iki — V Železnikih bodo letos odprli nove proizvodne in poslovne prostore delovne organi zacije »Niko«. Tako bo uresničena dolgoletna želja tega kolektiva, f-jg) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 15 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL i«^rn,ce' Kr«nj. Radovljica, Skofja Loka "» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar °LASILO SOCI Kranj, petek, 25. 2. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Samoprispevek za boljše ceste Proglasitev najboljših športnikov in ekipnih zmagovalcev X. jubilejnih zimskih športnih iger ObSS Kranj je bila v sredo, 23. februarja, v delavskem domu v Kranju ob prisotnosti pokrovitelja tekmovanja Gorenjskih oblačil Kranj. Predsednik organizacijskega odbora Jaka Vehovec se je v svojem nagovoru zahvalil vsem sodelujočim tekmovalcem, pokrovitelju Gorenjskim oblačilom, organizatorju ObSS ter sodelavcem v organizacijskem odboru. Obenem je orisal tudi desetletno uspešno rast teh delovnih iger. (Več o jubileju na 6. strani). - Na sliki od leve proti desni: tehnični sekretar Darko Segula,predsednik organizacijskega odbora Jaka Vehovec in sekretar ObSS Miran Stefe. - Foto: F. Perdan RK pred novimi nalogami V prvih dneh marca, točneje od 3. do 17. in od 22. do 24. marca bo po razporedu republiškega odbora Rdečega križa Slovenije krvodajalska akcija za vse krvodajalce v kranjski občini. S to akcijo, ki se je bo po pričakovanju tako kot že nekaj let doslej udeležilo več kot 3000 krvodajalcev, se začenja delovno leto Rdečega križa v Kranju. Po prijavah, ki so bile končane že sredi februarja, se bo torej tudi tokrat te humane akcije udeležilo veliko število krvodajalcev, ki so se je že nekaj let; vsakič pa je med njimi seveda tudi nekaj novih, predvsem mladih. Za lanskoletno krvodajalsko akcijo v marcu in juliju se je prijavilo 3449 krvodajalcev, kar je dosti več, kot je za kranjsko občino predvideno po planu. Takšno uspešno delo Rdečega križa na tem področju gre predvsem na račun dobre organizacije, odziv pa je tudi boljši, ker je že nekaj let urejeno, da imajo krvodajalci na dan, ko dajo kri, v delovni organizaciji plačan dan. Med akcijami občinskega odbora Rdečega križa v Kranju, ki po svojih razsežnostih zadevajo skoraj vsakega občana, je bila lani vrsta zelo uspešnih. Omeniti je treba zelo uspelo akcijo zbiranja rabljenih oblačil in obutve, saj se je tega blaga nabralo nad 12 ton kar je bilo dosti več kot prejšnja leta; akcija pa je tekla le v mestnih krajevnih skupnostih in na Golniku. Vendar je bilo treba četrtino oblačil, ki so jih občani darovali, zavreči kot neuporabna, saj so verjetno nekateri darovalci v pretirani vnemi pomagati drugim, vzrok je bila tudi elementarna nesreča v Posočju, zavili v pakete tudi oblačila, ki niso bila zaradi dotrajanosti več uporabna. Četrtino oblačil je občinski odbor namenil republiškemu odboru RK, ki je pošiljko poslal v druge republike. Nekaj več kot 2 toni oblačil ter nekaj zbranih kosov pohištva pa je bilo razdeljenih občanom v občini Kranj, ostalo je vskladiščeno. Rdeči križ je sodeloval lani tudi v solidarnostni akciji za pomoč v potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Občinski odbor Rdečega križa Kranj je bil pobudnik in organizator zbiranja denarne pomoči po vseh organizacijah združenega dela, zavodih in ustanovah v občini, sodeloval pa je skupaj z OK SZDL in OS ZSS Kranj. Na posebnem računu pri SDK se je v ta namen zbralo 6,8 milijona din, od tega so krajevne organizacije RK in občinski odbor RK zbrali 81.669 din. Od lanskoletnih dejavnosti velja omeniti tudi že nekaj let vpeljano usposabljanje občanov za nuđenje prve pomoči, akcijo zbiranja odpadnega papirja, zdravstvena predavanja in seveda letovanje 34 socialno šibkih otrok na Debelem rtiču. Vse te dejavnosti so tudi v letošnjem delovnem načrtu občinskega odbora Rdečega križa Kranj; pri tem pa je treba omeniti tudi prizadevanja za povečanje članstva. Sedanjih skoraj 23.000 članov v občini, pomeni nekaj manj kot 40 odstotkov vsega prebivalstva. V delovnem načrtu je še posebej poudarjeno tudi delo z mladino; predvsem za šolarje, to je za mlade člane RK bo" potrebno organizirati več zdravstvenih predavanj kot doslej in ne le kompanjsko ob raznih pomembnih dnevih ali tednih, ki so posvečeni zdravju. L. M. Železniki — V nedeljo, 27. februarja, torej pojutrišnjem, se bodo prebivalci krajevne skupnosti Železniki na referendumu odločali »za« ali »proti« uvedbi krajevnega samoprispevka. S tako zbranim denarjem, v Železnikih seveda pričakujejo, da bo referendum uspel, in ob pomoči delovnih organizacij ter širše družbene skupnosti nameravajo prebivalci s tega področja urediti »prometno žilo« skozi kraj, cesto drugega reda, ki pelje iz Škofje Loke proti Primorski in je najkrajša povezava med dvema slovenskima pokrajinama. S tem bo zagotovljena predvsem večja varnost otrok in ostalih občanov. Urediti nameravajo še cesto proti Zalemu logu, Ojstremu vrhu in Martinj vrhu ter Podlonku, otroška igrišča Na Kresu, Racovni-ku in pri osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih, športno igrišče ob šoli v Železnikih, javno razsvetljavo v kraju, z dodatnimi prispevki položiti asfaltno prevleko na nekaterih področjih v kraju ter dokončno dograditi kulturni dom. Vsa ta dela bodo po sedanjem izračunu veljala približno 17 milijonov din. Prebivalci Železnikov in okolice, so prepričani, da bodo tudi tokrat uspeli. Uspeli zato, ker so to že večkrat dokazali, ker želijo, da ta del Selške doline napreduje, da napredku sledijo tudi manjši kraji v okolici. Pred nedavnim so se krajevni skupnosti Železniki namreč priključile še nekatere krajevne skupnosti iz bližnje okolice. Po teh krajevnih skupnostih so zdaj ustanovljeni vaški odbori. Prebivalci krajevne skupnosti Železniki so v preteklih letih za »svoj lepši jutri« prispevali že marsikateri dinar. In še vedno so ga pripravljeni prispevati. Prispevati zato, ker vedo, da je le tako mogoče napredovati! Spomini na revolucionarne dni Jesenice — Tudi v jeseniški občini se bodo vključili v proslavljanje 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Tako so se člani odbora za proslavo 40-letnice KPS pri komiteju občinske konference ZKS dogovorili, da bodo po vseh krajevnih skupnostih ter v drugih sredinah proslave in prireditve, osrednja proslava pa bo v soboto, 21. maja na Pristavi. Razen tega bodo na Jesenicah'* v času proslav organizirali razstavo o ustanovnem kongresu KPS leta 1937 na Čebinah, v Završnici pa bodo odkrili spominsko ploščo. Od marca do 25. maja pa bodo potekale proslave po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Tako bodo slavnostne seje osnovnih organizacij ZK, delovni st stanki, razgovori z revolucionarji, književni večeri, nastopi amaterskih igralskih skupin, pohodi delovnih ljudi in mladine, obiski galerij, razstave, predavanja, seminarji, kvi-zi, srečanja aktivistov z mladino. Za pripravo in izvedbo proslav bodo skrbele osnovne organizacije ZK ter vse druge družbenopolitične organizacije, v delovnih organizacijah pa predvsem sindikati. D. S Obenem pa je kajpada treba pripomniti, da v preteklih letih delovne ^organizacije iz kraja — Alples. Iskra, Niko, Tehtnica, Ratitovec in Dom oprema — niso zavrnile skorajda nobene prošnje za dodelitev kakršnekoli koli pomoči, kadar je bilo to potrebno. Delovne organizacije bodo začele plačevati svoj prispevek v začetku prihodnjega leta za dobo pet let. prebivalci krajevne skupnosti Železniki, ki bodo v nedeljo glasovali, pa prav tako za dobo pet let od začetka marca letos. Vsi vaški odbori že imajo sestavljene natančne načrte dela. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Šest jih bo. Dva v Železnikih pa še v Martinj vrhu, Ojstrem vrhu, Podlonku in na Zalem logu. -J. Govekaf v. Krajevne pastorke Vse gorenjske krajevne skupnosti so krenile na novo, samoupravno pot dogovarjanja in odločanja. Aktivnost je znatno širša, tudi odgovornejša, programi realni, financiranje pa — kakor že kje. Čeprav so se po občinah s samoupravnimi sporazumi dogovorili, da organizacije združenega dela prispevajo del sredstev za delo krajevnih skupnosti, marsikje v delovnih organizacijah kažejo prav mačehovski odnos do dela, do aktivnosti, programov posameznih krajevnih skupnosti. Kar nekako so pozabili na krajevni dinar, zdi se jim kot nepotrebni strošek, zamolčali so delavcem, da za njihove krajevne skupnosti pač še niso nakazali niti dinarja, da ne govorimo dalje o tem, da jim še malo niso mar programi, želje in potrebe delavcev v tistih skupnostih, kjer žive. Kar brž je jasno, da so te pastorke predvsem tiste skupnosti, ki so razmeroma majhne in ki nimajo na svojem terenu organizacij združenega dela in so daleč najbolj odvisne od prispevkov številnih organizacij, kjer so krajani zaposleni. Denarja iz občinskega proračuna ni več, samoupravni sporazum o prispevku delovnih organizacij se ne uresničuje, na drugi strani pa člani družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti ostajajo nemočni, izigrani, nemalokrat celo zasmehovani, da so sprejemali programe želja, nerealne, preobširne. In kaj zdaj? Izhod se kaže v krajevnem samoprispevku, v njegovem prvem razpisu ali v ponovnem referendumu. In da bi dobili toliko denarja, kolikor ga za uresničevanje najvažnejših problemov potrebujejo, so ti samoprispevki razpisani tudj na pet let ali celo na daljše obdobje. Razmere postajajo pač že nevzdržne in namesto, da bi bil samoprispevek le eden izmed virov financiranja, postaja skorajda edini, razpisan in potrjen tudi v leta po srednjeročnem obdobju načrtovanja. Danes so programi krajevnih skupnosti usklajeni s programi interesnih skupnosti, na osnovi predvidenih sredstev konkretno izdelani. Niso več programi lepih želja, občani so vendarle na svojih zborih dokazali svojo zrelost pri planiranju. Nasprotno pa svoje zrelosti pri planiranju in pri uresničevanju dogovorov in sporazumov še niso pokazale vse delovne organizacije, ki so na sporazume pritisnile le svoj podpis, nato pa na odgovornost enostavno pozabile. Gluha so za vsak poziv, slepe za vse probleme, ki jezijo njihovega delavca v kraju, kjer prebiva. Ce jim že niso dosti mar načela ustave in zakona o združenem delu, če se že potuhnejo ob vseh drugih družbenih pozivih, naj bi vendarle delavci sami, krajani, v samih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah delovnih organizacij povzdignili svoj glas. Tisti, ki jim ne manjka volje, moči in pripravljenosti za delo v krajevnih skupnostih, tisti, ki se zavedajo, kako hudo vso aktivnost krajevne skupnosti zavira prav omalovaževanje nekaterih organizacij združenega dela. I). Sedej Zbor pripadnikov VOS Pokrajinski odbor VOS OF za Gorenjsko vabi vse pripadnike Varnostne obveščevalne službe Osvobodilne fronte za Gorenjsko na redni zbor. Na srečanju se bodo vosovci pogovorili o dosedanjem delu odbora in o nalogah ter programu dela za naprej. Izvolili bodo tudi Pokrajinski odbor VOS OF za Gorenjsko, sekretariat in komisije. Zbor bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 16. uri v domu JLA v Kranju. Ker odbor nima točnega seznama vseh pripadnikov Varnostne obveščevalne službe, vabi tudi tiste, ki morda niso dobili pismenega vabila, da se zbora vseeno udeležijo. Naročnik: Tito med vojaki Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito je z ženo Jovanko v sredo popoldne obiskal nekatere enote garnizije Boka Kotorska v času rednega urjenja. Vrhovnemu poveljniku so te enote pokazale visoko stopnjo izurjenosti in bojne pripravljenosti. Predsednika Tita so spremljali zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Nikola Ljubičić, načelnik generalštaba JLA generalpolkov-nik Stane Potočar, sekretar komiteja ZK in JLA Džemil Šarac in poveljnik vojaško-po-morskega območja admiral Branko Mamula s skupino visokih vojaških starešin. Visok porast proizvodnje Januarja letos se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim mesecem lani povečala za 8 odstotkov. Ta podatek, ki ga je objavil zvezni zavod za statistiko, priča, da se je industrijska proizvodnja po nazadovanju in počasni rasti v lanskem letu premaknila z mrtve točke. Ustreznejša delitev »Akcija za ustreznejšo delitev sredstev za osebne dohodke bo letošnja najpomembnejša naloga sindikatov, ki se je bodo morali zelo resno lotiti, saj bodo sindikati prav v tej akciji opravljali izpit svoje sposobnosti in učinkovitosti.« Tako je opisal pomen sprejetega programa aktivnosti sindikata na področju delitve sredstev za osebne dohodke predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič. Kajuhove nagrade V torek, ob obletnici smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, so v založbi Borec podelili letošnje Kajuhove nagrade, s katerimi vsako leto znova obudijo spomin na umetniško izročilo partizanskega pesnika, obenem pa ob spoštovanju njegove žrtve nadaljujejo večdeset-letno tradicijo ohranjanja revolucionarnih in partizanskih časov skozi literarna in znanstvena dela. Letos so nagrade podelili dvema že umrlima avtorjema. Alenka Nedog, ki ji je žirija prisodila Kajuhovo nagrado za znanstveno delo in sicer za obdelavo »razvoja ljudsko frontnega gibanja na Slovenskem«, je umrla lani in tako svoje ne povsem dokončano delo spremenila v dolg, ki čaka sedaj druge slovenske zgodovinarje. Ivan Sulič-Iztok pa je zaslužil Kajuhovo nagrado za pričevanje Rafali za svobodo. Avtor, ki je umrl leta 1969, v tem delu je opisal svoj dramatični beg iz italijanske vojske, odhod v partizane, svojo prvo bitko ter boje Gregorčičeve brigade, pohode v Beneško Slovenijo in Rezijo, razpad Italije in novo snovanje goriške fronte. Seminar za občinska vodstva ZSMS Republiška konferenca ZSMS je pretekli teden pripravila v Portorožu seminar za vodstva občinskih konferenc ZSMS. Na seminarju so pregledali uresničevanje sklepov mladinskega kongresa, ki je bil leta 1974 v Moravčah in katere naloge so že uresničili. Hkrati pa so se pogovarjali o programskih usmeritvah republiške in občinskih organizacij mladine v letošnjem in prihodnjem letu. