179 farm vestn 2023; 74
SISTEM FARMACEVTOV 
PREDPISOVALCEV: 
IZKUŠNJE IZ TUJINE IN 
POGLEDI SPLOŠNE 
POPULACIJE, 
FARMACEVTOV IN 
ZDRAVNIKOV V SLOVENIJI 
PHARMACIST PRESCRIBING: 
EXPERIENCES FROM ABROAD AND 
PERSPECTIVES OF THE GENERAL 
POPULATION, PHARMACISTS, AND 
PHySICIANS IN SLOVENIA 
 
AVTORJI / AUTHORS: 
asist. dr. Ana Kodrič, mag farm.1 
Anja Rožič, mag. farm.2 
doc. dr. Nejc Horvat, mag. farm.1 
 
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo,  
Katedra za socialno farmacijo,  
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana 
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana 
 
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: 
E-mail: nejc.horvat@ffa.uni-lj.si
POVZETEK 
Sistem farmacevta predpisovalca je v praksi prisoten 
v več razvitih državah po svetu. Z raziskavo smo 
želeli opredeliti koristi in ovire, povezane z uvedbo 
tega sistema, in ovrednotiti pogled slovenske splo-
šne populacije, farmacevtov in zdravnikov nanj. V 
ta namen smo opravili pregled literature, na podlagi 
katerega smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo 
naslovili na lekarniške farmacevte, zdravnike in pri-
ložnostni vzorec splošne populacije. Sistem prinaša 
mnoge koristi za bolnike, farmacevte oz. farma-
cevtski poklic in druge zdravstvene delavce ter si-
stem zdravstvenega varstva. Njegovo implementa-
cijo in izvajanje v praksi lahko ovirajo 
družbeno-politične okoliščine, pomanjkanje finan-
ciranja in virov ter pomanjkljive kompetence pred-
pisovalcev. Seznanjenost s sistemom farmacevtov 
predpisovalcev v Sloveniji je razmeroma slaba, ven-
dar pa rezultati ankete kažejo na pozitiven odnos 
splošne populacije, farmacevtov in zdravnikov, saj 
bi sistem izboljšal dostopnost do zdravil in koriščenje 
farmacevtovega znanja in veščin, prihranil čas bol-
nikom in zmanjšal delovno obremenitev zdravnikov. 
 
KLJUČNE BESEDE:  
farmacevt predpisovalec, koristi, ovire, pogled, spre-
jemanje 
 
ABSTRACT 
Pharmacist prescribing has been well-established 
in clinical practice around the world. The aim of our 
study was to identify the benefits and barriers as-
sociated with the introduction of this system, and 
to evaluate the views of the Slovenian general pop-
ulation, pharmacists and doctors on it. For this pur-
pose, we conducted a review and an online survey, 
which was addressed to community pharmacists, 
doctors and a random sample of general popula-
tion. The system brings many benefits to patients, 
pharmacists and other health professionals. Its im-
plementation can be hindered by socio-political cir-
cumstances, lack of funding and resources, and 
insufficient competence of prescribers. Familiarity 
with the system of prescribing pharmacists in Slove-
nia is relatively poor. However, the results indicate a 
positive attitude of general population, pharmacists 
and doctors, as the system would improve access 
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Argentina), v ostalih 98 državah pa so politike nezdravni-
škega predpisovanja razvrščene v pet kategorij: 
1) predpisovanje le v nujnih primerih (npr. Portugalska, Ma-
roko), 
2) dopolnilno (odvisno) predpisovanje (npr. Nizozemska, 
Litva), 
3) neodvisno predpisovanje (npr. Združeno kraljestvo, Nem-
čija, Švedska, Kanada, Avstralija, ZDA, Nova Zelandija), 
4) izvajanje kljub nejasno opredeljeni podlagi v zakonodaji 
(npr. Avstrija, Francija, Norveška) in 
5) zakonodaja za nezdravniško predpisovanje v pripravi 
(npr. Španija, Finska). 
Lekarniška praksa se nenehno razvija, pri tem pa se os-
novne naloge farmacevtov, kot sta priprava in izdaja zdravil, 
preusmerjajo k zagotavljanju oskrbe, osredotočene na bol-
nika, vključno z usklajevanjem in prilagajanjem zdravljenja 
z zdravili, cepljenjem in pregledom zdravil (10). Med te 
strokovno zahtevnejše naloge uvrščamo tudi predpisovanje 
zdravil s strani farmacevtov, ki je v mnogih državah že 
ustaljena praksa. V Združenem kraljestvu so ob uvedbi si-
stema farmacevta predpisovalca leta 2003 pooblastila 
sprva omejili na model dopolnilnega predpisovanja, a so 
že leta 2006 farmacevti pridobili pravico do samostojnega 
in neodvisnega predpisovanja (4, 5). Modeli farmacevta 
predpisovalca se med državami razlikujejo, a vsem je sku-
pen namen: izboljšan dostop bolnikov do zdravil, povečana 
varnost uporabe zdravil ter bolje izkoriščeno strokovno 
znanje in kompetence farmacevtov (2). 
Namen raziskave je opredeliti koristi in ovire, povezane s 
sistemom farmacevtov predpisovalcev, in ovrednotiti po-
gled splošne populacije, farmacevtov in zdravnikov na si-
stem farmacevta predpisovalca v Sloveniji. 
 
