim prej poroči, potem bo vsaj sam svoj gospod! In ravno sedaj ji je hotel povedati svoj namen; gotovo bo privolila. — Gabrijela, prej si hotela vedeti, na kaj sem mislil, — prične, -— ali hočeš vedeti? Kaj jo tedaj bilo! — ga vpraša in si potisne lase s čela. — Kno prošnjo imam, mojo srce. Ali ne bi hotela reči očetu dobro besedo, če prosim, da se kmalu poročiva, prav kmalu, kaj? To se mu je zdelo kot rešitev iz položaja, vsled katerega bi moral postati hinavec — in nič mu ni bilo kaj zoperno kot se hliniti in lagati! — Pa zakaj Saj je vendar tako prijetno biti zaročen. Nek notranji čut ji je govoril, da se sladka poezija stanu za-r.ike zelo razlikuje od resnice in proze zakonskega stanu. — Da. tem. ker te tako nepopisno ljubim! Odkar te poznam! Dve !eti si že tukaj. Ko bi te ne bila videla, bi bila že davno poročena. Tako pa sem čakala na tebe! — Gabrijla. na mene. ubogega, neznatnega poročnika —? — Da. Wolf priznam ti! Malo je manjkalo, da se nisem zaročila v grofom M. ne vem. ako ga poznaš. Tedaj pa sem te videla v gle diiču — o še, natančno vem. igra je bila "Potopljeni zvon" — ti si bil tako zatopljen, da nisi niti enkrat pogledal po občinstvu. _ Kako sem bila ljubosumna na dekle, kateri si posvetil vso svojo pozornost. Jaz pa sem sedela v loži ravno tebi nasproti. Ugajal si mi. tvoj lepi obraz — oh. me. mlada dekleta, smo vse norele za teboj. Pravzaprav ti tega uo bi smela povedati, kajti moški si takoj prove? domišljujete. VVol se risiljeno nasmeje. Njemu to razkritje nI bilo posebno prijetno ker je bil sovražnik vsakega pretiravanja, posebno če mu je kdo govorit priliznjeno, kot sedaj Gabrijela. — Sčasoma še lahko postanem ošaben in nadut. — pravi nato, — da mc nekateri tako zanimajo za mojo brezpomembno osebo. — Toda grof, Gabrijela, kaj je ž njim? Nepoštena bagajničarka pod kjučem. Iz Zagreba je pobegnila preti dvema mesecema blaga jničarka Kstera Zibar. ki je poneverila nad 300.000 I>in. Ves čas se je potikala po Sloveniji, slednjič jo je pa srečala blizu Maribora orožniška patrulja in jo aretirala. Priznala jo. tla jo poneverjala denar že od leta 102<». ko je pa zaslutila, tla so ji prišli na sled, je pobegnila. Izročili so jo sodišču. Tihotapec zaklal tihotapca. Amertl Musič in Smilil Ervoč. težaka iz Oparca v liosni sta že dolgo kuhala žganje in ga tihotapila. Oblasti so vedele za to, pa ju niso moglo zasačiti pri tihotapstvu. Te dni je Ahmed pripravi! pletenko žganja in ga dal Smailu. tla bi ga prodal. S mail jo odnesel žganje v Prijedor. kjer so ga pa zasačili in mu žganje zaplenili. Doma je povedal Ahmed n. kaj se mu jo zgodilo. Ahmed mu pa ni verjel, temveč je mislil, da je žganje prodal in obdržal denar. Zato sta so sprla. Ahmed je vzel velik lovski nož in počakal Smaila na pragu, kjer ga j<- zabodel naravnost v srce. Truplo je odnesel v klet iu zasadil mrtvemu tovarišu nož še enkrat v prsa. tla bi oblasti mislile, tla je padel sum na nož. Orožniki so Ahmeda aretirali in zločin jo takoj priznal. Tragedija dveh bratov. V Plavili pri Novem Sadu so je obesil posestnik Ivan Hemlin-gor. V smrt ga je pognal težak gospotlarski položaj. Te dni so jo pa obesil še njegov edini brat Josip. Zver v človeški podobi. •Teseni so pase živina po travnikih, kjer začenja poganjati po košnji trava. Tako je spustil tudi Andrija. Mihajlovič v Petrinji svoja konja čez noč na pašo. Zjutraj. ko je prišel po konje, je pa zagledal grozen prizor. Enemu konju je bila odsekana zadnja noga, drugi jo bil pa s sekiro ves razsekau ob straneh in po zadnjih nogah. Prvega