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki vseh gorenjskih občinskih konferenc in medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. L. B. Kranj Predsednica izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Pepca Jež sklicuje sejo odbora v torek, 1. marca, ob 11. uri. Za dnevni red predlaga obravnavo osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta kranjske občine za obdobje od leta 1976—1980, osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Kranj, prošenj za finančna sredstva in predlog za gradnjo telovadnice in otroškega igrišča pri osnovni šoli v Zabnici. L. B. V sredo, 23. februarja, se je na 135. redni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Razpravljal je o osnutku odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva na Gorenjskem in o soglasju k višji najemnini za poslovne prostore podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula. Na dnevnem redu pa je bila med drugim tudi razprava o soglasju k oddaji .stavbnega zemljišča stanovanjskim zgradbam. Včeraj, 24. februarja, popoldne se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Razpravljali so o poročilu o izvajanju programa gradnje družbenih objektov in o finančnem načrtu za letos. O poročilu bodo na prihodnji seji 2. marca razpravljali tudi vsi trije zbori občinske skupščine. A. Z. Radovljica Pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze se bo v ponedeljek, 28. februarja, sestala komisija za sodelovanje z delavci na začasnem delu v tujini. Razpravljali bodo o uresničevanju lanskega programa in o letošnjih nalogah. Danes opoldne se bo sestal koordinacijski odbor za gradnjo šol v radovljiški občini. Pregledali bodo potek gradenj oziroma uresničevanje programa. Popoldne pa se bo sestala tudi komisija za sodelovanje z mladino pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica. A. Z. Tone Bajuk organizacijski sekretar opravljal Anton Bajuk doslej. Leta 1963 je bil sprejet v Zvezo komunistov. Kot komunist je bil aktiven v mladinski organizaciji v Savi in na občinski ravni. Bil je delaven tudi v sindikatu in samoupravnih organih. Pred izvolitvijo na dolžnost organizacijskega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kranj je bil Anton Bajuk predsednik delavskega sveta delovne organizacije Sava Kranj, član občinske konference ZKS Kranj in delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kranj. Zaradi prizadevnega družbenopolitičnega dela, aktivnosti v samoupravnih organih in pridnosti na delovnem mestu je prejel Anton Bajuk srebrni znak sindikata in delovnega kolektiva Save. -jk Mladinska politična šola v Savi Kranj — Komisija za idejnopo-litično delo pri konferenci osnovnih organizacij ZSMS v Savi je pripravila mladinsko politično šolo. Začela se bo v četrtek, 24. februarja, in bo trajala do junija. Potekala bo po ciklusih, 2-3 krat mesečno. Za šolo se je prijavilo nekaj več kot 20 mladincev, v njej pa se bodo seznanili z osnovami marksizma. Šolo so pripravili v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo. L. B. Kranj — Konferenca ZKS Kranj je na 12. zasedanju, ki je bilo v četrtek, 17. februarja, izvolila za organizacijskega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kranj Antona Bajuka. Novi organizacijski sekretar je bil rojen 4. septembra leta 1945 v Radovici pri Metliki. V Kranj je prišel leta 1960 in postal gumar v Savi. Številke odgovorne družbenopolitične dolžnosti je že Industrijski kombinat 1 ■IIIjJlMIIUL Kranj razpisuje za potrebe DSSS prosto delovno mesto stroškovnega obračunovalca Zahteva se srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj. Pogoj je tudi uspešno opravljeno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi razpisa. SOZD ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4 b TOZD RTC KRVAVEC objavlja prosti delovni mesti dveh strojnikov II — električarjev — serviserjev Pogoji za zasedbo: — KV delavec ključavničarske ali elektro stroke ter 5 let prakse v osnovnem poklicu in 2 leti v tehničnem obratu žičnic. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo 60 dni. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju Koroška 5,15 dni po objavi. Za dobro sosedstvo BEOGRAD — V sredo, 23. februarja, je bila v Beogradu pod predsedstvom Edvarda Kardelja seja zveznega sveta za mednarodne odnose. Člani sveta so razpravljali o odnosih med Jugoslavijo in sosednjimi državami in preučili položaj narodnostnih manjšin v teh državah. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki zveznih, republiških in pokrajinskih organov, družbenopolitičnih organizacij in znanstvenih ustanov. Člani sveta in gostje so poudarili, da Jugoslavija stalno goji dobre odnose s sosednjimi državami na načelih neuvrščenosti in miroljubnega sožitja med narodi. Dobro sosedsko sodelovanje je trajna sestavina nase zunanje politike. To sodelovanje si prizadevamo stalno krepiti, so dejali na seji sveta, vendar to sodelovanje ne sme kršiti celovitosti, ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti sosednjih držav. Ko so razpravljali o vlogi narodnostnih manjšin, so menili, da so le-te povezovalni člen med sosednjimi državami. Vendar narodnostne skupnosti lahko opravljajo to vlogo le v primerih spoštovanja pravic narodnostnih manjšin na načelih Organizacije združenih narodov, sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sprejete v Helsinkih, in dokumentih, ki jih je Jugoslavija sklenila s sosednjimi državami, pa naj bodo ti dokumenti dvo- ali večstranski. Reševanje položaja manjšin je povezano tudi z odpiranjem meja, maloobmejnim in regionalnim sodelovanjem in svobodnim gibanjem ljudi ter izmenjavo kulturnih in drugih dobrin. Jugoslavija ima velike praktične izkušnje pri uveljavljanju enakopravnega položaja narodov, narodnosti in manjšin. To prispeva k trdnosti države kot tudi h krepitvi dobrih odnosov s sosednjimi državami. To je največji prispevek k uresničevanju helsinške deklaracije, ki bo po beograjskem sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi še bogatejša in popolnejša. RIM — V sredo popoldne se je v senatu italijanskega parlamenta začela splošna razprava o ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. K razpravi se je prijavilo 16 senatorjev. Pričakovati je, da bo razprava končana Se ta teden. Poročilo, ki je sestavljeno iz dveh delov, je prebral krsčanskodemokratski senator Sarti. V njem je bilo govora o političnem in zgodovinskem pomenu osimskih sporazumov in o vsebini dokumentov. Sarti je v govoru poudaril, da bo z ratifikacijo osimskih sporazumov rešeno pomembno vprašanje, ki ni važno le za jugoslovanskoitalijanske odnose, temveč za celovito varnost in sporazumevanje v Evropi Zato ni dvoma, da senat italijanskega parlametna osimskih sporazumov ne hi ratificiral. MADRID — Špansko notranje ministrstvo ni privolilo v legalizacijo Komunistične partije Španije, temveč jc razsodbo o dovoljenju za javno delovanje K P Španije prepustilo vrhovnemu sodišču. Takšen ukrep so poznavalci političnega življenja v Španiji pričakovali, saj je v Španiji kljub padcu frankističnega režima in demokratizaciji političnega življenja v vrhovih še veliko nasprotnikov KP Španije. Vrhovno sodišče bo odločalo tudi o legalizaciji nekaterih drugih političnih strank, ki so še bolj levo usmerjene kot K P Španije. Le-ta je sklep označila kot diskriminacijo, saj KP ne zagovarja nobene totalizacije in je popolnoma samostojna politična stranka. O legalizaciji mora vrhovno sodišče odločiti v enem mesecu. AMAN — Po sedmih letih so se začela uradna pogajanja med predstavniki palestinske osvobodilne organizacije in -Jordanijo. Glavni cilj pogovorov je ustanovitev palestinske države, ki bo morala imeti po sodbi pogajalcev tesne stike z Jordanijo. Arabci, še posebno pa Egipt, predlagajo, naj bi novo palestinsko državo oblikovali na zahodnem bregu reke Jordan in na območju Oaze. Zal prizadevanja za ustanovitev palestinske državne tvorbe motijo nemiri v Libanonu. Spopadajo se predvsem sile, ki jih podpirajo Izraelci, in Palestinci. Slednji so izredno dobro pripravljeni, oboroženi in utrjeni, zato ni pričakovati, da se bodo Izraelci odločali za še drznejše in neposrednejše akcije. NIKOZIJA — Na Ciper je prispel odposlanec novega ameriškega predsednika Carterja Clark Clifford. Kot poročajo s Cipra, ameriški diplomat ne prinaša s seboj nobenih konkretnih predlogov za rešitev ciprske krize. Clifford sam pa je izjavil, da so Združene države pripravljene pomagati in sodelovati pri urejevanju položaja na tem sredozemskem otoku. Razen Cipra bo Clifford obiskal tudi Grčijo in Turčijo, kar kaže, da tudi nova ameriška administracija ne bo nezainteresirana za Sredozemlje in da želi okrepiti svoj položaj in vpliv pakta NATO na tem področju. LONDON - Po smrti britanskega zunanjega ministra Croslanda je premier Callaghan imenoval novega zunanjega ministra. Najpomembnejšo dolžnost v britanskem Foreign Officeu je premier zaupal dr. Davidu Ovvenu, kar je pri marsikom vzbudilo precejšnje presenečenje. Večina je namreč pričakovala, da bo novi zunanji minister postal sedanji finančni minister Healv, vendar le-ta še vedno ostaja na starem položaju, kar pomeni, da bo britanska vlada tudi v prihodnje posvečala veliko pozornost gospodarstvu in financam. V EGS so imenovanje Owena za zunanjega ministra sprejeli z odobravanjem, saj je novi šef diplomacije znan kot privrženec sodelovanja med Britanijo in Evropo. Pravda za kulturni dom dobljena Nasprotovanje celovškega mestnega sveta gradnji slovenskega kulturnega doma v Celovcu je bilo po razsodbi ustavnega sodišča republike Avstrije protizakonito in ni bilo v skladu z načelom o enakosti vseh državljanov — Kancler Kreyski »pokopal« kontaktni komite — Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim grajal reševanje manjšinskega vprašanja v Avstriji — Slovo generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja CELOVEC — Koroški Slovenci že desetletja želijo zgraditi v Celovcu kulturni dom. Primerno zemljišče so našli na Kardinalschtittu v Celovcu in z lastnikom gradbenim mojstrom Schutzom sklenili 25. februarja leta 1975 kupno pogodbo. Celovški mestni možje pogodbe niso odobrili, temveč so na lastnika zemljišča vplivali, naj se prodaji odpove. Ker jim to ni uspelo, so zemljišče in razvaline, ki stoje na njem na hitro »zgodovinsko zaščitili«, temu primerno prikrojili mestni gradbeni načrt in v njem zapisali, da bosta tod mestni muzej in park. Ker v proračunu za to ni bilo denarja, so na hitro vanj vtaknili tudi simbolično vsoto za te namene in bili prepričani, da je s tem akcija za gradnjo celovškega slovenskega kulturnega doma spodletela. Slovenski gradbeni odbor se je pritožil na zvezno ustavno sodišče. Le-to je pod predsedstvom dr. Antoniollija razsodilo, da je zahteva Slovencev po zemljišču upravičena in da je treba na hitro spremenjen celovški zazidalni načrt razveljaviti. Ustavno sodišče je menilo, da je bil sklep celovškega mestnega sveta nezakonit in da je bil očitna diskriminacija do Slovencev na Koroškem in zoper enakopravnost državljanov. Koroški Slovenci pričakujejo, kaj bosta storila celovški mestni svet in deželna vlada! Več kot očitno je, da bosta skušala sklep ustavnega sodišča zaobiti, kar bo nova potrditev protimanjšinske politike! Na Dunaju je bila v ponedeljek, 21. februarja, že druga letošnja seja kontaktnega komiteja, ki se je končala brez rezultata. Kancler je izjavil, da je bila to zadnja seja organa, v katerem so se predstavniki koroških Slovencev lahko enakopravno pogovarjali z vlado. Vlada očitno ni pripravljena na dialog in vztraja pri julijski zakonodaji, za katero pa Slovenci sodijo, da jih postavlja v neenak položaj in krši državno pogodbo. Še težje razumljivo je ravnanje kanclerja, ki bo v prihodnjih dneh stališča vlade pismeno razložil, enako obrazložitev pa bo terjal tudi od slovenskih organizacij. Da se nima namena več pogovarjati potrjuje nadalje odločitev, naj o položaju Slovencev na Koroškem odločijo tri vladajoče stranke brez Slovencev (!) in ob močnem vplivu Heimatdiensta. Sprožitev ustavnega spora in internacionalizacija manjšinskega vprašanja v Avstriji bosta brez dvoma nadaljnji obliki boja Slovencev za zagotovitev narodnostnega obstoja! O položaju manjšin v Avstriji je spregovoril tudi generalni sekretar OZN Kurt VValdheim. Dejal je, da je problem znan že mednarodni javnosti in da narodnostne skupnosti ne smejo biti povod za nasprotja, temveč mostovi med sosednjimi državami. Grajal je reševanje tega problema v Avstriji in menil, da se morata Avstrija in Jugoslavija tudi o tem vprašanju sporazumno dogovoriti. Po petletnem službovanju v Avstriji se je poslovil pretekle dni od koroških oblasti in predstavnikov koroških Slovencev generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej, ki je uspešno opravljal to dolžnost v najtežjih trenutkih boja koroških Slovencev za pravice. Bojan Lubej je povedal, da bo še naprej s srcem pri koroških Slovencih in jih pozval, naj bodo še trdni in enotni v pravičnem boju. j Košu jek Franc.Štiglic Le kdo na Gorenjskem, zlasti pa v Kranju ga ni poznal? Dobrih 41 let se je kot višji sanitarni tehnik z vso odgovornostjo zavzemal, da bi obvarovali ljudi pred raznimi pretečimi boleznimi. Z vsem svojim znanjem, ne le s službeno, marveč z moralno odgovornostjo se je skozi vse življenje zavzemal za človeka. Rodil se je pred 77 leti v gornji Savinjski dolini. Po meščanski in šoli za sanitarne tehnike se je končno ustalil v Kranju, kjer je dobil službo ter si ustvaril družino. Bilo je to leta 1933. In od takrat pa vse do njegovega slovesa na kranjskem pokopališču, 14. februarja, je živel in se razdajal za človeka, za srečo slehernega posameznika. To plemenito nagnjenje ga je že pred vojno vodilo v vrste razredno in socialno zatiranih. In to je dokazal z neustrašno opredelitvijo med NOB, ko je tvegal življenje in vse, da je kot pripadnik zavestne, napredne sile, kot komunist sodeloval v ilegalnih organizacijah ter organiziral in zbiral pomoč, še zlasti pa sanitetni material za partizane. Z enakim ciljem — za srečo človeka, za uveljavljanje izbo-jevanih teženj, se je po osvoboditvi vključeval v tiste organizacije, kjer bi največ prispeval k skupnim ciljem. Tako je postal vnet organizator in vodja Rdečega križa in krvodajalstva na terenu Zlato polje. Več mandatnih dob je vodil to organizacijo z vso ljubeznijo. Ne samo to. Sam osebno, pri njegovih letih, je nad 30-krat dal kri. Dobil je zlati znak RK, kar je najvišje priznanje te organizacije. Ena zmed njegovih oblik izdajanja za sočloveka je bilo tudi v vrstah Društva prijateljev mladine. Žarel je kot predsednik skozi 7 ali 8 let na Zlatem polju, izgoreval v sreči, ko je lahko vodil otroke v naravo, jim razkazoval bogastvo prirode in jih vzgajal v ljubezni do domovine. Bil je odlikovan z zlato značko in mnogimi diplomami, priznanji in pohvalami. Najbolj pa je bil znan kot »gobar«. To je bil njegov pravi konjiček. Toda ne zgolj zaradi gob. To je bila le oblika, skozi katero je zbiral množico ljubiteljev tega bogastva narave ter jih ob tem vzgajal v ljubezni do narave in domovine, jim prikazoval globočino srčne kulture, ki jo nam nudijo tihi domači gozdovi. Se in še bi mogli naštevati njegovo zavzemanje za sočloveka, za vzgojo novega socialističnega humanzima med ljudmi, za kar so padle tolike *rtve. Prejel je red zasluge za narod a srebrno zvezdo in mnoga druga odličja, priznanja in pohvale. Na njegovem slovesu so bili tudi pionirji. Prinesli so mu ^etja iz tistih logov, kamor J.*n je tolikokrat vodil ter ob-i^ubili, d« ga ne bodo pozabili. 0 pa je njegov najtrajnejši 8Pomenik. KM. Varstvo pravic | .