 
2 METODE 
 
2.1 PREGLED LITERATURE 
 
Pregled literature smo izvedli v podatkovni zbirki PubMed 
z uporabo iskalnega profila (((((“pharmacy prescrib*”[Title]) 
OR (“pharmacist prescrib*”[Title])) OR (“non-medical pres-
crib*”[Title])) OR (“independent prescrib*”[Title])) OR (“sup-
plementary prescrib*”[Title])) OR (“collaborative 
prescrib*”[Title]). V pregled smo vključili članke v angleškem 
jeziku, objavljene med leti 2000 in 2022. Opravili smo tudi 
pregled povezanih člankov, ki jih z iskalnim profilom nismo 
1 UVOD 
 
V Sloveniji se soočamo s pomanjkanjem družinskih zdrav-
nikov, kar omejuje dostop bolnikov do obravnave na primarni 
ravni. Ena od možnih rešitev za izboljšanje dostopnosti je v 
povečanju obsega pooblastil drugih zdravstvenih delavcev, 
vključno s farmacevti (1–3). V tujini je koncept predpisovanja 
zdravil s strani zdravstvenih delavcev, ki niso zdravniki, uve-
ljavljen že dlje časa. Začetki nezdravniškega predpisovanja 
v Združenem kraljestvu segajo v začetek 90. let prejšnjega 
stoletja, ko so zdravila z omejenega seznama predpisovale 
medicinske sestre v ambulantah, leta 2003 pa so pravico 
do predpisovanja pridobili tudi farmacevti (4, 5).  
Farmacevt predpisovalec je izkušen zdravstveni delavec, 
usposobljen in kvalificiran za predpisovanje zdravil, v odvisni 
(v sodelovanju z zdravnikom) ali neodvisni vlogi (6). Model 
neodvisnega predpisovanja daje nezdravniškemu predpi-
sovalcu vso odgovornost za oceno stanja, postavitev dia-
gnoze ter sprejemanje odločitev o zdravljenju v okviru svojih 
pristojnosti, medtem ko je odvisni predpisovalec zavezan k 
delovanju v okviru dogovorjenega načrta (4, 7). Odvisno 
predpisovanje je lahko dopolnilno (supplementary) ali sode-
lovalno (collaborative) (2). Dopolnilni predpisovalec lahko 
predpiše zdravila v okviru kliničnega načrta bolnika, ki pred-
stavlja potrjen dogovor med zdravnikom, farmacevtom pred-
pisovalcem in bolnikom, in vključuje pooblastila za spremi-
njanje odmerkov ter spremembo ali ukinitev zdravil, ko ta 
niso več potrebna (2, 8). Sodelovalni model pa predstavlja 
partnerstvo med zdravnikom in farmacevtom, v okviru ka-
terega zdravnik postavi diagnozo in sprejme odločitev o 
uvedbi zdravljenja, farmacevt pa izbira, nadzoruje, spremlja 
in nadaljuje ali prekine terapijo, s ciljem doseganja optimalnih 
izidov za bolnika. Tako si zdravnik in farmacevt delita tveganje 
in odgovornost za dosežene zdravstvene izide (9).  
Raziskava Eckerja in sod. iz leta 2020 (1) kaže, da imajo 
med 117 vključenimi državami v 19 pravico do predpiso-
vanja izključno zdravniki (npr. Slovenija, Hrvaška, Švica, 
to medicines and the use of pharmacists’ knowl-
edge and skills, save patients’ time and reduce 
doctors’ workload. 
 
KEy wORDS:  
attitude, barriers, benefits, pharmacist prescriber, 
view
180
S
IS
TE
M
 F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 P
R
E
D
P
IS
O
VA
LC
E
V:
 IZ
K
U
Š
N
JE
 IZ
 T
U
JI
N
E
 IN
 P
O
G
LE
D
I S
P
LO
Š
N
E
 P
O
P
U
LA
C
IJ
E
, F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 IN
 Z
D
R
AV
N
IK
O
V
 V
 S
LO
V
E
N
IJ
I
farm vestn 2023; 74
zajeli, a so bili tematsko povezani z našim iskalnim profilom, 
ter jih vključili v pregled.  
 
2.2 SPLETNA ANKETA 
 
Na podlagi pregleda literature smo oblikovali vprašalnike, 
ki so vsebovali naslednje kategorije: splošne lastnosti si-
stema (prednosti, slabosti), kompetence farmacevtov, 
 izobraževanje farmacevtov, podpora zdravstvenih delavcev 
in javnosti ter infrastruktura in viri. Zbrali smo tudi demo-
grafske podatke respondentov. 
V spletnem okolju 1KA smo izdelali tri spletne ankete – za 
splošno populacijo, farmacevte in zdravnike, ki so bile se-
stavljene iz pretežno enakih vprašanj, deloma prilagojenih 
posamezni ciljni populaciji. Vprašanja so bila postavljena v 
obliki trditev, s pripadajočo petstopenjsko Likertovo lestvico. 
S pilotno raziskavo, v kateri so sodelovali štirje predstavniki 
splošne populacije, štirje zdravniki ter šest farmacevtov, 
smo ocenili jasnost in razumljivost, težave pri odgovarjanju, 
časovno ustreznost in potencialne druge tehnično-vsebin-
ske izzive. Vabilo za sodelovanju v raziskavi smo poslali po 
elektronski pošti javnim in zasebnim lekarnam, zdravstvenim 
zavodom in splošnim bolnišnicam ter priložnostnemu vzorcu 
znancev, s prošnjo, da ga dodatno razširijo med svoje dru-
žinske člane, znance, prijatelje in sodelavce. Ankete smo 
izvajali v oktobru 2022 v obdobju 14 dni. 
 