konja so morali takoj ubiti, drugega pa zdravijo. Policija je uvedla preiskavo, da najde krvoločneža. ki nima nobenega usmiljena z ubogimi živalmi. Ker je spravljal dekleta v javne hiše. Xeka gospa je opozorila zagrebško policijo, na Nikolo Ratkovi-ea, češ da se ji zdi sumljiv, ker je izginilo že več deklet, s katerimi so ga videli v mestu. Policija je Ratkoviač aretirala in izročila sodišču, kjer se je prepričala, da ovadba ni brez podlage. Mož se zagovarja, tla ni imel niti pojma, da so dekleta namenjene za javne hiše. Na cesti so ga ubili. V karlovško bolnico so prepeljali (KMetnega občinskega pod-načelnika v Velike Kladuše, Sava llabiča, ki so ga kmete na cesti napadli in tako obdelali z noži in koli, da je v bolnici kmalu umrl. Spopad med ljubosumnima ženama. V Srbobrr.nu sta se spopadli ljubosumni ženi Roza Sekrenji in njena soseda .1 listina Ha laž. Roza jo očitala .Justini, da ji je zapeljala moža. Te dni sta so srečali na ulici, Roza je pograbila kol, ho-teč udariti Justino, ta je pa brž potegnila izpod krila revolver in ustrelila, pa ni zadela svoje nasprotnice. Zadeva so bo obravnavala pred sodiščem. Velika poneverba v Splitu. Ueogra jsko "Vreme" poroča. eutsehlan«l. Cherbourg. Hamburg 11. deccmbrj: I!* lie Kr.ini-. Havre Bereng:tria. Cherbourg 12. decembra: Koma, Napoti, Genova iS. decembra: II: »men. i herboisrg. Hren*"! N*-»» lort. Ch»rl»uurg, ilainburc New Amsterdam, tioulofne »ur Mer, Ri>t;rnl.iin 17. decembri: IVruii. lrfiulxgiie Sur M»-r, Itr*m«*n 19 decembri: 1. 'Uis, rhrrliourB, Iluml.uJi 22. decembra: Vuh ufua. Tr»t 23. decembra: l'r«;!j£ih hotelih, lil Rimo pomislit« na kratko ceneno niSko vožnjo v Slovenijo. Mali stroški sta prtljago in brezplačni vizej. 01»IXK-|TK si: za Potovanje VXAI'KEJ: SATURNIA — 3. DEC.; 9. JAN. VULCANIA — 22. DEC. Katerikoli agent vam 1«. reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot t potovanj« na oor«nnih oarni|clh; ILE De FRANCE 11. dec.: 30. jtfn. < 10 P.M.» <12.05 A.M.» PARIS 15. jan.; 14. maia <10 P.M.• H2.05 A.M.' .Najkra].«* p..t po SelestilcL Vsakdo J« v p.-f^bnl kxtfinl z v »cm! modernim , >d »bn htttiI — 1'ija^a in »lavna fran OJ»k«» k uhlnja izredno nizke ren«. V'i>r«ft*Jle kalerefako' pr«>bl:iS^enrga agent* FRENCH UNE 1» STATE STREET 'IFW VORK N V TUDI TO LETO PRIREDIMO NAS VELIKI SKUPNI BOŽIČNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s pamikom "ILE DE FRANCE" dne 11. dec. (10.C0 P. M.) Kdor je namenjen preživeti božične praznike med svojci in sorodniki v stari domovini, je vabljen, da se pridruži temu našemu božičnemu izletu. Dodeljene so nam najboljše kabine na najvišjem krovu. Tedaj bo izletnike spremljal Iz New Yorka pa skozi do Ljub'jane naš rojak g. JOS. MAJDIČ, g'avni zastopnik francoske družbe, nastavljen v Buchs-u (Švica), ki se pripelje na'asc v to svrho semkaj; on je strokovnjak v tem poslu in bo skrbel zato, da bodo izletniki potovali brezbrižno in brezskrbno in on bo imel v oskrbi tudi prtljago, ki bo čekirana že tu skozi do Ljubljane. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE. HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO jSakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y. CT:■ ......;::'„.:" ..'.": ... . :. ■ :: ara ; i^.u^ip.'iraapiwtj'^'— !'. :.ili ...L...^JUu HjjlilffTiL-:^ p Mali Oglasi imajo velik uspeh P mm Si Prepričajte se! t4 I _ nacai^umnLi!n!!r.ii;^-nai!.ffii^iTiiunjiitm*^:r s kdss, —r—"■"trir'w—I] aBMMPBBMiiiiiBiiBUUiMiiiiai^.iiMiiMEMiniHciBiraiauT!' J Kili.;::;...;:■,T^r.r.-LJ-.iti^i™:—^'TT^nignTl^rTrTC^aiafcŠ