® Družbeni pravobranilec samoupravljanja v jeseniški občini ugotavlja, da so bili lani pobudniki za razreševanje zadev iz varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine predvsem posamezniki ter delovne organizacije — Delovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo predvsem preventivno Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v tovarni elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri, Stara vas 14 razpisuje prosto delovno mesto: vodje proizvodno-planskega sektorja Jesenice — Lani je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval sto zadev, obravnave pa so v večini primerov zahtevali posamezni delavci ali skupine, poslovodni organi, družbenopolitične organizacije in drugi. Od šestdeset zadev, ki so bile pomembne za posameznega delavca, so delavci sami sprožili 54 postopkov, ostalih šest pa organizacije združenega dela. Lani se je predvsem izkazala pobuda drugih (delavcev, organov in organizacij), manj pa pobuda samega družbenega pravobranilca samoupravljanja. To vsekakor dokazuje, da je delavcem znano delo pravobranilca in če bodo tudi v prihodnje pobude tako številne in z vseh področij dejavnosti, bodo kritični primeri vsekakor obravnavani; sicer pa bo družbeni pravobranilec sam nastopal kot pobudnik predvsem za razreševanje problemov v tistih okoljih, kjer zaradi nezainteresiranosti ali neopredeljenosti prizadetih ne bodo zagotavljali varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in kjer prizadeti ne bodo sami začeli postopkov zaradi kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je obravnaval predvsem spore ob samoupravnem organiziranju delavcev v združenem delu, ob statutih in drugih samoupravnih splošnih aktih, ob samoupravnem sporazumevanju o samoupravnih interesnih skupnostih, spore o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, razne denarne terjatve ob medsebojnih razmerjih delavcev. Tako je nudil pravno pomoč, nasvete in informacije v 83 primerih, sodeloval pri razgovorih in obravnavah v organizacijah združenega dela v 41 primerih, podal predloge udeležencem v 43 primerih in tudi v drugih oblikah sodeloval pri spornih zadevah. Tako je bilo delovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja predvsem preventivno, manj pa je bilo represivnih ukrepov, kar je v skladu s splošno usmeritvijo delovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja. Le-ta si je priza- Slabo sodelovanje Tržič — Ena od največjih slabosti občinske konference ZSMS Tržič je slaba povezava s kolektivnimi člani, mladinskimi družbenimi organizacijami in društvi. Da bi to slabost odpravili, so pri občinski konferenci ZSMS oblikovali koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva. Ze začetki dela novega organa mladinske organizacije so pokazali, kako je takšna povezava med mladinsko organizacijo in njenimi kolektivnimi člani potrebna. Koordinacijski odbor bo pomagal tudi tistim družbenim organizacijam in društvom, katerih delo je zamrlo. -mv deval, da so se sporne zadeve hitro in učinkovito razreševale predvsem tam, kjer so nastale. Predvsem pa je pomembno aktivno delovanje družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK in sindikata. Družbeni pravobranilec samoupravljanja na Jesenicah po več kot letu dni delovanja ugotavlja, da samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu in samoupravno sporazumevanje o združevanju v zadnjem letu ni bistveno napredovalo, največ prizadevnosti in aktivnosti je bilo v jeseniški železarni. Na področju sistema delitve osebnih dohodkov so bile najbolj sporne razmere v TOZD HE Moste, kjer kljub več predlogom niti do konca leta 1976 ni bilo zakonitih samoupravnih rešitev. Na področju delovnih razmerij in kršitev delovnih dolžnosti je predvsem pogosto to, da delavci ne poznajo predpisanih postopkov, ne spoštujejo pravil, nezakonito sklepajo ali odločajo. Večji problemi so predvsem v majhnih delovnih organizacijah na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, kjer ob majhnem številu zaposlenih niso zagotovili možnosti za uresničevanje samoupravnih pravic. Posebno pereče so razmere v tistih enotah in poslovalnicah, pri katerih je sedež organizacije združenega dela izven občine. D. S. Proizvodnja odličnih vrst papirja V Aeru, TOZI) Tovarna celuloze in papirja v Goričanah so lani naredili 17.000 ton celuloze, nad 5000 ton papirja ter 2600 ton pinota-na. Proizvodnja papirja je tehnično in tehnološko zelo zapletena, zato so jih pestile težave, katere pa so uspeli v kratkem času prebroditi in uspeli narediti kakovostni papir. Proizvodni program obsega vrsto kakovostnih papirjev, med katerimi velja omeniti AC papir, za katerega so dobili potrditev odlične kakovosti iz Velike Britanije, obenem pa so ga 400 ton že izvozili. Omeniti velja tudi zgledno sodelovanje s pautnerji v SOZD gorenjsskega lesnega gospodarstva, ki jim zagotavlja redno oskrbovanje s surovinami. Za letos načrtujejo celotni dohodek v višini nad 400 milijonov dinarjev, od tega bodo prodali na tuja tržišča za 2 milijona dolarjev kakovostnih papirjev. Celuloze nameravajo izdelati 17.500 ton, papirja 17.000 ton in pinotana 28H0 ton. Predvidevajo, da se bo papirni stroj že ob koncu leta približal polni zmogljivosti, tako, da bo že prihodnje leto proizvodnja narasla preko 20.000 ton. -fr Nove osnovne organizacije TRZIC - Tržiška konferenca ZKS je v skladu s kongresnimi dokumenti ustanovila novi osnovni organizaciji ZK, ki sta bili doslej stalna aktiva Zveze komunistov. Osnovni organizaciji sta bili oblikovani v upravnem organu občinske skupščine Tržič in v organizaciji združenega dela Zelenica. Konferenca je prav tako menila, da bo treba v nekaterih osnovnih organizacijah ZK menjati vodstvo in v nekaterih delovnih kolektivih ter krajevnih skupnostih, kjer komunisti še niso organizirani, začeti oblikovati partijske sredine. Konferenca je prav tako priporočila, naj m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ „.S/ *">"<,obc' *[i g lav se komunisti v Zdravstvenem domu Tržič združijo v aktiv Zveze komunistov. -jk Mladi bodo pomagali Tržič — Tržiška mladina ima tudi letos v načrtu več lokalnih mladinskih delovnih akcij. Organizirati jih namerava predvsem v manj razvitih krajevnih skupnostih. Da bi ta cilj čim lažje uresničili, je bil v Tržiču pred kratkim sestanek predstavnikov svetov manj razvitih krajevnih skupnosti v tržiški občini in centra za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS. Skupno so se dogovorili za program letošnjih delovnih akcij v manj razvitih krajevnih skupnostih. Aprila h°d° pripravili prvo lokalno delovno akcijo na Brezjah pri Tržiču. Maja in junija bosta na-daljni dve akciji: v Lešah in v Lomu. Akcije bodo vodili sveti krajevnih skupnosti, center za mladinske delovne akcije in lani ustanovljeni klub brigadirjev. -mv Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali srednja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Zaposlitev je možna takoj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Kandidati naj prijave na razpis pošljejo ali osebno oddajo v tajništvu podjetja v 15 dneh po objavi. CD CD CM) CD CM) CD CD CD (~M)CM)(~M) I o (UD EN GIN EEE RING KRANJ, Maistrov trg 11 Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito ter varstvo okolja. (JI CENJENE INVESTITORJE OBVEŠČAMO, DA RAZ- X POLAGAMO Z NAPRAVAMI ZA MODEREN POSTO- j PEK ČIŠČENJA FEKALNIH IN INDUSTRIJSKIH fTl ODPADNIH VOD ZA NASELJA, TOVARNE, ŠOLE ^ ITD. ITI VSE INFORMACIJE NA TELEFON 24-181, 22-424 CD CD CD CD CD CD CD trs CD Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri ŽITO Ljubljana, n. sol. o. TOZD - TRIGLAV Lesce, n. sub. o. objavlja prosta delovna mesta 1. skladiščnika 2. komisionarja 3. slaščičarja II (3 delovna mesta za Slaščičarno na Jesenicah) Pogoji: pod 1.: KV prodajalec trgovske ali živilske stroke z 2 lefi delovnih izkušenj; pod 2.: dokončana osemletka in prost vojaščine; pod 3.: KV slaščičar. Pismene ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi ŽITO Ljubljana, n. sol. o., TOZD -TRIGLAV Lesce n. sub. o., Šobčeva 15, 64248 Lesce. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo 2 meseca. 0$ od 7. februarja do 27. marca 1977 delna razprodaja tovarniško znižanih elementov Mihec za opremo otroških in samskih sob — opuščeni program — v prodajalni pohištva Lesce in salonu pohištva na Jesenicah s ^ 5 ®/<0 popustom. Montaža in dostava v bližnjo okolico brezplačna Zunanjetrgovinska menjava tržiške občine Izvoz presega uvoz Lani je vrednost izvoza v tržiš ki občini za 4,312.000 ameriških dolarjev presegla vrednost uvoza, letos pa bo po predvidevanjih znašal »suficit« v zunanjetrgovinski menjavi 668.636 ameriških dolarjev Tržič — Tržiško gospodarstvo je zadovoljno z lanskimi rezultati zunanjetrgovinske menjave, saj so bili programi preseženi. Izvoz je bil na primer večji za skoraj 7 odstotkov v (mmerjavi s planom, v primerjavi z etom 1975 pa znaša presežek celo 16 odstotkov. 69 odstotkov izvoženih izdelkov je šlo na konvertibilno področje, v dežele v razvoju pa je lani izvažala le Tovarna kos in srpov. Tudi pesimizem pri planiranju lanskega uvoza se ni uresničil. Uvoz je bil manjši za 11 odstotkov. To je pripomoglo, da je lanska vrednost izvoza p rese g Ja vrednost uvoza za 4,312.000 ameriških dolarjev, kar je za 182 odstotkov več od zapisanega v planu! Ob tem pa velja vprašati se, ali je bilo tržiško gospodarstvo pri plani- ranju preveč pesimistično ali so bile razmere izredne ali pa načrtovanje ni bilo realno, saj so le redke občine lani dosegle takšen presežek vrednosti izvoza nad uvozom, čeprav je izvoz ena glavnih smernic našega gospodarstva! Letošnja zunanjetrgovinska menjava tržiškega gospodarstva zanesljivo ne bo tako uspešna kot lanska. Kljub temu naj bi presežek vrednosti izvoza nad vrednostjo uvoza dosegel 668.636 ameriških dolarjev. Letošnji tržiški izvoz bo manjši od lanskega in skromnejši od zapisanega v resoluciji o srednjeročnem razvoju. Le-ta pravi, da naj bi bil letos izvoz večji za več kot 1 odstotkov. Letos se bo v primerjavi z lanskim letom uvoz povečal za 25,7 odstotka. Iskra uvaja inženiring za učila Sodobna vzgoja in sodoben šolski pouk ne slonita več samo na suhoparnih teoretičnih predavanjih, temveč tudi na izredno privlačnih praktičnih poskusih in izpolnjevanju praktičnih tehničnih nalog. Vse to vnaša v izobraževalni sistem novo tehnologijo, ki pa terja nakup aparatur, naprav in drugih učnih pripomočkov. S temi spremembami in z vključevanjem novih izobraževalnih elementov predvsem eksperimentalnega značaja, so se šole od osnovnih do poklicnih znašle pred zamotanim problemom preskrbe z najrazličnejšimi tehničnimi in drugimi učnimi pripomočki, za katere je znano, da jih pri nas ne izdelujemo ali pa zelo malo. Kranjska Iskra, ki že nekaj let spremlja pedagoško delo, je med prvimi ugotovila to vrzel. Obsežne študije so pokazale, da bi lahko veliko prispevala k splošnemu izobraževanju pri nas; zlasti, ker se osem TOZD Združene Iskre ukvarja z izdelovanjem naprav in elementov, ki jih uporabljajo tudi v šolah. Iskra je naredila korak naprej in je ustanovila inženiring za šolska učila v Kranju. Ta inženiring naj bi šolstvo oskrboval s številnimi napravami za praktično delo in eksperimentiranje v fiziki, še posebno v elektriki in elektroniki, kemiji, biologiji, astronomiji in delno matematiki. Program je seveda prilagojen posameznim stopnjam izobraževanja, zajema pa tako obvezno kot strokovno šolstvo do univerz. Res je, da Iskra tako obsežnega in specializiranega programa nima sama. Da bi bila kos problemom, je sklenila pogodbe o delitvi dela z nekaterimi svetovnimi specializiranimi tovarnami, med njimi z zahodno-nemško Phywe iz Gottingena, s katero zamenjuje proizvodnjo učil. Tako ima že veliko šol v Zahodni Nemčiji, laserje ki so jih izdelali v Iskri. Zaradi uspešne delitve dela lahko dobijo šole v kranjski Iskri vsa učila za določene predmete in to za dinarje. Hkrati z učili pa so na voljo tudi zbirke nalog in postopkov namenjenih eksperimentiranju posameznih dijakov ali skupin pod vodstvom predavatelja. M. Kralj r NA DELOVNEM MESTU Kjer ročno delo in lažji stroji odpovedo, spregovori težka mehanizacija, h kateri sodijo tudi bagri, ki jih upravljajo in krmijo s pomočjo ročnih hidravličnih komand strojniki-bageristi. Gradbena, cestna in njim sorodna podjetja ne morejo brez teh ljudi, ki morajo med prvimi prihajati na gradbišča in jih zadnji zapuščajo. Strojniki-hageristi morajo med gradbeno sezono ali ob neodložljivih delih pozabiti na osemurni delavnik in krmariti ročice, dokler to pač terja delo! Takole je opisoval delovno mesto stroj-nika-bagerista Matevž Jenko, rojen leta 1929, s Praprotne Polite, ki je prišel pred 12 leti s traktorskim šoferskim izpitom v žepu k Cestnemu podjetju Kranj. Ker se mu je ponudila priložnost, je opravil strojniški tečaj in pridobil potrebno znanje ter kvalifikacijo za upravljanje težkih strojev. »Strojnik-bagerist se loteva težkih in zahtevnih del kot so kopanje jarkov, odstranjevanje plazov in naplavin itd. Pogosto je delo zaradi terena, na katerem težki bager stoji, sila nevarno. Na razmočenem zemljišču zaradi teže stroja in obremenitve pri zajemanju materiala z zajemalko, ki sprejme tričetrt kubika, rado zdrsne. To ni nevarno le zame v kabini, temveč za vse okrog delovnega stroja. Če pa bi se taksna jeklena gmota začela prevračati, bi bil položaj ie bolj kočljiv,« pripoveduje o delu strojnika-bagerista Matevž Jenko. »Nase delo fizično ni med najtežjimi, vendar je zahtevno. Krepko je treba uporabljati glavo in imeti v rokah občutek za komande, kako daleč in visoko moraš seči z zajemalko, kje in koliko zajeti, da bo učinek največji in da ob vrtenju hidravlične roke z zajemalko na koncu ne bo kdo v bližini poškodovan. Posledice taksne poškodbe bi bile verjetno tragične! Posebno v Kokri, ko voda in plaz zalijeta in zasujeta cesto, so za be-gerista zahtevni delovni pogoji. Težko je postaviti stroj, kot strojnik-bagerist ieli in ie težje s hidravlično roko in zajemalko doseči kraj, kjer bi bila pomoč bagra najdragocenejša. Razen tega izkop voda sproti zaliva, tako da se kdaj na oči ne moreš zanesti, temveč delati po občutku.« Matevž Jenko krmari zadnja leta bager »600 H«, izdelan v Jugoslaviji po zahodno-nemški licenci Lipher. To je dober stroj, ki je praktično kos vsakemu delu, pravi strojnik-bagerist Jenko. Čeprav je videti orjaški, je zelo okreten. Le na glavno prometnejšo cesto gre nerad z njim. Čeprav potuje s STROJNIK-BAGERIST: MATEVŽ JENKO spremstvom, je bager za vožnjo po cesti precej nevaren in za voznika nepregleden. Zato je enega najtežjih delovnih strojev za prevoze na daljše relacije bolje strpati na vlačilca in ga varneje in tudi hitreje prepeljati do »delovnega mesta« J. Koftnjek To je v primerjavi s srednjeročnim programom oziroma njegovim delom za leto 1977 velik porast. Uvoz bodo najbolj povečali TRIO, Tovarna kos in srpov in Bombažna predilnica in tkalnica, ki namerava letos po drugi strani tudi zmanjšati izvoz. Naraščanje uvoza je posledica predelovalnega značaja tržiške industrije, ki mora iskati na tujem drago opremo, surovine in reprodukcijski material. Kljub temu ob tolikšnem zmanjšanju .suficita v zunanjetrgovinski menjavi, povečanem uvozu in zmanjšanem izvozu položaja, ni ravno slab, saj je bilo lansko leto pri izvozu in uvozu v marsičem izjemno, letos pa bo zunanjetrgovinska menjava šele pokazala pravo sliko. Seveda ob tem ne bo nepomembno zviševanje produktivnosti dela, ki uvršča konkurenčnost naših izdelkov na tujem trgu. J. Košnjek Dušan Roblek Oktobra bi praznoval 52. rojstni dan, a ga je pred štirinajstimi dnevi zahrbtna bolezen iztrgala družini, iztrgala iz sredine prijateljev in znancev, iz družbenopolitičnega življenja na Kokrici. Rodil se je Dušan Roblek 14. oktobra 1925 v Bistrici pri Tržiču kot trinajsti otrok v družini. Med zadnjo vojno se je z drugo jugoslovansko enoto vrnil iz Sovjetske zveze in sodeloval v bojih za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti in potem dočakal osvoboditev v Zagrebu. Po vojni se je najprej zaposlil v okrajni zadružni zvezi, 1950. leta pa je postal predstavnik državne banke za kontroliranje kmetijskih zadrug v takratnem kranjskem okraju. Nekaj časa je služboval v Ajdovščini, dokler ni bila v Kranju ustanovljena zadružna hranilnica. Že takrat je aktivno delal na družbenopolitičnem področju. Od 1963. do 1965. leta je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj. Nazadnje pa je bil zaposlen v kranjski podružnici Ljubljanske banke, kjer si je prizadeval in tudi uspel, da se v različne oblike varčevanja vključijo prav vsi občani; od najmlajših do upokojencev. Z družino je živel na Kokrici, kjer je bil tudi predsednik krajevne konference socialistične zveze. Ta izvenmestna krajevna skupnost, ki je s prek 3000 prebivalci med največjimi v kranjski občini, je v zadnjem času zabeležila vrsto uspehov. Čeprav že bolan, se je Dušan vse do konca zavzemal za še hitrejši razvoj. Aktivno je delal v različnih organizacijah. Tako mu je uspelo, da so na Kokrici dobili nogometno igrišče. Mladi športniki in kulturni delavci se ga bodo spominjali kot prizadevnega in vsestranskega družbenopolitičnega delavca. Še posebno se je zavzemal, da se uredi financiranje krajevnih skupnosti. Skorajda ni imel prostega časa. Kadar pa se je le za hip odtrgal, se je rad ukvarjal z akvaristiko in šel v naravo. Ko sem se ob njegovi 50-let-nici pogovarjal z njim o željah in načrtih, je rekel: »Veliko dela nas še čaka v krajevni skupnosti. Upam, da bom imel več časa, ko bom šel v pokoj.« Zdaj, ko je dočakal pokojnino, ostajajo le še njegove želje in načrti za razvoj krajevne skupnosti. Uresničitev le-teh bo nedvomno najlepši spomin nanj. A. Z. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 5 voznikov avtobusov za nedoločen čas 2. 5 voznikov avtobusov za določen čas od 1. 6. - 30. 9. 1977 (v sezoni) 3. 