 
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
 
3.1 PREGLED LITERATURE 
 
V pregled smo vključili 27 člankov, ki so ustrezali vključit-
venim kriterijem. Na sliki 1 je prikazan proces pregleda li-
terature. V nadaljevanju predstavljamo glavne koristi oz. 
181 farm vestn 2023; 74
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Slika 1: Strategija iskanja pri pregledu literature. 
Figure 1: Literature review search strategy.
olajševalce in ovire oz. tveganja, povezana z vpeljavo si-
stema farmacevta predpisovalca. 
 
Koristi in olajševalci 
Glavne koristi, ki se najpogosteje pojavljajo v literaturi, smo 
povzeli v tri skupine, ki pa se med seboj prepletajo: 1) 
korist za bolnike in dostopnost do zdravstvene oskrbe, 2) 
korist za zdravstvene delavce in sistem zdravstvenega var-
stva in 3) korist za farmacevte oz. farmacevtski poklic.  
Farmacevti so med zdravstvenimi delavci najdostopnejši, 
a ostajajo najmanj izkoriščeni izvajalci zdravstvenih storitev, 
kljub temu, da lekarne obišče več bolnikov kot ambulante 
primarnega zdravstvenega varstva (10). Poleg dostopnosti 
sistem prinaša tudi pravočasnejšo obravnavo, bolj priročno 
in kontinuirano oskrbo ter aktivnejšo vlogo bolnikov (shared 
decision making) (14). 
Koristi nezdravniškega predpisovanja za zdravstvene de-
lavce in sistem zdravstvenega varstva se kažejo predvsem 
v skrajšanju čakalnih vrst in zmanjšanju delovne obreme-
nitve zdravnikov (1, 5, 6, 14), ki se posledično lahko osre-
dotočajo na zahtevnejše primere bolnikov. Predvsem v 
državah, ki se soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, lahko 
farmacevt predpisovalec kompenzira ta primanjkljaj, tak 
sistem pa je tudi stroškovno ugodnejši (1, 16).  
Raziskava Raffertyjeve in sod., v kateri so vrednotili stroškovno 
učinkovitost programa farmacevtov, ki predpisujejo zdravila 
za blage bolezni, je pokazala prihranek in izboljšanje dostopa 
do sistema zdravstvenega varstva v Kanadi. Ugotovili so, da 
je z družbenega vidika omenjeni program leta 2014 provinci 
Saskatchewan prihranil več kot 500.000 $, po petih letih iz-
vajanja pa naj bi kumulativni prihranek stroškov znašal več 
kot 3 milijone dolarjev (17). Stroškovno učinkovitost farma-
cevtov predpisovalcev pri obvladovanju blagih bolezni sta 
pokazali še dve kanadski raziskavi (18, 19).  
S širitvijo pooblastil farmacevtom se tako ne le zmanjšajo 
izdatki za zdravstvo, temveč se izboljšajo tudi zdravstveni 
izidi bolnikov (10). Cochranova metaanaliza vpliva nezdrav-
niškega predpisovanja na zdravstvene izide pri kroničnih 
bolnikih je pokazala nekoliko boljše izide zdravljenja v sku-
pinah z nezdravniškim predpisovanjem v primerjavi z zdrav-
niškim, in sicer za sistolični krvni tlak (povprečje razlike 
med skupinama −5,31 mmHg, 95 % IZ −6,46 do −4,16; 
12 raziskav, 4229 oseb), glikirani hemoglobin (povprečje 
−0,62, 95 % IZ −0,85 do −0,38; 6 raziskav, 775 oseb), 
LDL (−0,21, 95 % IZ −0,29 do −0,14; 7 raziskav, 1469 
oseb), sodelovanje pri zdravljenju, zadovoljstvo bolnikov in 
z zdravjem povezano kakovost življenja (20).  
Koristi za farmacevte oz. farmacevtski poklic so povezane 
predvsem z večjim delovnim zadovoljstvom, večjo samo-
zavestjo in neodvisnostjo, izboljšanjem ugleda farmacevtov 
in boljšim strokovnim razvojem ter koriščenjem veščin in 
strokovnega znanja farmacevtov (5, 7, 11–13, 21–23). 
Enega izmed pomembnih olajševalcev za uspešno vpeljavo 
sistema farmacevta predpisovalca predstavlja dober odnos 
med farmacevtom in zdravnikom, povezan z medsebojnim 
zaupanjem ter ustrezno komunikacijo, ključno pa lahko 
prispeva tudi podpora sodelavcev, zdravnikov, delodajalcev 
in pristojnih organov ter oblikovanje lokalnih mrež predpi-
sovalcev (6, 7, 21, 24). Osebnostne lastnosti farmacevtov, 
kot so vnema, usposobljenost in samozavest pri predpi-
sovanju, komunikacijske sposobnosti ter izkušnje, so bile 
navedene kot ključne za vzpostavitev dobrega odnosa z 
bolniki, njihovo zadovoljstvo s storitvami farmacevta pred-
pisovalca pa je bilo ocenjeno kot zelo visoko zaradi zau-
panja, dobre dostopnosti in ugodnih stroškov storitev (4, 
10, 12, 22, 24). 
 
Ovire in tveganja 
Izkušnje iz tujine kažejo na številne ovire, ki lahko vplivajo 
na uspešno implementacijo sistema farmacevta predpiso-
valca v praksi. Ovire glede na podatke iz literature razvr-
stimo v tri glavne kategorije: 1) družbeno-političen kontekst, 
2) pomanjkanje financiranja in virov in 3) kompetence pred-
pisovalcev. 
Eno ključnih ovir predstavlja slabo poznavanje sistema far-
macevta predpisovalca predvsem med bolniki, pa tudi 
zdravstvenimi delavci (2, 13, 25, 26). Slabo razumevanje 
poklica farmacevta in njegovih pristojnostih ter možnosti 
neodvisnega predpisovanja zdravil lahko zavira razvoj vloge 
farmacevta predpisovalca in omejuje zaupanje bolnikov v 
njegove odločitve ter željo po dodatnih potrditvah s strani 
zdravnika (4, 11, 22, 24, 25). Pomisleki, ki so jih izražali 
zdravstveni delavci, zlasti zdravniki, so tveganje za varnost 
bolnikov, dodatno obremenjevanje zdravnikov in krhanje 
odnosov med zdravniki in farmacevti (2). Pogosta skrb 
zdravnikov je tudi poseganje farmacevta predpisovalca v 
njihovo strokovno področje, njihovo nasprotovanje sistemu 
pa je farmacevte najpogosteje odvračalo od predpisovanja 
zdravil (2, 7).  
Za uspešno uvajanje in delovanje sistema farmacevta pred-
pisovalca je zato ključno sodelovanje in vzpostavljanje har-
moničnih odnosov med zdravniki in farmacevti, delovanje 
interdisciplinarnih usklajevalnih timov ter ohranjanje nadzora 
in diagnostične vloge zdravnikov (2, 6, 11, 12, 21, 22). Za 
uspešno uvedbo sistema farmacevta predpisovalca je klju-
čno tudi spodbujanje ugodnega družbeno-političnega oko-
lja s skupnimi prizadevanji za razvoj jasnih političnih usme-
ritev, boljše prepoznavanje vloge farmacevta predpisovalca 
182
S
IS
TE
M
 F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 P
R
E
D
P
IS
O
VA
LC
E
V:
 IZ
K
U
Š
N
JE
 IZ
 T
U
JI
N
E
 IN
 P
O
G
LE
D
I S
P
LO
Š
N
E
 P
O
P
U
LA
C
IJ
E
, F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 IN
 Z
D
R
AV
N
IK
O
V
 V
 S
LO
V
E
N
IJ
I
farm vestn 2023; 74
s strani interesnih skupin ter opredelitev potreb po financi-
ranju, infrastrukturi in drugih virih, da se zagotovi podpora 
in nemoteno vključevanje farmacevta predpisovalca v 
zdravstvene time (2). 
V raziskavah iz Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije 
in Nove Zelandije so nezadostno financiranje farmacevta 
predpisovalca navajali kot oviro pri izvajanju prakse farma-
cevta predpisovalca in glavni razlog, zakaj usposobljeni 
farmacevti svojih kvalifikacij niso uporabljali za predpiso-
vanje receptov (2, 8, 12, 13, 21, 23, 25). Dodatne ovire 
predstavljajo nerazpoložljivost ustreznega kadra, prostora 
za predpisovanje zdravil, računalnika ali tablice, dostopa 
do pacientove zdravstvene kartoteke ter zaupnost bolni-
kovih podatkov. Neustrezna informacijska tehnologija ter 
posledično omejen dostop do sistema bolnikovih kartotek 
in kliničnih podatkov ter nezmožnost povezave z informa-
cijskimi sistemi zdravnikov so predstavljali ene ključnih 
vprašanj varnosti zaradi večje možnosti napak, podvajanja 
kartotek in receptov, zamud v nalaganju oz. osveževanju 
podatkov in razdrobljenosti oskrbe bolnika (2, 4, 6–8, 11–
13, 21–29). Pogosto nasprotovanje sistemu farmacevta 
predpisovalca izvira iz nezaupanja v njihove kompetence, 
predvsem naj neodvisni predpisovalci ne bi bili deležni 
ustreznega usposabljanja za samostojno predpisovanje 
zdravil (4, 6, 7, 12, 21, 26, 27, 29). Rešitev za pomanjkanje 
strokovnega znanja o diagnosticiranju mnogi vidijo v pred-
pisovanju receptov v sodelovanju z zdravniki (sodelovalni 
model) (11, 22).  
Hkrati so v raziskavah tudi farmacevti navajali težave pri 
sprejemanju odločitev o predpisovanju, saj se soočajo z 
nizko samozavestjo in strahom pred napakami, oklevanjem 
pri sprejemanju pomembnih odločitev v skrbi za bolnika, 
omejeno možnostjo prilagajanja terapije zaradi upoštevanja 
zastavljenega kliničnega načrta, premalo stikov s pacienti 
za pridobitev popolne klinične slike, pomanjkanje izkušenj 
s predpisovanjem, nezadostno komunikacijo in sodelovanje 
z drugimi zdravstvenimi delavci ter neustrezne komunika-
cijske veščine. Omenjene skrbi in težave so se sicer z več 
delovnimi izkušnjami zmanjševale (2, 5, 7, 12, 13, 26, 28).  
 