3 avtobusnih sprevodnikov za nedoločen čas 4. vodje poslovalnice na Brniku za nedoločen čas 5. knjigovodje drobnega inventarja za določen čas od 1. 3. — 30.11.1977 (nadomedčanje delavke med porodniškim dopustom) 6. čistilca na avtobusni postaji za določen čas do 31.12.1977 Pogoji za zasedbo: pod 1. in 2.: poklicna šola za voznike motornih vozil in 3 leta prakse kot poklicni voznik motornih vozil, poskusno delo 2 meseca; pod 3.: "dokončana osemletka in 1 leto prakse na takem delovnem mestu, poskusno delo 3 mesece; pod 4.: višja izobrazba ekonomske, komercialne ali prometne smeri in 3 leta prakse na enakem ali vodstvenem delovnem mestu, poskusno delo 3 mesece; pod 5.: ekonomska ali administrativna šola in 2 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, poskusno delo 2 meseca; pod 6.: dokončana osemletka in 6 mesecev prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška cesta 5,10 dni po objavi. . . . i LOŠKE TOVARNE IZtril HLADILNIKOV, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA objavljajo naslednja prosta delovna mesta: v TOZD HLADILSTVO 2 kvalificirana strugarja kvalificiranega rezkalca 3 priučene strugar je priučenega rezkalca v TOZD ZAVOD ZA HLAJENJE IN KLIMATIZACIJO: 2 diplomirana strojna inženirja — pripravnika za raziskovalca diplomiranega elektroinženirja jaki tok — pripravnik za raziskovalca v TOZD RAČUNSKI CENTER: 1. operaterja na elektronskem računalniku (strojni ali elektrotehnik s pasivnim znanjem angleščine) Prošnje sprejema kadrovsko-socialna služba DO 15 dni po objavi. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj v Kranju razpisuje javni natečaj za prodajo dvosobnega stanovanja v I. nadstropju stanovanjske hiše Pot za Krajem št. 1 v Kranju s površino 57,95 k v. metrov, ki se sestoji iz kuhinje, dveh sob, kopalnice, stranišča in shrambe, ter do 2/5 souporabe verande, predsobe, podstrešja, kleti in funkcionalnega zemljišča pare. št. 505/4 k. o. Dru-lovka. Pogoji: 1. Celotna kupnina kot izklicna cena 150.000,00 din; 2. Po podpisu pogodbe je treba plačati v roku enega meseca 100.000,00 dinarjev; 3. Ostali znesek 50.000,00 din je treba plačati v 5 letih v polletnih obrokih z 2 % obrestmi; 4. Prometni davek plača prodajalec; 5. Ponudnik mora položiti kavcijo v višini 5 % izklicne cene tj. 7.500,00 din na žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, št. 51500-661-43005. Stanovanje je zasedeno in ima imetnik stanovanjske pravice prednostno pravico do nakupa svojega stanovanja. Najboljši ponudnik bo tisti, ki ponudi najvišjo kupnino in je pripravljen izpolniti tudi druge pogoje natečaja. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 6/V, na ovojnico pripišite: »javni nate čaj«. Odpiranje ponudb bo v torek, 15. marca 1977, v sobi št. 4 pod* jetja Domplan Kranj, Cesta JLA 6 ob 12. uri. K odpiranju so po* vabljeni vsi ponudniki. Podrobnejše informacije o natečaju lahko dobite po telefonu 21-875. Prijetno gledališko doživetje v Voklem V soboto, 19. in v nedeljo, 20. februarja, so se amaterski igralci kulturno-umetniškega društva »Janko Kalan« iz Voklega zares postavili. Pod vodstvom režiserja Silva Ovsenika so uprizorili veselo-resno komedijo italijanskega pisatelja Nicole Manzarija »Naši ljubi otroci«. Obakrat so Vokljani zaigrali pred nabito polno dvorano razigranega občinstva. Komedija je aktualna in skoro sodobna, da je bila tako SIN, ZLA, Novosti pionirske knjižnice Kranj - V februarju smo za naše bralce kupili precej novih knjig. Predstavljamo vam nekaj najbolj zanimivih. CICIBANOM PRIPOROČAMO: MOŽ V PEČI, France Bevk, KAJ JE NAŠEL ŠAREK, Zima Vrščaj, O PREBRISANI DEKLICI, ljudska pravljica, ZAKAJ JE ŽIRAFA TAKO VELIKA, Josef Guggenmcs, RACUNAR RUMENKO, Branko Čopič, MARTIN FANTALIN, Smi-ljan Rozman, KURIR MARKEC, France Bevk, IZIDOR OVČICE PA-SEL, ljudske pesmice, SLOVAŠKE PRAVLJICE. PIONIRJEM PRIPOROČAMO: ŽIVALSKI SVET, H.VV.Smolik, SOVICA OKA, Svetlana Makarovič, IGRE NA SNEGU, B.Hrovatin, ČUDOVITO POPOTOVANJE N1L-SA HOLGERSONA, Selma Lager-lof, VRATA V POLETJE, R.A.Hen-lein, Dr. FRANCE PREŠEREN, Gregor Kocijan, HIŠA NA PARO, Jules Verne, DOMBEY IN Charles Dickens, ROŽE C. Baudelaire. V naših vitrinah si lahko ogledate dve mali razstavi: BRANJE ZA ZIMSKE POČITNICE in PREŠERNOVE POEZIJE V PREVODIH. RAZSTAVO »MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE« sta pripravili: DRAGICA SVEČAK, učenka 7. r. O. š. Stane Žagar. Pionirsko knjižnico obiskuje od leta 1972. Najraje bere zgodovinske knjige in ljubezenske romane. Njene najljubše knjige so: GIMNAZIJKA, A.Ingolič, POD SVOBODNIM SONCEM, F.S.Finž-gar, EDINKA, K.Jarunkova, MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, HLAPEC JERNEJ, I.Cankar, CVETKOVA CILKA, J. Jalen, KOČA STRICA TOMA, H.Beecher-Stowe, LEPA VIDA, J.Jurčič, LAS-SIE SE VRAČA, E.Knight, DEVET FANTOV IN ENO DEKLE, G. Jakopin in VESNA OKRŠLAR, učenka 3. razreda O. š. Simon Jenko. V našo knjižnico hodi od leta 1975. Najraje bere povestice in partizanske knjige. Njene najljubše knjige so: GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC, F.Bevk, ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA HLAPIČA, I. Brlič-Mažuranič, DEČEK S SOTLE, M.Matošec, OSTRŽEK, C.Collodi, UČITELJICA BREDA, F.Bevk, VANKA PARTIZANKA, F. Bevk, MOJA PARTIZANSKA OPREMA, Gra-beljšek, DVOJČICI, E.Kastner, POZOR! ČRNA MARELA, A. Bahdaj. V času zimskih počitnic ste zelo pridno obiskovali našo knjižnico, 2222 otrok si je izposodilo 5961 knjig. Najraje ste brali naslednje knjige: ^ bantarova, HIŠA OB BOLNIŠ- Tm!\X-Styblowii» DOGODEK V sr\H!.yLICI, P.Vežinov, KLICALI LENI, A. Bezdekova, VE- §9 ME »OLJSKI POLETI, G. Siefarth, FO-lMpRjAFIRANJE, H. R. Scatter, POTa^LJE GOJKO, R.Olafsson, CFn^CEK' C.Chagnaux, ABE- SONr£IJA' DZaJc» VZŠL0 B0 REfV z§odbe iz NOB, GOVO-ce n^AMEN. Indijanske pravlji LX)BRl Dar "k> VRTIREPOV N r J ?• Makarovič, AVTOZAVER, Hr_afenauer, K fc"w?ul SOVRAŽNIKOV PES, ■ ' M V- r) L r t \ f i ■» i i * i i KOLE SMUČANJE ZA M.Wocheslander, ROS- Ott»ŽŽVv, I.Zorman, GLAVNE JAN *• NA POTEPU, P. Zidar, BO-JUTftrT- p°Povski, MARTINOVO Gap A p- Flor, ŠAH ZA VSAKO-Man' °;parma & B. Kutin, RO-KANpt, - PREŠERNU, I.Vašte, LOT uACen, LEDENIŠKI PI-VER'vrVtvGeiger, PRIJATELJI SE-l" JELENOV, F. Mowat. mladim kot starejšim v poduk in v opombo. Kajti čas maminih razva-jenčkov in v otroke prezaljubljenih staršev ni za današnjo rabo. Biti strog in neizprosen do drugih, do svojih pa nadvse prizanesljiv, bistrook za napake tujih otrok in slep za napake svojih — to vse ne prinaša sreče, prej težave in razočaranja. Norčevanje otrok iz zaslepljene ljubezni svojih staršev je v komediji prikazano res na robu še sprejemljive komedije. Sicer pa se nasmejano občinstvo kar nehote zresni, ko inženir Marco izpove odvetnici Marildi, kako ga je zapustila nezvesta žena in mu prepustila v skrb in v vzgojo hčerko Grazio v onih letih, ko je dekle najbolj potrebno matere-prijatelji-ce. Za lahkomiselno ženo je ostalo le še nekaj cenenih papirnatih klobučkov in okus po pelinu .. . No, otroci zaplet le razpletejo; izkaže se, da so boljši, v bistvu le razumni in dobri mladi ljudje. Tudi odvetnica in inženir se na koncu sporazumeta, njen sin dobi drugega očeta, njegova hčerka novo mater. V bistvu je komedija navidez lahkotna, ima pa globine, ki vsaj čuteče poslušalce presunejo. Po svoje sta bili vznemirljivi tudi stranski, epizodni vlogi predsednika sodišča in hišne Giuliette. Seveda je zasluga za tak odrski uspeh v prvi vrsti režiserjeva. Tudi to pot se je Silvo Ovsenk izkazal ko* rahločuten in kultiviran oblikovalec te nadvse dinamične kome- Kranj ima v svoji trgovini PRI KRANJCU, Cankarjeva 7 veliko izbiro tkanin za ženske pomladanske in letne obleke v širinah 90 in 140 cm po IZREDNO UGODNIH CENAH od 40,70 din dalje Najnovejši MODERN vzorci Miloj ko Demšar razstavlja v Kurnikovi hiši Drevi ob 18.00 uri bo v Galeriji Kurnikove hiše otvoritev razstave fotografij Milojka Demšarja iz Kranja. Demšar je predstavnik mlajšega rodu slovenske fotografije, s katero se ukvarja osem let. Kot član FKK »Janez Puhar« Kranj sodeluje na razstavah republiškega in zveznega značaja. Od leta 1971 naprej se vrste laskava priznanja, od katerih so najvidnejša: Celje 1973 (I. (republiška nagrada), Ljubljana 1973 in 1974 (prvi nagradi mladinske fotografije) in Nova Gorica (I. nagrada 1975). Razstava 35 črnobelih fotografij prikazuje Demšarja kot fotografa, ki mu je krajina močan izrazni element (npr. fotos »Zapuščena« in »Drevo«). Še posebej pa se obiskovalčevo oko ustavi ob pretehtanih kompozicijah, zgrajenih na osnovi razmerja svetlobe in teme, ki je poleg motiva osnovno izrazno sredstvo črnobele fotografije. Poljske poti, kozolci, ljubke cerkvice se v avtorjevem širokokotnem objektivu kažejo kot odlična kompozicijska pomagala (npr. »Dobrava«, »Stog«, »Cesta« in »Deltoid«). Vsej tej krajini daje človekova prisotnost, bodisi kot portret, figura, obdelano polje, poti in arhitekture močan človeški pečat, ki mu, kot smo že omenili, dodaja izrazito razpoloženjsko noto. Milo-jku Demšarju je to prva samostojna razstava. Ob tej priliki želimo avtorju, kandidatu mojstra fotografije, mnogo obiskovalcev, ki bodo znali izluščiti vsebino povedanega, njemu samemu pa mnogo uspeha pri nadaljnjem delu s fotografijo. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 18. ure, do 18. marca. J.Š. dije. Njegova domiselnost nikoli ne zdrkne v vulgarnost. Slejkoprej ostaja v zgledni uglajenosti. Brez dobrih in zagnanih igralcev pa še tako izveden režiser ničesar ne opravi. Prav v Voklem je Ovsenk našel uigran igralski sekstet. Bilo je res le šest igralcev — a so obvladovali vso dvorano v dveurni pozornosti in napetosti. Vsa teža igre, skoraj vsa, je slonela na Marinki Vidmarjevi (odvetnica Marilda), na Jožetu Fajfarju (inženir Marco), na Anki Beleharjevi (hči Grazia) in Bojanu Likarju (sin Riri). Težko bi rekel, kdo je bil najpreprič-ljivejši — vsak po svoje mi je bil všeč. Vendar sem zaslutil pravo igralsko kri še najbolj pri Anki Beleharjevi, komaj šestnajstletnici. — Svoji epizodni vlogi sta zadovoljivo odigrala tudi Vera Kalanova (hišna Giulietta) in Ivan Belehar (predsednik sodišča). Najbrž ni le mene, pač pa tudi vse ostale gledalce, močno impresionirala pantonima, ki sta jo ob tihi glasbi in v polmračni sceni odigrala mlada Grazia in Riri. Bil je naravnost estetski užitek gledati to skladje gibov in izrazov — brez besed. Tudi druge vloge so bile v igri tako zasedene, kot bi bile v resnici. Resen pojav stroge odvetnice in dinamičnega inženirja kot tudi le na videz neizprosnega predsednika sodišča — vloge so ležale vsem trem kot bi bile napisane prav zanje. Saša Kump je zasnoval preprosto, a učinkovito sceno, primerno vzdušju komedije in funkcionalno za primer gostovanj na manjših odrih. Suflerki Dragica Gašperlinova in Jana Zadnikova sta svojo nalogo opravljali vzorno diskretno. Tudi osvetljevalec se je izkazal — motenj ni bilo. Dvorana Prosvetnega doma v Voklem je bila obakrat polna. Poleg številnih odraslih je bila prisotna še številnejša mladina. Toliko otrok še zlepa nisem videl pri kaki igri na našem podeželju. Mar je le Voklo tako rodovitno? In še to: kljub tako številni prisotnosti predšolskih in šolskih otrok je bila ves čas v dvorani tišina in zbranost. Vse priznanje discipliniranosti — drugje že tako redki cvetki. Črtomir Zoreč Škofja Loka - V ponedeljek, 21. februarja, so v galeriji na loškem gradu v Škofji Loki odprli razstavo likovnih del amaterjev-delavcev SGP Primorje iz Ajdovščine. Pripravila jo je osnovna organizacija ZSMS v SGP Tehnik iz Škofje Loke. O pomenu razstave je najprej spregovoril predstavnik SGP Primorje Danilo Remškar, svečano pa jo je odprl direktor SGP Tehnik Jože Albreht. O delu mladih umetnikov je spregovoril tudi direktor loškega muzeja prof. Andrej Pavlovec, v kulturnem programu pa je na svečani otvoritvi nastopil komorni zbor »Loka« iz Škofje Loke. (-jg) - Foto: F. Perdan Slovenska pesem v Predosljah Britof — Predoslje — Delavskoprosvetno društvo Svoboda iz Brkofa bo priredilo v nedeljo, 27. februarja, ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Predosljah koncert slovenskih pesmi. Prireditev bo organizirana v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 40. obletnice KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita v vodstvo partije in 85. rojstnega dne našega predsednika. Na koncertu bo nastopil oktet DPD Svoboda Britof pod vodstvom dirigenta Lojzeta Kranjčana. Program bo povezoval Borut Mencinger. .jk Gorenjski muzej v Kranju V galeriji Mestne hiše je v okviru vsakoletne likovne izmenjave odprta razstava del pomurskih slikarjev Štefana Galiča in Zdenka Huzjana. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava: Simon Gregorčič — ob sedemdesetletnici pesnikove smrti. V kleti razstavlja Peter Jovanovič risbe na temo Prešernovih pesmi. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del Ive Šubica Partizanska grafika. ' Razstave oz. zbirkeso odprtevsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Akcija šolski novinci Ugotavljamo otrokovo socialno zrelost. Otrokova osebnostna zrelost pomeni, da otrok uspešno sledi pouku in da uspešno obvladuje učne programe. Osebnostna zrelost vsebuje čustveno zrelost otroka, ki se kaže v tem, da je otrok pripravljen igro zamenjati z delom, da ni pretirano občutljiv in je primerno samostojen. Osebnostna zrelost otroka vsebuje tudi socialno zrelost, ki se kaže v zanimanju za delo ob osvajanju učne snovi, v otrokovi vztrajnosti pri delu, da je pripravljen sodelovati pri igri in delu s sovrstniki in vzgojiteljico ali učiteljico. Otrok, ki je osebnostno zrel, ima razvite delovne navade in nekatere navade vedenja (smisel za red in disciplino, pravilno vedenje do odraslih itd). Otrok je osebnostno zrel za osnovno šolo tedaj, ko so se tudi njegove osebnosti razvile do tiste stopnje, da lahko spremlja pouk, se normalno uči in rešuje probleme. Če njegove sposobnosti niso razvite do te stopnje, potem je otrok počasen, težko sledi pouku, porabi veliko časa za učenje in zahteva veliko pomoči staršev in učiteljev. Če starši posvečajo otroku premalo pozornosti pri razvijanju sposobnosti, ker so prezaposleni, ali imajo neprimerno stanovanje in podobno, bo to verjetno zaviralo otrokov razvoj. Otroci, ki nimajo možnosti preskušati svojih sposobnosti na najrazličnejšem materialu (igrače, orodje, drugi predmeti), ne razvijajo teh sposobnosti toliko, kolikor zahteva pouk. Za uspeh otroka v šoli je potrebno, da ima neko količino znanja, na katero je možno graditi nadaljnji pouk. Kakšne izkušnje si otrok osvoji v predšolski dobi, je odvisno od okolja v katerem živi (mesto, vas) in kako ga to okolje spodbuja. Na zrelost za šolo vplivajo tudi razne motnje in okvarjenosti šolskega novinca (npr.: prevelik, premajhen, debel-suh). Otrokov govor v mnogočem prispeva k njegovemu uspehu v šoli. Zato šolski svetovalni delavci odkrivamo govorne motnje, odpravljanje teh motenj pa prepuščamo logopedu. V poteku male šole šolski svetovalni delavci opazujemo otroke in se pogovorimo z vzgojiteljico ali učiteljico male šole o značilnostih posameznih šolskih novincev. Na osnovi zbranih podatkov o posameznem šolskem novincu sledi najzahtevnejše in najbolj odgovorno delo, to je odločanje ali je otrok primeren za normalno osnovno šolo, ali ga je primerneje zadržati še leto dni doma, ali ga napotiti v posebno šolo. Glavno vlogo pri odločitvi, ali je otrok primeren za vstop v šolo ali ne, imajo podatki o otrokovih telesnih in umskih zmogljivostih ter podatki o otrokovem okolju, na osnovi katerih lahko sklepamo o stopnji otrokove zrelosti za šolo. Tiste otroke, ki temu kriteriju zadostijo, vpišemo v osnovno šolo, ostale odklonimo in zadržimo še leto dni doma, da dozorijo. Otroke, ki sploh nimajo možnosti, da bi uspevali v osnovni šoli, napotimo v posebno šolo. Otrok, ki je bil odklonjen za sprejem v 1. razred, ni nesposoben za obiskovanje osnovne šole. Le njegov razvoj še ni dosegel tiste stopnje, da bi bil kos naporom, ki jih predenj postavljajo zahteve pouka. Tak otrok se bo vpisal v osnovno šolo ponovno naslednje leto, medtem pa bo ponovno obiskoval malo šolo, ali se vključil še za eno leto v vrtec. Tudi otrok, ki ga bo posebna komisija za kategorizacijo otrok napotila v posebno šolo, bo imel tam ugoden razvoj. Gibal se bo med sebi enakimi otroki, normalno napredoval in doživljal neprimerno manj stisk in pretresov, kot bi jih v normalni osnovni šoli. Najpomembnejši so nasveti, ki jih šolski svetovalni delavci dajemo staršem. Če je otrok normalno razvit, vendar premlad in nezrel za šolo, tedaj svetujemo staršem, v kateri smeri je otrok nezrel npr.: v čustveni, socialni, v navadah, kako naj ravnajo z otrokom, da bo čimprej dozorel in jim predlagamo vključitev otroka v vrtec oz. v malo šolo. Če bo potrebno napotiti otroka v posebno šolo, moramo prepričati starše o smiselnosti take odločitve. Večina staršev je močno prizadeta in nasprotuje takim odločitvam (predvsem zato, ker menijo, da trpi njihov družbeni ugled, čeprav s takšnim tolmačenjem škodujejo svojemu otroku). Če prizadetega otroka vpišejo v normalno osnovno šolo, nastopijo hude težave pri osvajanju znanja. Otrok ne dokonča osnovne šole, pridobi pa še vrsto nevrotskih motenj, ki zmanjšujejo njegov uspeh. Po tem delu ostanejo praviloma le šolski novinci, ki so primerno zreli za vstop v normalno osnovno šolo. Te otroke razvrstimo v več oddelkov 1. razreda tako, da so oddelki pretežno izenačeni glede na različne kriterije (število in spol otrok, socialni položaj, sposobnosti itd.). Zaradi večinoma obojestranske zaposlenosti staršev, je potrebno predvideti tudi oddelke podaljšanega bivanja. Z vstopom otrok v šolo se odpre vrsta predvidenih pa tudi nepredvidenih problemov, kot so vzgojni problemi, socialna vprašanja, razne motnje otrok itd. Tem otrokom je treba nuditi dodatno pomoč, tako da jih napotimo k zdravstvenim delavcem, k logopedom, dajemo nasvete staršem in učiteljicam o načinu ravnanja z njimi ter jim nudimo neposredno pomoč. Ker še vedno težijo mnogi starši, ki imajo otroke levičarje, da bi jih preusmerili na desnoročnost, prihaja pri otroku do hudih težav pri branju in pisanju in tudi do nevrotičnih motenj, ki jih s skupnim imenom nazivamo legastenija. Takim učencem nudimo pomoč pri branju in pisanju (zlasti v 2. razredu) ali pa jih napotimo na ustrezne vaje v Mentalno-higienski dispanzer. Če se pri otroku pojavijo učne težave, bodisi zaradi manjših umskih zmogljivosti, ali zaradi neurejenih družinskih razmer ali določenih zaostankov v razvoju, potem učiteljice otroku nudijo dopolnilno pomoč. Kot je razvidno, se v odpravljanje otro kovih motenj vključuje vrsta sodelavcev od šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev na eni strani, do zdravnikov in logopedov na drugi strani, v veliki meri pa tudi starši sami. S tako povezavo dela v akcij« šolskih novincev skušamo doseči to, da otrok izstopi i/ opismenjevanja brez hujših težav in je tako priprav ljen za nadaljnji razvoj in osvajanje znanja. Marija Tome šolski pedagog Začetek Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki ga je tedaj vodil Stane Božič, je ob koncu leta 1967 sprejelo program komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki ga je pripravil Jaka Vehovec. Tedaj so bile sprejete osnovne zamisli, kako vključiti in kako organizirati rekreativno-športne dejavnosii v delovnih organizacijah v občini Kranj in v okviru občinskega sindikalnega sineta, ki naj bi te dejavnosti povezoval in usklajeval. Po analizi tedanjih razmer je obveljalo spoznanje, da mora postati skrb za množično in zdravo rekreacijo delavcev in za športno aktivnost ena izmed pomembnih nalog sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. Takratne izkušnje so pokazale, da odločitev, naj se športna dejavnost organizira le v športnih društvih in klubih, ni prinesla zaželenih razultatov. Ker je'bila sprejeta taka usmeritev, je športna aktivnost v delovnih kolektivih praktično zamrla. Odtod torej ideja, da bi bilo potrebno ponovno poživiti rekreativ-no-športne aktivnostj v delovnih organizacijah. To nalogo naj bi prevzele sindikalne organizacije, ki bi morale postati pobudnik in usmerjevalec teh aktivnosti. Seveda pri tem ni bilo mišljeno, da bi te dejavnosti usmerjali v iskanje vrhunskih športnikov, pač pa je bil pomen teh idej, da se razvije interes delavcev za rekreacijo in šport. K temu cilju so bila usmerjena prizadevanja organizatorjev vseh dosedanjih letnih in zimskih športnih tekmovanj. Zagotoviti množičnost ni bil samo namen, temveč tudi realna potreba, ki ima danes v našem življenju že svoje pravi) mesto. Ukoreninila se je v našo zavest, saj se vsako leto vedno več športnic in športnikov pojavlja na raznih športnih in rekreativnih prireditvah. Take prireditve, ki poleg prepotrebne sprostitve prinašajo tudi nova doživetja, spletajo med ljudmi vezi, ki družijo in kujejo nova prijateljstva. Zadovoljni smo, ko po jubilejnih 10. zimskih športnih igrah, kijih je v vseh teh letih organiziral občinski sindikalni svet Kranj, ugotavljamo, da so tudi ta tekmovanja prispevala k poživitvi športnega udejstvovanja v delavnih kolektivih in seveda prav gotovo dala svoj delež k razvoju množičnosti v športni aktivnosti. Desetletne izkušnje so potrdile, da je bila to prava pot k interesom naših delovnih ljudi, ki danes predstavljajo veliko družino športnikov. X. zimske športne igre Tekmovalci in organizatorji vse bolj zadovoljni .Prve zimsko športne igre ObSS Kranj so bile IS. februarja 1968 na Krvavcu v organizaciji Iskre, vendar pod vodstvom Francija Medje, predvojnega smučarskega tekmovalca, borca v Dražgoški bitki in priznanega povojnega športnega delavca. Pohvale za uspelo prvo prvenstvo ObSS so deževale z vseh strani, saj sta se ObSS in organizacijski odbor izredno potrudila, da so igre uspele. S tem je bila postavljena tudi osnova in zagotovilo za nadaljna tekmovanja. Organizacijski odbor je imel na Krvavcu težave z vremenom. Zato je IV. prvenstvo organiziral v Mojstrani, kateri je ostal zvest kar pet naslednjih let. Število prijavljenih osnovnih organizacij se je večalo, naraščalo pa je tudi število tekmovalcev. Iz enega razreda žensk in treh razredov moških (od tega: en tekmovalni razred) se je tekmovanje v veleslalomu do danes močno razvilo. Na X. igrah smo že imeli 7 moških in 4 ženske razrede v veleslalomu, 2 razreda ženske in 3 razrede moški v tekih ter enako v sankanju; torej skupaj kar 21 starostnih razredov v treh disciplinah. Poglejmo kaj je za II. igre napisala Delavska enotnost 1. marca 1969.: »Razpoloženje med nastopajočimi je bilo v vsakem pogledu izvrstno. Vsi so bili več kot zadovoljni s progama za veleslalom, ki sta ju postavila smučarska mojstra Milo.- Jocif in Pavle Blažič . . .« ter nadaljuje »In Se to: k temu, da je prireditev na Krvavcu tako lepo uspela, so prispevale svoj delež tudi števil nt' gospodarske organizacije. Talko je na primer gostinsko planinsko podjetje »Krvavec« nudilo svoje Uslugi po znižanih cenah, medtem ko je Creina dala popust pri prevozu in brezplačno na voljo stroj za teptanje snega . . .« V sstem časopisu smo prebrali pohvale tudi za izvedbo III. iger, kjer med drugim pravi: ». . . kdorkoli je ocenjeval letošnje zimske sindikalne tekme ObSS Kranj, ni-skoparil s pohvalami. Zaslužilo jih je vseh 54 ljudi, ki so marljivo delali v ekipi za pripravo tekmovanja, še posebej ,ia Franc Medja — vodja tekmovanja in pa Jaka Vehovec — predsednik organizacijskega odbora . . .« Tega leta je bila tudi dana pobuda, da bi republiški svet ZSS organiziral delavske zimsko športne igre za vso Slovenijo, kar se je uresničilo šele pred tremi leti, ko so bile organizirane prve republiške sindikalne igre. Ko tako obujamo spomine ob prebiranju časopisov, ki so poročali z vsakoletnih prireditev ObSS ne moremo mimo zapisa Andreja Žalar-ja v našem časopisu O las 21. februarja 1973, ko je s posebnim navdušenjem poročal s VI. iger: »udeležba, organizacija, razpoloženje — odlično!« in nadaljuje: »Čeprav SO se morda nekateri, predvsem starejši,- odločili za start bolj za šalo kot zares, so bili le redki, ki jih ni prevzelo tekmovalno razpoloženje. Naj so se kolena še tako ši-bila in je vsaka smučka silila po svoje, vsakdo je hotel skozi cilj. Bili so med njimi tudi takšni, ki so prišli bolj po vseh štirih, vendar prišli so in bili v veselem razpoloženju burno pozdravljeni. Prav zato velja pohvaliti odločitev organizatorja, ki je sklenil, da tokrat vseh nagrad ne bo razdelil med najboljše. Od prek sto nagrad so jih namreč 35 razdelili tudi med tiste, ki so tako ali drugače uspeli priti skozi cilj . . .« Tudi letošnje X. jubilejne igre so uspele v zadovoljstvo prav vseh nastopajočih. Marsikateri je tokrat prvič smučal na tem ne preveč zahtevnem terenu in se bo s£ svojo družino še večkrat vrnil v izredni alpski svet pod vznožjem mogočnega Špika . . . Ko končujemo ta zapis, se naše misli že vrtijo okoli XI. iger, ki naj bi še bolj uspele; tako po številu udeležencev, kot v organizacijskem smislu, kajti tradicija se mora nadaljevati. Pa tudi vse več mladega naraščaja prihaja v naše sindikalne vrste, starejši pa jih v nobenem primeru nočemo zapustiti. Hočemo še nadalje ohranjati tovarištvo sklenjeno v preteklih desetih letih, ko smo se srečevali na belih poljanah s prvenstveno željo SODELOVATI in šele v drugem planu tudi kdaj pa kdaj zmagati. Ze drugo leto zapored se organizacijski odbor trudi, da bi organiziral priljubljene vsakoletne zimske Športne igre nekje v kranjski občini, pa mu.nikakor to ne uspe. Dvakrat se je dogovoril z marljivimi športnimi delavci na Jezerskem in dvakrat so morale biti igre prestavljene zaradi pomanjkanja snega. Tokrat so bile v Martuljku, prijaznem kraju, vendar pa za organizacijski odbor z nekoliko dodatnimi težavami: organizacijski odbor s svojo tehnično pisarno je delal v 2 km oddaljenem hotelu Špik, zaradi nemogočih cest pa so bile težave s prenosom informacij (kartic). Zato je bila tudi nekoliko neobičajna zamuda z razglasitvijo rezultatov prvega tekmovalnega dne. Sicer pa vsa pohvala Mojstrančanom, ki so nam pripravili tekmovalne terene tako za veleslalom kot za teke in sankanje. Morda bi bil prigovor samo na sanka ftko progo, ker je nenaden dež »opral« nekaj snega in je bilo sankaško tekmovanje izvedeno samo v enem teku. Zal! Sicer pa poglejmo rezultate: VELESLALOM - Ženske do 25 let -daljša proga: 1. Oman (Kulturna skupnost) 56,81, 2. Šiler (RZS) 58,60, 3. Slabe (Živila) 1:01,14, 4. Laznik (ETP) 1:01,22, 5. Drak-sler (Tekstilindus) 1:01,49. Ženske do 35 let — daljša proga: 1. K urnik (Ljubljanska banka) 51,65, 2. Sekne (Gradbinec) 54,47, 3. Vindišar (Gradbinec) 55,81, 4. Tepina (Gorenjska oblačila) 56,69, 5. Jerman (Sava) 57,71. Ženske do 45 let — krajša proga: 1. Pust (Porodnišnica) 40,83, 2. Demšar (OŠ Luci-jan Seljak) 41,72, 3. Mešič (Central) 43,47, 4. Jakopin (Tekstilindus) 43,68, 5. Lesjak (Bolnišnica Golnik) 43,77. ženske nad 45 let — krajša proga: 1. J. Rautner (Zavarovalnica) 41,21, 2. Z.Jamnik (OS France Prešeren) 48,60, 3. M. Oblak (OŠ Lucijan Seljak) 51,44, 4. B. Štuhec (Tekstilni center) 54,75, 5. M. Smole (Gradbinec) 56,30. Moški do 25 let — daljša proga: 1. Bernik (Servis Gorenje) 41,86, 2. Štular (Iskra) 43,65, 3. Parte (Iskra) 44,15, 4. Karničar (Živila) 44,44, 5. Bajt (Sava) 45,83. Moški do 30 let — daljša proga: 1. Ponik-var (Gradbinec) 43,66, 2. Seražin (Poklicna šola) 44,01, 3. Nadišar (Iskra) 44,59, 4. Lo-gonder (Iskra) 44,85, 5. Zapiotnik (Iskra) 45,50. r Tudi tekaške smuči si bom nabavil... Med nedeljskimi tekmovalci v veleslalomu v Martuljku smo med drugimi stalnimi obiskovalci podobnih rekreativnih prireditev in tekmovanj zapazili tudi Vinka Martinjaka, direktorja Gorenjskih oblačil, letošnjega pokrovitelja sindikalnih iger, ki se je dokaj uspešno prebijal skozi vratca veleslaloma. Na samih vijugah se ni preveč »forsirat«, zato je na podelitvi dobil le tola-žilno nagrado . .. Predsednik ObSS Viktor Eržen, ki je tudi poskušal svoje znanje v veleslalomu, bi vsekakor dosegel še boljši rezultat, če bi v deževnem vremenu kakršno je bilo v nedeljo, bolje namazal svoje smuči. Priznal nam je, da je to pot prvič v življenju mazal smuči — in se mu je res to tudi poznalo. Med največje navdušence vsakršnega športa, posebno pa zimskega, lahko vsekakor štejemo tudi sedanjega predsednika izvršnega sveta ObS Kranj Draga Stefeta, ki se je v soboto udeležil športnih iger Elektra, v nedeljo naših sindikalnih, za naslednje dni pa že planira tekmovanje gorenjskih izvršnikov v veleslalomu ... Ni vrag, da ne bi Gorenjci povzeli pobudo, čeprav se bo nekaj zakrknjenih »plat-fusarjev« pravgotovo tej ideji tudi uprlo. Za drugo leto namerava kupiti še tekaško opremo in se poskusiti tuai v smučarskih tekih. Ideja je rodila sadove Vedno Več osnovnih organizacij sindikata in vsako leto več tekmovalcev se je pojavljalo na kranjskih delavskih igrah, ki so prav zadnja leta postale prijetno rekreativno doživetje mnogim članom sindikata, ki sicer zaradi obilice dela nikakor ne najdejo prave prilike za sprostitev in uživanje narave. O tem zgovorno govori spodnja tabela: udeleženci N 5K V- i gine rivalke: Jana Rautner, Meta Oblak in Zdenka Jammk. Čolnar Foto: Slabi »letini« sta bili samo I. 1972 in 1975, ko je bilo na dan tekmovanj res slabo vreme in so mnogi ostali raje doma kot pa sc podali na Soriško planino ali pa v Mojstrano. Na pobudo mnogih rekreativcev smo lani pričeli s tekmovanji tUdi v tekih in sankanju; dveh dodatnih disciplinah, ki sta te letos duži veli velik razmah in izredno zanimanje. Posebno za smučarske teke je spodbudno, da je moč dohiti po dokaj zmerni ceni odlične K lanove tekaške smuči in tudi sicer oprema za tekače ni najbolj draga Moški do 35 let — daljša proga: 1. Pesjak (Cestno podjetje) 44,06, 2. Por (ZTP) 45,24» 3. Boškin (Cestno podjetje) 46,32, 4. Zaje (Sava) 46,63, 5. Kramar (Elektro) 47,37. Moški do 40 let — krajša proga: 1. Slivnik (Gradbinec) 33,00, 2. Jamnik (Elektro) 33,67, 3. Teran (OŠ Prešeren) 34,31, 4, Robas (Gimnazija) 34,41, 5. Hladnik (Elektro) 34,61. Moški do 45 let — krajše proge: 1. Jaklič (Iskra) 36,27, 2. Benedik (Iskra) 36,93, 3. Andrejašič (Sava) 38,19, 4. Bašelj (ŠC Iskra) 38,71, 5. Štirn (Gradbinec) 38,74, Jerman (Planika) 38,74. Moški do 50 let — krajša proga: 1. Primoži« (GG) 34,85, 2. Šarabon (Iskra) 35,46, 3. Štular (IBI) 36,25, 4. Jocif (ZTP) 36,96, 5. Pintar (Iskra) 37,46. Moški nad 50 let — krajša proga: 1. Medja (Zavarovalnica) 40,98, 2. Faganel (Sava) 43,39, 3. Laknar (IBI) 44,06, 4. Smole (Iskra) 45,01, 5. Bernik (KOGP) 46,34. SMUČARSKI TEKI: Ženske A - 3 km: 1. M. K is ter (Ljubljanska banka) 11:05,85, 2. H. Bešter (Iskra) 11:06,76, Ženske B — 3 km: 1. Vidic (Gradbinec) 15:19,66, 2. Zupan (Gradbinec) 16:16,37, 3. Marki« (Merkur) 17:12,32, 4. Hočevar (Exoterm) 17:33,47, 5. Udir (Zdrav, dom) 17:35,10. Moški A - 5 km: 1. J. Šolar (Iskra) 19:14,19, 2. Gortner (Iskra) 21:42,21, 3. Rib-nikar (Planika) 23:30,95, 4. Štirn (PTT) 24:02,91, 5. Aljančič (RZS) 24:41,76. Moški B — 5 km: 1. Gorjanc (Sava) 19:46,77, 2. Grašič (Iskra) 20:38,85, 3. Špa-rovec (Iskra) 20:54,72, 4. Krišelj (Iskra) 21:07,40, 5. Rakovec (Iskra) 22:20,54. MoškkC - 5 km: 1. G. Kordež (ŠC Iskra) 20:48,91, 2. V. Grašič (Iskra) 21:34,85, 3. Naglic (Gradbinec) 22:24,66, 4. Dolenc (Gradbinec) 22:37,21, 5. Udir (Zdrav, dom) 24:52,36. Pokrovitelji I. — Predsednik občinske skupščine Kranj — Slavko Zalokar II. - Predsednik RS ZSS — Tone Kropušek III. — Turistično prometno podjetje Creina, Kranj IV. — Industrija bombažnih izdelkov IBI, Kranj V. — Iskra — Elektromehanika, Kranj VI. — Industrija obutve Planika, Kranj VII. — Tovarna gumijevih izdelkov Sava. Kranj VIII. - Elektro Kranj IX. — Veleželeznina Merkur, Kranj X. — Gorenjska oblačila, Kranj Po devetih letih spet sankači. . . — Foto: I. S. SANKANJE - Ženske A: 1. Šimnovec (SPIZ) 1:00,47, 2. Berra (RZS) 1:03,92, 3. Kavšek (Sava) 1:05.48, 4. Švegelj (ZSMH) 1:22,42, 5. Polenc (OŠ Šenčur) 1:27,39. Ženske B: 1. Sekne (Gradbinec) 1:09,61, 2. Hočevar (Cestno podjetje) 1:13,24, 3. Bertoncelj (Cestno podjetje) 1:13,50, 4. Barle(Sava) 1:28,98. Moški A: 1. Šavs (IKOS) 51,75, 2. Mulej (LB) 52,36, 3. Egart (Gradbinec) 56,40, 4. Aljančič (RZS) 58,44, 5. Bajt (IKOS) 59,67. Moški B: 1. Meglic (Iskra) 51,31, 2. Ka-trašnik (IKOS) 58,99, 3. Jerman (Cestno podjetje) 1:01,62, 4. Dolenc (Gradbinec) 1:01,92, 5. Potočnik (Cestno podjetje) 1:04,25. Moški s tekmovalnimi sanmi: 1. Rogelj (Sava) 50,35, 2. Ristič (Cestno podjetje) 51,28, 3. Zupan (Sava) 54,82, 4. Trdina (Merkur) 57,24. 