3.2 SPLETNA ANKETA 
 
Vprašalnik je v celoti izpolnilo 71 predstavnikov splošne 
populacije (povprečna starost 33 let, 78 % žensk), 86 far-
macevtov (povprečna starost 42 let, 78 % žensk) in 73 
zdravnikov (povprečna starost 42 let, 63 % žensk). Med 
farmacevti je bilo zaposlenih v lekarnah v okviru javnega 
zavoda 84 % sodelujočih, v lekarnah v okviru koncesionarja 
pa 9 %. Med sodelujočimi zdravniki je bilo 49 % zaposlenih 
v ambulantah, 39 % pa v bolnišnici ali drugi ustanovi. Pre-
ostali se glede tega niso opredelili. 
 
3.2.1 Seznanjenost in pogled na sistem 
farmacevta predpisovalca 
Seznanjenost s konceptom farmacevta predpisovalca v 
Sloveniji je razmeroma slaba, saj je zanj že slišala le dobra 
tretjina (38 %) predstavnikov splošne populacije, še nižja 
pa je med zdravniki, saj je zanje slišala le četrtina vpraša-
nih. Za predpisovanje farmacevtov je že slišala slaba po-
lovica (47 %) farmacevtov, 79 % pa bi jih sprejelo vlogo 
farmacevta predpisovalca. Seznanjenost in pogled na si-
stem v različnih skupinah respondentov sta prikazana na 
sliki 2. 
Rezultati kažejo na pozitiven odnos do predpisovanja far-
macevtov, saj je večina predstavnikov splošne populacije, 
farmacevtov in zdravnikov mnenja, da bi sistem farmacevta 
predpisovalca izboljšal dostopnost do zdravil (90, 88 in  
66 %), prihranil čas bolnikom (88, 95 in 64 %) in zmanjšal 
delovno obremenitev zdravnikov (90, 85 in 67 %). Večina 
farmacevtov (90 %) meni, da bi sistem farmacevta predpi-
sovalca izboljšal koriščenje farmacevtovega znanja in ve-
ščin, s čimer se je strinjalo 73 % zdravnikov, a so ti po 
drugi strani izražali pomisleke glede potencialnega navz-
križja interesov pri farmacevtih v sočasni vlogi predpisovalca 
in izdajatelja zdravila (65 %) in njihovega komercialnega in-
teresa pri predpisovanju (63 %). Za razliko od farmacevtov 
in predstavnikov splošne populacije so zdravniki v večji 
meri (43 %) izkazali nestrinjanje s tem, da bi sistem farma-
cevta predpisovalca zagotavljal enako varnost predpiso-
vanja, kot če bi le-to ostalo zgolj v domeni zdravnikov. 
 
3.2.2 Kompetence farmacevtov predpisovalcev 
Farmacevti v očeh javnosti uživajo precej visoko zaupanje 
v njihove kompetence, saj so predstavniki splošne popu-
lacije izkazali višjo stopnjo zaupanja v njihove sposobnosti 
predpisovanja kot farmacevti sami. Kar 94 % predstavnikov 
splošne populacije meni, da bi lahko farmacevti predpisovali 
zdravila za določena zdravstvena stanja (farmacevti 79 % 
in zdravniki 73 %). Zaupanje je nižje pri predpisovanju zdra-
vil za vsa zdravstvena stanja, kjer je strinjanje z izpolnjeva-
njem kompetenc farmacevta predpisovalca izkazalo pri-
merljivo število predstavnikov splošne populacije (35 %) in 
farmacevtov (34 %), medtem ko so bili zdravniki pri tem 
bistveno bolj kritični, saj jih je le 11 % menilo, da bi lahko 
farmacevti predpisovali zdravila za vsa zdravstvena stanja. 
Zdravniki so izrazili tudi nizko zaupanje v farmacevtovo 
sposobnost ovrednotiti bolnikovo stanje oz. postaviti dia-
gnozo (strinjanje pri 6 %) ter uvesti optimalno zdravljenje z 
183 farm vestn 2023; 74
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
zdravili glede na bolnikovo diagnozo (strinjanje pri 15 % 
vprašanih). Približno tretjina farmacevtov (37 %) meni, da 
imajo farmacevti potrebne kompetence za izbiro terapije 
glede na bolnikovo diagnozo, več samozavesti pa so po-
kazali pri sposobnosti prilagajanja režima zdravljenja z na-
menom doseganja optimalnih izidov zdravljenja (57 %). 
Farmacevtove kompetence za prilagajanje že uvedene te-
rapije je podprla polovica (49 %) zdravnikov. Pogled na 
kompetence farmacevtov z vidika splošne javnosti, farma-
cevtov in zdravnikov prikazuje slika 3. 
 