5. Kos (Sava) 58,52. Jubilanti KRANJ — Organizacijski odbor je zadnji dan tekmovanja na X. jubilejnih športnih igrahObSS v Martuljku sklenil, da bo slavnostna podelitev pokalov, plaket, pohval in priznanj ter diplom tekmovalcem, sodelavcem, organizatorjem, predvsem pa jubilantom v sredo, 23.2. 1977, v delavskem domu v Kranju. Razlog: zelo slabo vreme z dežjem v nedeljo v Martuljku. Ker objavljamo najboljše rezultate posameznih kategorij in panog na drugem mestu, naj tu povemo, da so se vseh dosedanjih deset zim-skošportnih iger udeležili naslednji tekmovalci, ki so v znak priznanja prejeli pohvale ObSS Kranj: Vinko Cvirn — Tekstilindus, Boris Hollv — OŠ France Prešeren, Tomaž Jamnik — Iskra, Branko Jakl'č — Iskra, MaKs Košir — Exoterm, Jote Rozmar — OŠ Lucijan Seljak, Srečko Valjavec — Zdravstveni dom, Andrej Valenčič — Sava ter po tragični smrti pod plazom na Zelenici, neutrudni in neumorni športni delavec, učitelj in vzgojitelj mladih delavcev in tekmovalcev Ivan Stražnik — ŠC Iskra; namesto njega so njegova priznanja prevzeli njegovi najbližji. Poleg navedenih tekmovalcev pa je deset let nepretrgoma deloval tudi organizacijski odbor, ki ga je prvo leto vodil Janko Košnik, vsa nadaljnja leta pa Jaka Vehovec. Vseh deset let so v organizacijskem odbora delovali: vodja tekmovanja Franci Medja, tajnik tehničnega odbora Dore Dražem, deset let je skrbel za ozvočenje Oto Pičulin, tehnično pisarno pa so vodile vsa ta leta Mara Vujisič, Marta Tepina in Anica Oražem. Nekajletni staž pa imata še Darko Šegula v funkciji sekretarja organizacijskega odbora in Igor Slavec. Še nekaj statistike disciplina moški ženske veleslalom 422 109 531 smučarski teki 10 76 sankanje 41 10 51 vse discipline 529 129 658 Ekipni zmagovalci X. iger v Martuljku VELESLALOM: MOŠKI: 1. Gradbinec I 611 točk, 2. Iskra I. 583 točk, 3. Sava I. 530 točk. ŽENSKE: 1. Tekstilindus - 92 točk, 2. Ljublj. banka - 90 točk, 3. Iskra - 86 točk. SKUPNI! 1. Iskra - 1597 točk, 2. Sava - 1165 točk, 3. Gradbinec - 1105 točk. SMUČARSKI TEKI: 1 MOŠKI: 1. Iskra I. - 87 točk, 2. Sava I. - 75 točk, 3. Iskra II. - 69 točk. ŽENSKE: 1. Ljublj. banka - 16 točk SKUPNI: 1. Iskra - 156 točk, 2. Sava - 118 točk, 3. Projekt, podjetje - 29 točk. SANKANJE: MOŠKI: 1. IKOS - 49 točk, 2. Iskra - 42 točk, 3. Gradbinec - 37 točk. ŽENSKE: l.Sava - 14 točk. SKUPNI: 1. Sava - 84 točk, 2. IKOS - 49 točk, 3. Iskra - 42 točk. SKUPNA UVRSTITEV: 1. Iskra - 1795 točk, 2. Sava - 1324 točk, 3. Gradbinec - 1142 točk. Priznanja za množično udeležbo osnovnih organizacij v primerjavi s številom zaposlenih prejmejo: 1. Servis Gorenje (33,33 % udeležba), 2. Poklicna šola (23,80 % udeležba), 3. I ngeneering (23,33 t udeležba), 4. Projektivno podj. (21,62 % udeležba), 5. JAT, Brnik (14,28 % udeležba). D S Zanimanje za razglasitev rezultatov je bilo precejšnje — Foto: F. Perdan VSAK PETEK I mm I mmmm m NA 4 STRANEH r h od Krnin JitOJe blla V BeSunJah tradicionalna pustna povorka, katero si Med Števil°' uP™vnega poslopja tovarne Elan ogledalo več tisoč ljudi, »pustna inteim sk!'Pin angl. barv. THOMAS ob 18. uri 2. marca auh\ barv. THOMAS ob 18. in 20. uri 3. marca amer. barv. krim. ^'AGARA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. februarja amer. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 17.30 in 20. uri 26. februarja amer. barv. vestem EL DORADO ob 17.30 in 20. uri 27. februarja amer. barv. vestem KI, DO RADO ob 17.30 in 20. uri 1. marca amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNICAH ob 20. uri 2. marca amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNICAH ob 18. in 20. uri 3. marca ital. barv. vestern PAZI SE, KO SK BOVA SREČALA ob 20. uri Železniki OBZORJE 25. februarja amer. barv. vestem EL DOBA DO ob 20. uri 26. februarja amer. barv. drama UMAZANA MARY IN NORI LORRY ob 20. uri 27. februarja amer. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO N()C ob 17. in 20. uri 2. marca franc barv. krim. MARSEJSKA P(XK)I)BA ob 20. uri Radovljica 25. februarja amer.-span. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTKR ob 20. uri 26. februarja franc. barv. voj. drama STARA PUŠKA ob 18. uri, amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri 27. februarja jug. barv. dok. MALA ČUDOVITA BITJA VELIKE NARAVE ob 10. uri. amer.-span. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob 16. uri, amer barv vestem PREGON ob 18. uri, franc. barv. voj. drama STARA PUŠKA ob 20. uri 28. februarja amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri 1. marca amer.-span. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob 20. uri 2. marca franc. barv. voj. drama STARA PUŠKA ob 20. dri 3. marca amer. barv. krim. AGENT 007 -KRVAVA MARY ob 20. uri Bled 25. februarja amer. barv. krim. KALIBER 20 ob 20. uri 26. februarja amer. barv. krim. KALIBER 20 ob 18. uri, danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri 27. februarja jug, barv dok. MALA ČUDOVITA BITJA VEUKE NARAVE ob 16. uri, danska barv komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob I«, uri. amer. barv. voj. MISIJA BATA NGAS ob 20. uri 28. februarja franc. barv. voj. drama STARA PUŠKA ob 20. uri 1. marca amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri 2. marca amer.-špan. barv. pust. TARZAN in CRNI PANTER ob 20. uri 3. marca franc. barv. voj. drama STARA PUŠKA ob 20. uri gledališče Prešernovo gledališče Kranj PONEDELJEK, 28. februarja, ob 19.30 za red PONEDELJEK - G. Fevdeau: HOTEL SVOBODNE MENJAVE; TOREK, 1. marca, ob 19.30 za red TOREK: HOTEL SVOBODNE MENJAVE; SREDA, 2. marca, ob 19.30 za red SREDA. HOTEL SVOBODNE MENJAVE; ČETRTEK, 3. marca, ob 19.30 za red ČETRTEK: HOTEL SVOBODNE MENJAVE; gostuje PDG Nova Gorica. TRZNI PREGLED JESENICE Solata 14,16 do 16,40 din, cvetača 19,80 din, korenček 9,43 din, česen 39 din, čebula 14,40 din, pesa 5,25 din, paradižnik 36,70 din paprika 41,30 din, slive 26,05 do 35 din, jabolka 6 do 9,70 din, hruške 18,72 din, grozdje 14,72 din, pomaranče 15,06 din, limone 14,72 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 65,28 do 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 134,70 din, jajčka 2,22 do 2,34 din, krompir 5 din KRANJ Solata 16 do 20 din, špinača 22 din, cvetača 16 do 18 din, korenček 10 do 12 din, česen 28 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, slive 28 do 30 din, jabolka 6 do 8 din, radič 45 do 50 din, žganje 55 do 60 din, med 45 do 50 din, hren 45 do 50 din, pomaranče 14,80 din, limone 17,40 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 20 do 28 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 4 do 5 din TRZlC Solata 25 do 30 din, špinača 20 din, cvetača 30 din, korenček 12 din, Česen 40 din, čebula 15 din, fižol 20 do 30 din, pesa 10 din, jabolka 5 do 10 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din I, koruzna moka 7,50 din 1, kaša 17,50 din I, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, krvavice 25 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Dolinar Franc in Karič Tatjana, Steiner Mirko in Končan Tatjana, Mali Jakob in Ka-lan-Cernivc Anuša, Štirn Jožef in Kropivnik Cecilija, Perčič Stanko in Zorman Alenka, Gašperin Jožko in Puhar Vanja, M ubi Drago in Oman Dragica, Bajželj Janez in .Frantar Mira, Bajželj Janez in Razdrh Lidija, Krmelj Miroslav in Pogačar Mira, Uranič Jožef in Mavric Frančiška, Tavčar Branko in Bohinjc Jožica, Mohorič Ciril in Ložar Vera, Seruga Davorin in Babic Cvetka, Grahovec Milenko in Karo Terezija. VTR2ICU Praprotnik Anton in Ropoša Draga UMRLI SO V KRANJU Janežič Ana, roj. 1893, Znidar Franc, roj. 1939, Koporec Berta, roj. 1909, Trebar Marija, roj. 1898, Udir Karol, roj. 1907, Zakrajšek Jožefa, roj. 1887, Hladnik Jože, roj. 1905, Tominc Marjana, roj. 1901, Kosmač Leopold, roj. 1898, Golet Franjo, roj. 1908, Cavič Dragana, roj. 1976, Kalan Alojz, roj. 1911, Stare Janez, roj. 1913. Sušnik Cecilija, roj. 1911 V TRZlCU Husar Marija, roj. 1922 lot erija Srećke s končnicami so zadele dobitek N-din Srečke s končnicami so zadele dobitek N-din 0 20 5 20 54520 1000 06875 1000 573400 10000 51235 83805 1000 1000 11 30 25565 2000 31 30 65235 5000 85331 1000 072275 10000 96231 1000 337325 10000 30931 1000 454015 10000 96761 2000 681 10000 26 30 53790! 10000 46 80 111371 50000 16 86 40 40 802 80 06 70 1202 400 276 80 6422 400 53466 1000 22042 1000 82616 1000 99052 1000 64922 5000 67 50 83252 5(KX) 617 200 315862 10000 51267 1000 338172 10000 003947 10000 082102 1000000 278617 232587 10000 10000 13 40 173157 1k ni tako imenovano pasivno kajenje bodočih mamic, VeČpo vsej verjetnosti poškodba moških semenčic. Če imate rade polobleko, pod katero lahko ponosite vse pulije in bluze, potem poglejte v ALMIRINO industrijsko prodajalno v Radovljici, kjer imajo tak model ZAKA v velikostih od 36 do 42 iz jerseva. Predstavljen model je v temno modri barvi, poživljajo ga pa beli Sivi in razporek spredaj. Cena: 645 din. Črtomir Zoreč POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (8. zapis) Prijatelj Jože P. iz Ribnega me je onidan obiskal v Kranju in pogovor je nanesel tudi na te zapise. Menil je, da sem medvojno obdobje, tako tragično za tisoče Gorenjcev, ki so trpeli v begunjskem gradu, kar prehitro prešel. Posebno, spričo ostalega, obsežnega kramljanja o industriji v Zapužah, o cerkvi sv. Urha in o cerkvici sv. Petra nad Begunjami. POJASNILO IN ZAGOTOVILO To je res; toda, saj še nisem končal pisanja o tem koncu Gorenjske! Misleči in zvesti bralci mojih dosedanjih krajepisnih pripovedi (o Jezerskem, Besnici, Šenčurju, Cerkljah, Stražišču, o Predosljah, Preddvoru, Trsteniku, Goricah, Naklem, o vaseh na Sorskem polju in ob Savi — pa tudi o Mengšu in Kamniku — da ne omenjam še obsežnih vencev zapisov o Slovenski Koroški, Kanalski dolini, Beneški Sloveniji, Reziji in Goriški), vsi ti bralci — zvečine preprosti in dobri ljudje — so gotovo opazili, da vselej pričenjam pripovedi o posameznih krajih z najstarejšo zgodovinsko vednostjo, večkrat celo z arheološkimi najdbami, potem pa teče moja pripoved skozi stari in srednji vek do novejših časov. Na koncu se vselej ustavim pri naši najnovejši zgodovini, to je v času, ki mu je dal svoj pečat narodnoosvobodilni boj. Ce stoje v krajih pomniki NOB, te predstavim v sliki in besedi. TAM, KJER MURKE CVETO ... Zagotoviti pa moram prijateljem, da bom o lepi Dragi pisal obširneje. O nesrečni dolini pod Begunjščico, kjer v skupnih grobovih ustreljenih talcev spe tudi številni moji prijatelji, znanci in nekdanji dijaki. Tako kot tudi na vrtu begunjskega gradu. Moral pa bom pisati kronološko: najprej je okupator streljal naše ljudi v Dragi, šele potem, ko tu ni bilo več zanj varno — saj so v skalnih vrheh že prežali partizanski ostrostrelci — so Nemci nadaljevali svoj zločinski posel v sadovnjaku begunjskega Kat-zensteina. To pa bo tudi redosled mojih prihodnjih zapisov. Zaupajte mi, vse bo kar najbolj prav! Seveda pa bom moral še prej kaj povedati o jamskem Hudičevem gradu in o gradu Kamnu v Dragi. Pa tudi o rudarstvu v Begunjščici, ki je tudi že zelo staro. Pozoren bralec je gotovo še opazil, da o svetovnoznani tovarni športnega orodja, o Elanu, še nisem nič napisal, le omenil sem jo. To pa zato, ker je Elan zrastel šele po osvoboditvi, tekstilne tovarnice pa so bile že prej. Seveda bom pisal o Elanu, saj sem bil dober znanec starejšemu in mlajšemu Finžgarju, ustanoviteljema tovarne. Tudi na Rudijeve planiške zmage ne bom pozabil. POT V DRAGO Najbrž ne bo napak, če se za nekaj hipov pomudim pri razlagi nekaterih krajevnih, le-dinskih in vodnih imen. Kajti že večkrat sem slišal, da se tudi preprosti Glasovi bralci živo zanimajo prav za Grad Kamen v Dragi, kakršen je bil pred obnovitvenimi deli. izvor krajevnih poimenovanj. In mi o tem tudi pišejo. Seveda, nekaj je jasnega, razložljivega; drugo pa je le ugibanje, iskanje. Tako imamo npr. ime Draga za potok, za dolino in tudi za kraj. Na Slovenskem je na stotine Drag — navadno je to poimenovanje za manjšo tekočo vodo v ozki dolini. Poleg begunjske Drage imamo v bližini tudi Drago pri Dupljah. Nad Begunjami je zaselek Slatna. To seve ni v zvezi s kako zdravilno slatino, pač pa je to ime za močviren, nagnjen svet. Tudi močvirje (Moorgrund) in močvirnico (Moor-vvasser) imenujejo ponekod kar »slatina«. Spominjam se prvega obiska (pred 50 leti!) Radencev: preden sem pripešačil v ta kraj, sem na desni strani ceste, v mokrem travniku, zagledal kar več »divjih« izvirov slatine. Odtod, od močvirnice, torej tudi vodno ime. Razlaga za krajevno in vodno ime Zgoša je že bolj negotova. Mar izvor lahko iščemo v staroslovenskem plemenskem poglavarju Zdigostu? V zdihu, zduhu, zduši — vetrovnem kraju? Kaj pa Zgošča in Vogošče na srbohrvaškem ozemlju? Tu je še Dobrča ali Dobruča. Za Dobro vemo, da pomenja z vodo bogato ravan. Za Dobrčo mi razlaga ni znana. Morda mi kdo sporoči? Za grad Kamen pa je očitno, da je to nemški Stein (Valvasor še piše staronemško Stain). Gradov z imenom Kamen je bilo na Slovenskem več, pač grad na skali. Kot je tudi Turnov cela vrsta — prvotni grad je bil spočetka le utrjen in visok stolp (Turm, starejše Thurn). V skalah, v bližini razvalin Kamna pri vhodu v Drago, kažejo še danes votlino, Jamski grad; v ljudski govorici Hudičev grad. Bila je to prvotno utrjena in obzidana skalna duplina. Služila je pač nekdanjim roparskim vitezom ali kake druge vrste razbojnikom, ki so prežali nad cesto v dolini. Potem pa plenili popotnike in tovornike.Ta, Jamski erad, omenja neka listina še 1. 1263. od vsepovsod Vsi enakega priimka 80 se pisali Bain. Pač številna rodbina. Prometni grešnik Komaj čakamo, da bomo spet smuknile v lahko usnjeno jakno. V Ko-krini blagovnici lahko te dni ugodno kupite jakno iz umetne nape, izdelek TOPRA. V rjavi, črni, zeleni, oker in temno modri barvi jih imajo. Cena: 652,70 din Stockholmska policija je zasačila brez vozniškega dovoljenja 29-letnega državljana. Imel ga ni, ker so mu ga pač že prej odvzeli. Ko so »vprašali« računalnik za njegove podatke, je odtipkal kar 10 metrov dolg seznam »grehov«. Stopetdesetkrat so voznika zasačili vinjenega za volanom, le nekajkrat manj pa je vozil brez vozniškega dovoljenja, povzročil je več sto prometnih prekrškov in celo nekaj avtomobilskih tatvin. Vozniško dovoljenje Je imel le nekaj tednov, sedaj pa je že deset let brez njega. Ni mu namreč pretekla ena kazen, ko je že naredil vsaj dva nova prekrška. Razveljavljena prepoved Lepo darilo bo tudi že vezen prtiček, ki so jih dobili v Murkini MODI v Radovljici: uvoz iz Vzhodne Nemčije. Cena: od 17,70 do 45,50 din Poslednji film tragično preminulega italijanskega pesnika in filmskega režiserja Piera Paola Pasolinija Sodoma in Gomora bodo lahko ponovno predvajali v italijanskih kinematografih. Odločitev o tem je objavilo milansko sodišče in s tem razveljavilo prepoved predvajanja zaradi »nedostoj-nosti« filma. Producent Alberta Grimaldi je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi te odločitve. Dodal je, da bodo film predvajali skoraj v celoti. Prizori, ki so jih izrezali ne bodo vplivali na vsebino filma. Pasolinijev film pripoveduje o fašističnem nasilju v okviru Mussolinijeve republike osnovane v mestecu Salu ob Gardskem jezeru, ki seje obdržala le 120 dni. 1500 let stari kipi Na področju Matara v Šri Lanki so odkriti 51 bakrenih kipov Bude. Kipi so stari več kot 1500 let. Buda je upodobljen v različnih po?ah, kipe pa so našli v glinastem vrču globoko v zemlji. To so figure »sedečega« in »stoječega« Bude, velike od 3 do 20 centimetrov in so zelo dragocene. RADIO 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.63 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.00 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Vrtnarstvo Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo do Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.