3.2.3 Izobraževanje farmacevtov predpisovalcev 
Večina zdravnikov (68 %) in še več farmacevtov (80 %) je 
mnenja, da farmacevti ob zaključku študija niso uspos-
obljeni za predpisovanje zdravil. Tako zdravniki (94 %) in 
farmacevti (96 %) kot tudi predstavniki splošne populacije 
(95 %) se strinjajo, da bi pred uvedbo sistema farmacevta 
predpisovalca farmacevti morali opraviti ustrezno izobra-
ževanje oz. usposabljanje za samostojno predpisovanje 
zdravil in pridobiti potrdilo o kompetencah ter svoje znanje 
kontinuirano obnavljati. Pogled na potrebo po izobraževanju 
farmacevtov z vidika splošne javnosti, farmacevtov in zdrav-
nikov je predstavljen na sliki 4. 
3.2.4 Podpora zdravstvenih delavcev in javnosti 
Večina (79 %) predstavnikov splošne javnosti meni, da bi bol-
niki podprli sistem farmacevta predpisovalca. Podporo zdrav-
nikov sistemu farmacevta predpisovalca bolj optimistično 
ocenjujejo respondenti iz zdravniških vrst (44 %) kot pa vpra-
šani farmacevti (22 %). Tri četrtine (72 %) vprašanih zdravnikov 
bi s farmacevtom predpisovalcem želelo sodelovati in verja-
mejo, da bi sistem povečal pogostost (75 %) in kakovost  
(55 %) komunikacije z zdravniki. Po drugi strani pa jih več kot 
polovica (60 %) meni, da bi uvedba sistema farmacevta pred-
pisovalca pomenila poseganje v strokovnost zdravnikov. Slika 
5 prikazuje podporo sistemu farmacevta predpisovalca z vi-
dika laične javnosti, farmacevtov in zdravnikov. 
 
3.2.5 Infrastruktura in viri 
Približno polovica farmacevtov meni, da imajo v lekarnah 
za vzpostavitev sistema farmacevta predpisovalca na raz-
polago ustrezne prostore (48 %) in tehnološko podporo 
(59 %), kar tri četrtine pa vidi problem v nezadostnem ob-
segu kadra za dodatno dejavnost predpisovanja zdravil. 
Farmacevti so enotno podprli (98 %) potrebo po dodatnem 
financiranju sistema farmacevta predpisovalca, medtem 
ko je to potrebo prepoznala le slaba polovica (46 %) zdrav-
184
S
IS
TE
M
 F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 P
R
E
D
P
IS
O
VA
LC
E
V:
 IZ
K
U
Š
N
JE
 IZ
 T
U
JI
N
E
 IN
 P
O
G
LE
D
I S
P
LO
Š
N
E
 P
O
P
U
LA
C
IJ
E
, F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 IN
 Z
D
R
AV
N
IK
O
V
 V
 S
LO
V
E
N
IJ
I
farm vestn 2023; 74
Slika 2: Seznanjenost in pogled na sistem farmacevta predpisovalca med predstavniki splošne javnosti, farmacevti in zdravniki. 
Figure 2: Awareness and perspectives on pharmacist prescribing among representatives of the general population, pharmacists and 
physicians.
185 farm vestn 2023; 74
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Slika 3: Pogled na kompetence farmacevtov z vidika splošne javnosti, farmacevtov in zdravnikov. 
Figure 3: Perspectives on the competencies of pharmacists from the viewpoint of general population, pharmacists and physicians.
Slika 4: Pogled na potrebo po izobraževanju farmacevtov z vidika splošne javnosti, farmacevtov in zdravnikov. 
Figure 4: Perspectives on the need for education of pharmacists from the viewpoint of general population, pharmacists and physicians.
nikov. Na sliki 6 je predstavljeno mnenje laične javnosti, 
farmacevtov in zdravnikov glede infrastrukture in virov za 
vzpostavitev sistema farmacevta predpisovalca. 
Kot ključno nadgradnjo lekarniške prakse v primeru vzpo-
stavitve sistema farmacevta predpisovalca večina vprašanih 
farmacevtov (96 %) vidi v omogočenju dostopa do bolnikove 
zdravstvene dokumentacije, s čimer se sicer v veliki meri 
strinjajo tudi zdravniki (67 %), vendar pa je eden izmed njih v 
anketi izrazil skrb glede ogrožanja varovanja osebnih poda-
tkov bolnikov. Med predstavniki splošne populacije ni bilo 
zaznati pomislekov glede poseganja v bolnikovo zasebnost, 
s farmacevtovim dostopom do zdravstvene dokumentacije 
pa se je strinjalo 85 % vprašanih. Večina predstavnikov splo-
šne populacije (89 %) je v anketi izkazovala tudi naklonjenost 
razširitvi pooblastil farmacevtov, na podlagi katerih bi lahko 
naročali laboratorijske preiskave, če bi bilo to potrebno, med-
tem ko so bili zdravniki do tega predloga bistveno bolj zadr-
žani, saj se jih je z njim strinjala manj kot polovica (42 %). 
 
3.3 OMEJITVE RAZISKAVE 
 
Anketo med predstavniki splošne populacije smo izvedli 
na priložnostnem vzorcu, ki ni reprezentativen za slovensko 
splošno populacijo, saj gre za osebe s povprečno starostjo 
33 let. Poleg tega so najpogostejši uporabniki zdravstve-
nega sistema in s tem potencialni uporabniki sistema far-
macevta predpisovalca starejše osebe, kjer je lahko, po-
sebej pri osebah z več boleznimi in zdravili, nezdravniško 
predpisovanje občutljivejše. V raziskavi smo uporabili pri-
ložnostni vzorec z metodo snežne kepe, ki se je začela pri 
prijateljih in znancih avtorjev, zato je mogoče, da bi tudi to 
vplivalo na njihove poglede na farmacevtsko predpisova-
nje. 
 
 
4 SKLEP 
 
Sistem farmacevta predpisovalca je v praksi prisoten v več 
razvitih državah po svetu. V Združenem kraljestvu, Kanadi, 
Avstraliji in nekaterih drugih državah lahko farmacevti celo 
samostojno predpisujejo zdravila, neodvisno od zdravnikov. 
Seznanjenost s konceptom farmacevta predpisovalca je v 
slovenski laični in strokovni javnosti razmeroma slaba. V 
186
S
IS
TE
M
 F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 P
R
E
D
P
IS
O
VA
LC
E
V:
 IZ
K
U
Š
N
JE
 IZ
 T
U
JI
N
E
 IN
 P
O
G
LE
D
I S
P
LO
Š
N
E
 P
O
P
U
LA
C
IJ
E
, F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 IN
 Z
D
R
AV
N
IK
O
V
 V
 S
LO
V
E
N
IJ
I
farm vestn 2023; 74
Slika 5: Podpora sistemu farmacevta predpisovalca z vidika laične javnosti, farmacevtov in zdravnikov. 
Figure 5: Support for the pharmacist prescribing system from the perspective of general population, pharmacists and physicians.
splošni populaciji prevladuje pozitiven pogled na uvedbo 
sistema predpisovalca in prepoznavanje njegovih koristi 
ter zaupanje v kompetence farmacevtov za predpisovanje 
zdravil za določena zdravstvena stanja, medtem ko je za-
držanost do sistema med zdravniki večja. Kljub temu, da v 
sistemu vidijo pozitivno nadgradnjo dela farmacevtov in bi 
z njimi želeli sodelovati, imajo pomisleke glede potencial-
nega navzkrižja interesov pri farmacevtih v sočasni vlogi 
predpisovalca in izdajatelja zdravila, varovanja osebnih po-
datkov bolnikov zaradi dostopa farmacevtov do zdrav-
stvene dokumentacije in pomanjkljivih kompetenc farma-
cevtov ter poseganja v njihovo strokovno področje. V 
raziskavi sodelujoči farmacevti so uvedbi sistema naklonjeni 
in prepoznavajo koristi za bolnike, pa tudi za farmacevtski 
poklic v smislu povečanja ugleda in odgovornosti farma-
cevta. Pred uvedbo sistema farmacevta predpisovalca je 
potrebno izobraževanje s ciljem nadgradnje pomanjkljivih 
kompetenc farmacevtov za predpisovanje zdravil, omejitve 
za njegovo implementacijo pa so tudi v nezadostnem fi-
nanciranju in pomanjkanju kadra ter infrastrukturnih in dru-
gih virov.  
 