(k) Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Arnol Lahko noč, otroci Minute /. ansamblom Tone Janša Radijski radar Za prijetno raz vedri lo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plenom v novi ted«n Zvoki i/, naših krajev Vaš gost Nočni koncert Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž (xl tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - A. Castillo: Ernestova mati 16.05 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko Meri Cetinič 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 20.35 21.00 21.15 23.55 i program Stereofonski operni koncert Zborovska glasba v prostoru in času Vidiki sodobne urnet nost i' Sobot ni nočni komet t Iz slovenske poezije TELEVIZIJA SOBOTA 8.00 Mala čebelica 8.15 Vrtec na obisku 8.30 K. Rostand: Cvrano de Bergerac 9.00 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v črnem pot oku 9.20 Narava Japonske — serijski film 9.45 Mednarodna obzorja: Mir ali vojna 10.35 P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka 16.10 Košarka Zadar : Bosna - prenos(Zg) 17.40 Spekter 17.50 Obzornik 18.05 Pravljica o koničastem svetu — ameriški risani film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolit ični komentar 20.00 TV žehtnik 20.30 Alfredo, Alfredo - italijanski film 22.20 TV dnevnik 22.35 625 Oddajniki II. TV mreže 17.45 Namizni tenis Evropa 12 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 20.30 Koreografije G. Balanshinea 21.30 24 ur 21.55 Z balonom čez Saharo — angleški dokum. film TV Zagreb — I. program 10.00 TVvšoli 15.15 Otroška maškarada 15.55 Poročila 16.00 T V koledar 16.10 Košarka Zadar: Bosna - prenos 17.45 Dobrodoški v Slavonskem Brodu — otroška oddaja 18.45 Obisk v mladinskem gledališču 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije - humor, oddaja 20.30 Prerije časti — ameriški film 22.00 TV dnevnik 22.20 Namizni tenis Evropa 12 — posnetek 27 NEDELJA 7.50 Poročila 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih /.borov 8.25 625 9.05 H. Fallada: Kmetje, bombe m oblasl — nadaljevanka 27 4.30 8.07 9.05 10.05 11.(K) 11.15 NEDELJA 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Veseli tobogan Se pomnite, tovariši Koncert iz naših krajev Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Heinz Kiessling Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — H. Cecii: Obe plati postave Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno — S. Kev-Aberg: Visoka pesem zate Plesna glasba za vas Minute z ansamblom violin moskovskega velikega gledališča Pop, ročk, beat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Minute z godali Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.35 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40 18.55 Nedelja na valu 202 Cocktail melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja G lasba iz starega gramofona Mladina sebi in vam S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Naši kraji in ljudje Iz musicalov in glasbenih revij Melodije po pošti V ritmu Latinske Amerike Minute za kulturo Tretji program 19.05 G lasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Tradicija in njeno izročilo 23.55 Iz slovenske poezije 28 PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.35 11.30 12.30 15.00 14.30 14.40 14.55 15.25 16.55 17.25 17.30 19.15 19.30 19.50 20.00 21.20 21.50 22.25 Aleksander voh H umboldt — serija Raziskovalci Kmetijska oddaja Poročila Namizni tenis Evropa 12 — prenos Risanka K rižem kružem Morda vas zanima: Milena Zupančič K ulundžić: Klara Dombrovska - drama TV Zagreb TV žehtnik Poročila Čarobna temnica — angleški film Risanka T V dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Marodić: Marija — nadaljevanka Na koncu sveta Športni pregled (Zg) TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Bennv Hill 20.50 Kratek film 21.00 24 ur 21.20 Avantura — italijanski film 28 8.10 9.30 10.05 14.10 17.00 17.10 17.40 17.55 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 PONEDELJEK 21.25 22.05 TV v šoli: Pravljica. Kemija, V gozdu, Slovenščina (Zg) TV v šoli: Za najmlajše. Metalurgija (Sa) TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Po naših krajih (Bg) T V v šoli -ponovitev (Zg) Glasbeni ciciban: Rojstni dan tete Eve Narava Japonske - film Obzornik Prvih 365 dni v otrokovem življenju Dogovorili smo se Mladi za mlade ( Bg) Risanka TV dnevnik A. Nicolaj: Stara garda — predstava SSU Trst Kulturne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Polieder H 3 - otroška (Kida ja 18.00 Živel je car - lutke 18.15 Literatura 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 .Športna oddaja,: Indirekt 20.30 Rehabilitacija - aktualna oddaja 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15. !8 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Pašna reja mladih govedi za pitanje Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Vilija Petriča Ko beseda in glasba ustvarjata teater — 4. oddaja Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno - N.Goršič: Ostre sekvence Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljekov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na-knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Trenutki z Griegom 21.00 Lirika skozi čas: Stara Grčija in Rim 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Fran Gerbič 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 1 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Domovina je ena 21.00 Dnevna kronika 21.10 Cesar in Rozalija — francoski film TV Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 A. Popović: Ančika Dumas — T V drama 21.05 Življenje filma 21.50 Partizanska pot — dokum. film 22.10 TV dnevnik 1 8.00 TV v šoli: Kultura stare Grčije, Naše planine, Vreme in podnebje. Nemščina, TV vrtec, Evolucija življenja (Zg) i0.00 TV v šoli: prirodoslovje, Glasbeni pouk (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska T V: Onesnaževanje morja 17.05 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja 17.25 Pika Nogavička — serijski film 17.55 Obzornik 18.10 Madžarski ljudski plesi 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka 21.25 Iz koncertnih dvoran — L. van Beethoven: Egmont. trojni koncert v ("-duru 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Narava Japonske — serijski film 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 J. J. Pechei■: Plenjenje — TV drama 21.35 24 ur 21.55 Zabava vas Jack Parnell 22.35 Znanost: Krvni pritisk TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 21.00 Filmski večer 21.35 Kje ste, gospa 1 )erv - film 23.05 TV dnevnik 8.10 TV v šoli: Sole, muzeji, Prostor \ filmu (Zg) 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Iz glasbenih šol: Črnuče Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Vrt v marcu Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Družba in čas Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — H. Pinter: Pritlikavci Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — Goethe: Pesmi Popevke se vrst ijo Dixielanci parada Popevke za vse Z opernega in koncertnega odra Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Da les vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom ... 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 C. Gounod: odlomki iz opere Faust 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Iz opusa Zvonimirja Cigliča 21.00 Deseta muza 21.20 XXV. mednarodno glasbeno tekmovanje nemških radijskih postaj Mimchen 1976 22.50 V svetu glasbe za godala 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 9.00 T V v šoli: Kocka, kock;t, Risanka, Izobraževalni film(Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.00 Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica 17.10 Ukročeno oko — dokum. film 17.40 Obzornik 17.55 Od zore do mraka: Plavajoči institut 18.30 Glasba takšna in drugačna 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Nenadna osam ljenost Konrada Steinerja — švicarski film 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 TV dnevnik I 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek tekmovalnih parov 23.00 Nogomet Bavern : Dinamo (Kijev) — reportaža Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo it) domom 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 19.55 .Šport na sreda TV Zagreb - I. program isto kot na odd. II. T V mreže ČETRTEK 8.00 TV v šoli: Pariz. Za trobento. Od Titovega Užica do Beograda (Zg) 9.01) TV v šoli: Francoščina (Sk) 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika (Sa) 10.00 TV v šoli: Reportaža Risanka (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje morja 17.15 Mala čebelica 17 30 Obzornik 17.50 S kajakom na Himalajo — film 18.35 P. Zidar: A merika je daleč — nadaljevanka Utonilo je sonce 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V živo: Tabletomanija, vmes Poročila 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek tekmovanja žensk Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Nasveti za krmljenje krav na prehodu v pomlad Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — I. Cankar: Pri Antonu Verovšku Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Slavko Znidaršič Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — V. Jovanovič: Sijonska žaba Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drobne glasbene umetnine Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Concerto grosso nekoč in danes Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Domovina je ena 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iz repertoarja slovenskih zborov 19.30 Mediteranski capriccio 17,35 TV koledar 17.45 Babičin vnuk 18.15 Narodni parki 18.45 Ali morda veste'.' - TV kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala - nadaljevanka 20.50 24 ur ' 21.10 Valjevski primer — feljton TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na (xld. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Bela knjiga - zunanjepolitična oddaja 20.50 V registraturi - nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 22.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Maksimiljan Feguš. Deset človeških zapovedi 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Vincent Šikula 21.50 Razgledi po sodobni glasbi Ohrid 76 22.40 Klasični in romantični godalni kvartet 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti 9.35 Zborovska glasba pretekle m polpretekle dobe 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Uspehi in problematika trsničarst va na Primorskem 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Večer s slovensko pesnico Svetlano Makarovič 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz hrvaške in srbske solistične literature 23.05 Literarni nokturno — L. Aškenazv: Demon 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Simfonični fragmenti 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 8.10 10.00 14.10 16.10 17.10 17.20 17.50 18.05 18.40 TV v šoli: Geometrija, Ribe, Obisk v pekarni, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Angleščina, Umetnost (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - posnetek tekmovanja žensk, ponovitev Križem kražem Pisani svet Obzornik Cez tri gore: Matasta Primorska Prva pomoč ta teden na TV Sobota Dustina Hoffmana že dolgo poznamo kot odličnega karakternega igralca, ki pa je kos tudi vedrejšim vlogam. Takšnega smo spoznali v ameriškem filmu Diplomiranec in zdaj v filmu Pietra Germija ALFREDO, ALFREDO. V njem igra moža, ki se po prvi vnemi počasi ohlaja do žene. Trenutki sladkosti so bili vse bolj grenki in pičli, žena pa vse hujša. Ko je spoznal Karolino, je sprva mislil, da je naletel na pravo. Po poroki z njo pa je uvidel, da se ni nič bistvenega spremenilo. Film je torej enostavna družinska komedija, ki pa ji duhoviti dialogi in igra glavnih igralcev dajejo posebno vrednost. Nedelja Ljubitelji biografskih filmov bodo tokrat spoznali malo znanega, a velikega moža. V filmu ČAROBNA TEMNICA nam bo režiser John Boulting predstavil očeta barvnega filma in izumitelja kamere Angleža VVilliama Friese-Greena (1855—1921) Kot mož, vdan svojemu konjičku, je v svetu leč, obločnic in filtrov pozabljal na realnost. Zato je imel težave s prvima ženama. Šele srečanje z bolehno Svicarko mu je povrnilo pogum, saj ga je dekle razumelo in tudi finančno podpiralo. Vseeno pa je umrl v veliki revščini, potem ko mu je že prej umrla tretja žena. Ponedeljek Novo dramsko delo A Ida Nicolaja STARA GARDA doživlja velike uspehe po evropskih in svetovnih odrih. Tragikomedija obravnava absurdno situacijo treh ostarelih oseb; dveh moških in ženske. Sredi potrošniške civilizacije, ki se na rrtofl trudi, da bi podaljšala življenjsko dobo vsem ljudem, postajajo junaki Nicolajeve »krute« igre z vsakim dnem bolj osamljeni in izločeni iz tokov »pravega« življenja. V duhovitem in zaostrenem dialogu (Klkrivamo presenetljivo diagnozo našega časa. Sreda Film NENADNA OSAMLJENOST KONRADA STEINERJA govori o osamljenosti starega čevljarja, ki mu je nenadoma umrla žena. Toda starček je poln optimizma; še na misel mu ne pride, da bi se vdal, saj se čuti še dovolj močnega. Ker naj bi rušili njegovo staro hišo in delavnico, ga oblasti silijo, naj bi šel v kak dom za stare. Tega pa noče kot tudi n 2eli železniško postajo Blatna na Bosanski Novi-K rupa. Ujetih je bilo 66 domobrancev in zaplenjen težki mitraljez, trije puškomitraljezi in okrog 70 pušk. Vendar vse te akcije borcev 1. kra-jiškega odreda pa niso dovolj pomagale borcem v Kozari. Sovražnik je bil odločen, da to ofenzivo spelje do konca in se ni oziral na majhne obrobne bitke, ki jih je odred izzval, in je trdno držal svoj obroč. Pomoč je bila potrebna najbolj v obroču samem, zato je njihov cilj zdaj, da se prebijejo v obroč in pomagajo Ko-zarčanom. Po prvem neuspelem poskusu preboja pri Piskavici, poskuša 1. krajiška brigada na dveh krajih, in sicer med Prijedorom in Bosansko Dubico v smereh vas Medžuvodže — Pogledževo in vas Aginci, Maglajci, Pogledževo. 25. junija je šla izvidnica, v noči od 27. na 28. junij je bil preboj izvršen. 3. bataljonu, ki se je prebijal na Pogledževo, preboj ni uspel, ker je naletel na močno zasedo sovražnika po globini in je bil prisiljen, da se umakne, 4. bataljonu pa je pri vasi Aginci uspelo prebiti se na Kozaro v jurišu. Ta smeli podvig borcev 1. krajiškega odreda je spet dvignil moralo borcev v Kozari in ljudi v zbegu. Z vojaškega gledišča pa je tak preboj silno zanimiv, saj predstavlja redek primer nasilnega vpada v obroč s ciljem, da se pomaga enotam v obroču. Toda še vedno se borci na Kozari ne odločijo za preboj. S sovražnikom hočejo voditi boje vse dotlej, da sovražnik dokončno odneha. Toda Nemcem prihajajo na pomoč nove, sveže moči: prihajajo enote 704. divizije iz Srbije, kar je odločujoča preokretnica v korist sovražnika. Borci na Kozari se bore dan in noč in čeprav vsakega padlega takoj na-domeste z novim, borci dobesedno . izgorevajo na bojišču. Veliko je ranjencev, borci so utrujeni in onemogli, vendar ne popuste. Odločijo se, da užgo po dobro utrjenih položajih 1. ustaško-domobranskega polka v Bjelajcih. In to je bil prvi resnejši neuspeh enot 2. krajiškega odreda vse od začetka ofenzive. Partizani so tu izgubili okrog 80 najboljših borcev. Dan prej so prvi neuspeh doživele tudi čete 1. bataljona na Pa-triji. 