 
5LITRATURA 
 
  1. Ecker S, Joshi R, Shanthosh J, Ma C, Webster R. Non-Medical 
prescribing policies: A global scoping review. Health Policy. 
2020;124(7):721-6. 
  2. Zhou M, Desborough J, Parkinson A, Douglas K, McDonald D, 
Boom K. Barriers to pharmacist prescribing: a scoping review 
comparing the UK, New Zealand, Canadian and Australian 
experiences. Int J Pharm Pract. 2019;27(6):479-89. 
  3. Prasad M, Loewen PS, Shalansky S, Salmasi S, Barry AR. 
Health Authority Pharmacists’ Perceptions of Independent 
Pharmacist Prescribing. Can J Hosp Pharm. 2019;72(3):185-
93. 
  4. Hindi AMK, Seston EM, Bell D, Steinke D, Willis S, Schafheutle 
EI. Independent prescribing in primary care: A survey of 
patients’, prescribers’ and colleagues’ perceptions and 
187 farm vestn 2023; 74
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Slika 6: Ocena infrastrukture in virov za vzpostavitev sistema s strani laične javnosti, farmacevtov in zdravnikov. 
Figure 6: Assessment of infrastructure and resources for the establishment of the pharmacist prescribing system from the perspective of 
general population, pharmacists and physicians.
experiences. Health Soc Care Community. 2019;27(4):e459-
e70. 
  5. Cope LC, Abuzour AS, Tully MP. Nonmedical prescribing: where 
are we now? Ther Adv Drug Saf. 2016;7(4):165-72. 
  6. MacLure K, George J, Diack L, Bond C, Cunningham S, 
Stewart D. Views of the Scottish general public on non-medical 
prescribing. Int J Clin Pharm. 2013;35(5):704-10. 
  7. Diab MI, Ibrahim A, Abdallah O, El-Awaisi A, Zolezzi M, Ageeb 
RA, et al. Perspectives of future pharmacists on the potential for 
development and implementation of pharmacist prescribing in 
Qatar. Int J Clin Pharm. 2020;42(1):110-23. 
  8. McCann L, Haughey S, Parsons C, Lloyd F, Crealey G, Gormley 
GJ, et al. Pharmacist prescribing in Northern Ireland: a 
quantitative assessment. Int J Clin Pharm. 2011;33(5):824-31. 
  9. Ogilvie M, Nissen L, Kyle G, Hale A. An evaluation of a 
collaborative pharmacist prescribing model compared to the 
usual medical prescribing model in the emergency department. 
Res Social Adm Pharm. 2022;18(10):3744-50. 
10. Majercak KR. Advancing pharmacist prescribing privileges: Is it 
time? J Am Pharm Assoc (2003). 2019;59(6):783-6. 
11. Auta A, Strickland-Hodge B, Maz J, David S. Pharmacist 
prescribing: a cross-sectional survey of the views of 
pharmacists in Nigeria. Int J Pharm Pract. 2018;26(2):111-9. 
12. Edwards J, Coward M, Carey N. Barriers and facilitators to 
implementation of non-medical independent prescribing in 
primary care in the UK: a qualitative systematic review. BMJ 
Open. 2022;12(6):e052227. 
13. Graham-Clarke E, Rushton A, Marriott J. Exploring the barriers 
and facilitators to non-medical prescribing experienced by 
pharmacists and physiotherapists, using focus groups. BMC 
Health Serv Res. 2022;22(1):223. 
14. Jebara T, Cunningham S, MacLure K, Awaisu A, Pallivalapila A, 
Stewart D. Stakeholders’ views and experiences of pharmacist 
prescribing: a systematic review. Br J Clin Pharmacol. 
2018;84(9):1883-905. 
15. Barber N, Rawlins M, Dean Franklin B. Reducing prescribing 
error: competence, control, and culture. Qual Saf Health Care. 
2003;12 Suppl 1(Suppl 1):i29-32. 
16. Seidman G, Atun R. Does task shifting yield cost savings and 
improve efficiency for health systems? A systematic review of 
evidence from low-income and middle-income countries. Hum 
Resour Health. 2017;15(1):29. 
17. Rafferty E, Yaghoubi M, Taylor J, Farag M. Costs and savings 
associated with a pharmacists prescribing for minor ailments 
program in Saskatchewan. Cost Eff Resour Alloc. 2017;15:3. 
18. Kim JJ, Tian AH, Pham L, Nakhla N, Houle SKD, Wong WWL, 
et al. Economic evaluation of pharmacists prescribing for minor 
ailments in Ontario, Canada: a cost-minimization analysis. Int J 
Pharm Pract. 2021;29(3):228-34. 
19. Lathia N, Sullivan K, Tam K, Brna M, MacNeil P, Saltmarche D, 
et al. Cost-minimization analysis of community pharmacy-based 
point-of-care testing for strep throat in 5 Canadian provinces. 
Can Pharm J (Ott). 2018;151(5):322-31. 
20. Weeks G, George J, Maclure K, Stewart D. Non-medical 
prescribing versus medical prescribing for acute and chronic 
disease management in primary and secondary care. Cochrane 
Database Syst Rev. 2016;11(11):CD011227. 
21. Hoti K, Sunderland B, Hughes J, Parsons R. An evaluation of 
Australian pharmacist’s attitudes on expanding their prescribing 
role. Pharm World Sci. 2010;32(5):610-21. 
22. Jebara T, Cunningham S, MacLure K, Pallivalapila A, Awaisu A, 
Al Hail M, et al. Key stakeholders’ views on the potential 
implementation of pharmacist prescribing: A qualitative 
investigation. Res Social Adm Pharm. 2020;16(3):405-14. 
23. Graham-Clarke E, Rushton A, Marriott J. A Delphi study to 
explore and gain consensus regarding the most important 
barriers and facilitators affecting physiotherapist and pharmacist 
non-medical prescribing. PLoS One. 2021;16(2):e0246273. 
24. Cooper R, Anderson C, Avery T, Bissell P, Guillaume L, 
Hutchinson A, et al. Stakeholders’ views of UK nurse and 
pharmacist supplementary prescribing. J Health Serv Res 
Policy. 2008;13(4):215-21. 
25. George J, McCaig DJ, Bond CM, Cunningham IT, Diack HL, 
Watson AM, et al. Supplementary prescribing: early experiences 
of pharmacists in Great Britain. Ann Pharmacother. 
2006;40(10):1843-50. 
26. Cooper RJ, Anderson C, Avery T, Bissell P, Guillaume L, 
Hutchinson A, et al. Nurse and pharmacist supplementary 
prescribing in the UK—a thematic review of the literature. 
Health Policy. 2008;85(3):277-92. 
27. Tonna AP, Stewart D, West B, McCaig D. Pharmacist 
prescribing in the UK - a literature review of current practice and 
research. J Clin Pharm Ther. 2007;32(6):545-56. 
28. Mills T, Patel N, Ryan K. Pharmacist non-medical prescribing in 
primary care. A systematic review of views, opinions, and 
attitudes. Int J Clin Pract. 2021;75(3):e13827. 
29. Courtenay M, Carey N, Stenner K. Non medical prescribing 
leads views on their role and the implementation of non medical 
prescribing from a multi-organisational perspective. BMC Health 
Serv Res. 2011;11:142.
188
S
IS
TE
M
 F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 P
R
E
D
P
IS
O
VA
LC
E
V:
 IZ
K
U
Š
N
JE
 IZ
 T
U
JI
N
E
 IN
 P
O
G
LE
D
I S
P
LO
Š
N
E
 P
O
P
U
LA
C
IJ
E
, F
A
R
M
A
C
E
V
TO
V
 IN
 Z
D
R
AV
N
IK
O
V
 V
 S
LO
V
E
N
IJ
I
farm vestn 2023; 74