3. bataljon 1. krajiške brigade še vedno ne uspe prodreti na Kozaro in ostaja na drugi strani obroča. In končno le odlok o preboju. Prve dni julija je v obrambi 2. krajiškega odreda nastopila huda kriza. Polnih 20 dni so se uspešno borili z veliko močnejšim sovražnikom in mu zadajali hude udarce. V poročilu Operativnega štaba za Bosansko krajino piše, da je 2. krajiški odred Mladen Stojanovič v neenaki borbi s sovražnikom primer največjega junaštva in požrtvovanja. Kljub vsej premoči je sovražnik izgubil veliko: ubitih 1600, ujetih 1000, ranjenih 400, skupaj je torej izločenih iz borbe 3000 sovražnikovih vojakov. Zaplenjenih je skupno 800 pušk, 61 puškomitraljezov, 15 nemških strojnic, 70.000 nabojev, 150 min za mi-nometalce, 2 bataljonski bolnici, 2 zastavi, 60 konj in ostale dpreme. Pri partizanih pa je število ranjencev naraslo že na 500 in borci so utrujeni od neprestanih bojev, zmanjkuje hrane, groze epidemije, bombni napadi avionov so vse pogostejši in sovražnikova artilerija strelja neprekinjeno. Zdaj je bilo tudi borcem na Kozari jasno, da je cilj sovražnikove ofenzive, da Kozaro povsem očistijo. 2. julija je v štabu na M rakovici odločeno, da bo preboj v noči od 3. na 4. julij, za smer preboja pa je izbran odsek položaja na Patriji: preboj se vrši v jurišu v smeri Jelovac —Jutrogušta — Gradina — Kriva Rijeka — Karan. / D Dolenc Kobilice V Taškentu je zgodaj pomlad. Tisto leto pa, ko so Rusi vrgli carja s prestola, se je še posebno podvizala. Kakor da je hotela dokazati, da je v deželi nastopila dvojna pomlad, pomlad v naravi in v razpoloženju ljudi, ki pričenjajo novo Življenje. Že februarja so bili ko-ščičarji po vrtovih in vinogradih v bujnem cvetju. Od daleč je bilo videti, kakor da jih je zapadel sneg. Kakor drevje po vrtovih so se tudi širne rjave stepe okrog taškentske zelenice zgodaj prebudile in se začele ogrinjati s tančico mladega zelenja. Prebudilo pa se je v njih tisto pomlad še neko posebno življenje, ki je spalo pod rušo od prejšnjega leta in čakalo nastopa toplin dni. Prebudile so se namreč kobilice selke ali saranče in začele lesti iz zemlje. Prčcej pa moram popraviti oziroma pojasniti nekaj bistvenega v življenju teh škodljivcev. Iz zemlje niso prilezle povsem razvite in okriljene saranče, temveč njih ne-okriljeni mladiči, ki jim domorodci in Rusi pravijo sarančuki. O teh bo tukaj govora. Boj z njimi je namreč razmeroma lahek in učinkovit, medtem ko z okriljenimi sarančami ni. Še danes ne, pri vsem tehničnem napredku, iznajdbah in uničevalnih napravah, kaj šele pred več kot 50 leti. Preganjaj in lovi kobilice pod nebom, kadar se v gostih trumah dvignejo v zrak in se odpravijo na dolgo potovanje v tuje kraje, kamor jib ženeta prirojeni nagon in nenasitna lakota. Sarančuki pa lezejo in poskakujejo po zemlji kakor naši murni in žro mlado mehko travico, dokler jim krila ne zrastejo, dokler se za dolgo in naporno romanje v neznane dežele dovolj ne okrepe. To pa traja okrog dva meseca in se v tem časuvečkrat leve. V tej dobi njihovega razvoja torej je boj z njimi, kakor rečemo, razmeroma lahek in učinkovit. Travo, po kateri se pasejo, je treba orositi s strupenim škropivom in nič drugega. Orošeno travo pa žro sarančuki veliko rajši kot suho. Zatorej: bolje drži ga kot lovi ga! Po tej modrosti so se Rusi že poprej ravnali in saranče uničevali. Tako tudi tokrat. Marca je zemska uprava v Taškentu izdala razglas o uničevanju tega škodljivca. Po ujetni-ških taboriščih v mestu in okolici se je govorilo in razpravljalo o njem. Prostovoljci naj se prijavijo v delovne brigade. Delo da bo trajalo predvidoma dva meseca in bo dobro plačano, je bilo rečeno. Navadni delavci dobe poleg vse oskrbe po rublju na dan, delovodje ali inštruktorji pa po pet rubljev. Inštruktorska služba je bila vezana na pogoj: znanje ruščine. Brez tega bi namreč inštruktorji ne mogli razumeti predavanj na posebnem teoretično-praktičnem tečaju, ki bo zanje prirejen v mestu pred odhodom na delo. In še je bilo rečeno, da bodo delavci na delu bivali v nomadskih šotorih, jurtah, kakršne si postavljajo Kirgizi med pašo svojih čred na stepah. Obeti so bili vabljivi, zlasti za inštruktorje, zato se nas je za to službo priglasilo veliko. Kaj pa mislite — pet rubljev na dan! Toda imeli smo smolo. Tečaj smo sicer opravili, za inštruktorje nas pa iz našega taborišča, ki je bilo zunaj mesta, niso vzeli. Izpolnil se je star pregovor': Kdor prej pride, prej melje. Prej so namreč prišli tisti, ki so bili v mestu, po pisarnah in kasarnah. Ker so bili bliže koritu, so vso stvar prej zvedeli in izvohali masten inštruktorski zaslužek, še preden je razglas priromal iz mesta do nas zunaj njega. In potem so se ravnali po seznamu, po vrstnem redu prijave, kakor je to običajno povsod. In vi tam zunaj, na deželi tako rekoč, nimate kaj oporekati in zabavljati. Kdor prej pride, prej melje in mirna Buhara! »Za navadnega delavca pa ne grem na stepo garat,« je odločno izjavil hrvaški jurist drugega letnika Matoševic Petar. Z njim so potegnili vsi propadli inštruktorski kandidati v našem taborišču. Razen mene. Kaj me je gnalo v stepo? Bolj kot zaslužek me je vabila stepa. Svobodna stepa! Kakšna je? Kakšno je življenje v njej? Kako žive nomadi Kirgizi, ki sami sebe imenujejo Kazahe? So ruski kozaki od njih prevzeli ime in zložili pesem, ki izraža hrepenenje po svobodnem življenju v širnih stepah? »Daleko, daleko step za Volgu ušla v toj stepi široko bujno volja žila.« Ta stara, svobodoljubna kozaška pesem, ki sem jo že prvo leto mojega ujetništva slišal peti nekje v Ukrajini, mi je ostala v živem spominu in me nenehno vabila v step-no prostranstvo. Pa mi ni bilo dano, da bi ugodil svobodoljubnemu klicu, ki veje iz nje. In zdaj, ko se mi ta prilika sama ponuja, naj se izneverim svoji težnji zaradi majhnega zaslužka? . . . Pomlad v naravi, pomlad v duši, revolucionarne pesmi v mestu in dih svobode, ki ga je bilo s padcem carizma čutiti vsak dan bolj, so pripomogli, da nisem nič omahoval z odločitvijo. Naša brigada je dobila delovno področje dan hoda zahodno od Taškenta, že blizu reke Sir Darje. Okrog 70 mož je štela. Nišan bazar je bil cilj prvega dne njene odprave. Se pred nastopom večera smo prišli tja. Posedli smo in polegli pod cvetočimi akacijami in košatimi topoli ob kraju dvorišča občinske uprave ter čakali večerje, ki se je že kuhala na drugem koncu obsežnega z ilovnatim zidom ograjenega prostora. Arbakeši — vozniki domačini —, ki so na svojih dvokolesnih arbah vozili živila za delavce in uničevalna sredstva za kobilice, so izpregli konjiče, jih privezali k arbam ali drevesom, jim prinesli od nekod suhe detelje, potem pa odšli po svojih opravkih. Nišan bazar jim je pač dobro znano tržišče. Taki bazarji so nomadom ne le trgovska središča, temveč do neke mere tudi kulturna žarišča. Tu pridejo stepniki v neposreden stik z mestnim življenjem in oblastjo, s civilizacijo in z vsemi njenimi spremljevalci, dobrimi in slabimi. Tu se trguje in mešetari in slepari, prodaja in kupuje vse, kar stepa nudi in potrebuje. Tudi v Nišan bazarju je bilo tako, saj je kraj gosto naseljen, rodoviten, zasajen z drevjem, da je od daleč videti, kakor oaza v puščavi. Leži v širni globeli, po kateri teče in jo namaka rečica Sulim, ki se izliva v Sir Darjo. Eden od namakalnih kanalov je bil izpeljan skozi sredino oaze. Ob njem in na njem so bili postavljeni leseni odri — čajhane —, kjer so na preprogah sedeli gostje v kričeče pisanih halatih s podkrižanimi nogami in pili čaj iz porcelanastih pial — skodelic brez -ročk — in nas strme gledali in glas- . no presojali, ko se je kolona mož in voz počasi pomikala po prašni in umazani glavni ulici živahnega tržišča. Ob pogledu na te odre nad vodo se nisem mogel znebiti vtisa, da so nekako take morale biti tudi stavbe na koleh v sivi davnini. Obrtne delavnice vseh vrst in trgovinice z raznim blagom so stale druga ob drugi kraj pota, vse na prostem, prav tako kot pri nas stojnice na sejmišču. Ko se je začelo večeriti in se je muezin, muslimanski klicar k molitvi, s prodirnim glasom oglasil z minareta ob kraju naselbine, je bila naša večerja kuhana. Pilav z bravino je bil okusen in izdaten. Zalili smo ga s čajem, potem pa se spravili k počitku. Kjer je kdo hotel, je položil svoje utrujene ude. Sest Slovencev iz našega taborišča se naj je spravilo na ravno streho nad konjsko stajo. Z nahrbtniki pod glavami smo kadili in modrovali nekaj časa pod zvezdnatim azijskim nebom, ob tem pa sklenili, da hočemo na delu ostati skupaj, pa naj nas jutri pošljejo kamor koli. In tako se je naslednje jutro tudi zgodilo. Brigada se je razdelila na deset delovnih skupin, po sedem mož v vsaki, skupaj z inšturuktor jem. Našo šesterico je prevzel inštruktor Bohanek, Ceh, agronom. Tako se nam je predstavil. Seveda je tudi on hotel vedeti, kakšne kljukce dobi za svoje sodelavce. Napisal si je naša imena v beležnico, nato pa vprašal, ali zna kdo menažo kuhati? Oglasi se Filipič, tržaški Slovenec, že starejši mož, se pravi okoli štiridesetih, in pove, da je bil kuhar v kompaniji. V taborišču nam je večkrat, se pravi, kadar smo zložili primerno vsotico, skuhal za večerjo kaj boljšega, kot je bila tista ujetniška čorba i/, kuhinje. Zato smo ga zdaj inštruktorju soglasno pohvalili in priporočili, rekoč: »On je kos vsem jedem, tudi češki knedljički se mu ne ustavijo.« »Dobro, dobro,« je rekel Ceh smeje, pozorno pogledal Filipiča in mu obljubil, da ne bo imel pri sa-rančah drugega posla kot sukati kuhalnico in paziti, da se mu kaj ne prismodi. Po dve delovni skupini so prevzeli ruski nadzorniki, ki so govorili jezik domačinov. Naš ni bil Rus, temveč Tatar, Bahadur po imenu. Govoril je sijajno po rusko in se pohvalil, da razume in govori vse turkestanske jezike in še turškega povrh. Tega da se je naučil v Carigradu, kjer je bil med balkansko vojno leto dni. v neki ruski trgovski misiji. S takim mno-gojezičnikom torej smo po izdatnem kosilu odrinili na teren proti severozahodu, kjer je biLo po Baha-durjevem zatrjevanju sarančukov kot listja in trave na kilometre daleč. Arbakeši iz Taškenta so se takisto razdelili. In še nekaj novih smo dobili. Na občini smo namreč prejeli nov tovor: drva za kuhinjo in peko kruha. Poleg tega smo prevzeli tudi škropilne aparate, ki so bili že pred nami odposlani v Nišan bazar. Inštruktorji so podpisali njih prevzem, nakar smo odrinili. Franc Valjavec Zimska in letna šola v naravi Škofja loka — Sola v naravi je v škofjeloški občini že nekaj let ustaljena oblika dejavnosti. Vse šole organizirajo letno in zimsko šolo v naravi. Poleti gredo otroci od 7 do 10 dni na morje. Učenci osnovnih šol Cvetko Golar in Peter Kavčič iz Škofje Loke ter učenci iz Gorenje vasi imajo šolo v naravi v sodelo- Vse prebivalce, posebno* pa še zadružnike, kmečke žene in mlade zadružnike vabimo na prireditev USTNI ČASOPIS ki ga prirejata Aktiv mladih zadružnikov in uredništvo Kmečkega glasa v nedeljo, 27. 2. 1977, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma na Primskovem. Med prireditvijo in po prireditvi Vas bodo zabavali »Trgovci«. VABI Aktiv mladih zadružnikov Gorenjske kmetijske zadruge TZE SLOGA Kranj vanju taborniki v Fazani pri Puli. Učenci iz Zirov in Železnikov pa v kampih, kjer letujejo tudi delavci delovnih kolektivov iz teh krajev. Nekajletne izkušnje kažejo, da so šole v naravi ob morju izredno uspešne. Večina otrok se nauči plavati, poleg tega pa je tudi pouk zelo uspešen. V šoli v naravi namreč organizirajo učne ure iz spoznavanja narave in družbe in slovenskega jezika ter razna športna tekmovanja. Vse šole pripravljajo tudi zimske šole v naravi. Zimske šole trajajo teden dni. Lani so bili zaradi pomanjkanja snega vsi t čenči četrtih razredov na Soriški planini, letos pa na Starem vrhu ali v okolici centralnih šol. V zimsko šolo v naravi se učenci vozijo. Za zimsko šolo plača vaditelje in organizacijo telesno kulturna skupnost. Prevoz in prehrano na smučišču pa plačajo starši. Telesno kulturna skupnost vsako leto nameni nekaj denarja tudi za nakup smuči za tiste otroke, ki jim starši drage smučarske opreme ne morejo kupit i. Za letno šolo v naravi pa plača učitelje izobraževalna skupnost. hrano in prevoz pa starši. Za obe šoli - zimsko in letno - izobraževalna skupnost nameni še posebna sredstva, tako da krije stroške za otroke iz socialno šibkejših družin. Premalo otrok Škofja Loka — Na zadnji seji izobraževalne skupnosti so potrdili nov sistem šolske mreže v občini. V letošnjem šolskem letu namreč ni več pouka na podružnični šoli v Stari Oselici in v Gabrku. Šoli so zaprli zaradi premajhnega števila učencev. Ker ni upati, da bi bilo v prihodnjih letih bolje, sta obe šoli s sklepom izobraževalne skupnosti prenehali obstajati. Otroke i/. Stare 0selice vozijo v šolo v Gorenju vas, otroke iz Gabrka pa v Škofjo Loko. Zaprta je tudi šola v Martinj vrhu. Vendar le začasno, ker ne morejo dobiti učitelja. Ce bodo za prihodnje šolsko leto uspeli dobit učitelja, bodo šolo spet odprli. Otroke i/. Martinj vrha vozijo v šolo v Že leznike. L. B. DRAŽGOŠE — V spomin na borce Cankarjevega bataljona, ki so se po dražgoški bitki umaknili na Mošenjsko planino, organizirajo družbenopolitične organizacije iz Dražgoš vsako leto pohod do spominskih obeležij na Jelovici. Letos, ob 35-let-nici dražgoške bitke, so pohod pripravili sredi februarja. Zaradi novo zapadlega snega se je pohoda udeležilo le 8 mladincev, ki so do Mošenjske planine prigazili okoli poldneva. Na Mošenjski planini je bilo namreč dober meter in pol snega. Pri spominskem obeležju so prižgali sveče in izvedli krajši kulturni program. L. J. ŠOLO V POLJANAH BODO OBNOVILI Pri škofjeloški izobraževalni skupnosti pripravljajo načrte za obnovo podružnične šole v Poljanah. Šola je dovolj prostorna, da jo bodo lahko preuredili za potrebe celodnevnega šolstva. V načrtu je tudi obnova podružnične sole v Dražgošah. Po predračunu bo obnova brez centralnega ogrevanja veljala 500.000 dinarjev. Denar bo prispevala izobraževalna skupnost iz združenih sredstev amortizacije. Tudi v osnovni Soli v Dražgošah nameravajo začeti s celodnevnim poukom. L. B. PRIZNANJA JESENICE - Na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva Jesenice so sklenili, da bo letna konferenca predvidoma marca. Ob tej priliki bodo podelili najKclj prizadevnim posebna priznanja v akciji Lepe rože. Na konferenci se bodo pogovorili tudi o svojem nadaljnjem delu in o nekaterih kadrovskih spremembah. Pri Turističnem društvu si tudi prizadevajo, da bi čimprej uredili TRIM stezo na Jesenicah in so zato precej delovnih organizacij v občini zaprosili za denarno pomoč. B. B. PUSTNA POVORKA V ŠENČURJU Turistično društvo Šenčur je na pustni torek, 22. februarja, organiziralo v Šenčurju pustno povorko, ki je krenila od osnovne šole Stanko Mlakar po Pipanovi cesti do doma kulture. Tu je bil krajši program, posebna strokovna žirija pa je ocenila vse maske. Najboljšim maskam je podelila nagrade. Ker je bilo med Številnimi maskami se nekaj takih, ki bi zaslužile nagrade in jih strokovna žirija zaradi omejitve ni mogla podeliti, so se pri Turističnem društvu odločili, da bodo število nagrad drugo leto povečali. Prav tako želijo k sodelovanju pritegniti tudi starejše in ne samo otroke. Izboljšali in dopolnili pa bodo tudi povorko, ki je postala tradicionalna. Pustna povorka v Šenčurju je kljub dežju zelo dobro uspela. Ogledalo si jo je kar precejšnje število Šenčurjanov in okoličanov. F. Erzin PRIZADEVNI STRELCI Nad 70 članov strelske družine »Barle Ambrož« iz Medvod je zelo aktivnih. Lani so s prostovoljnim delom uredili strelišče za zračno puško poleg prostorov krajevne skupnosti. Strelci zgledno sodelujejo z borčevsko organizacijo ter ZVRS, mladina pa jim je odstopila prostor v mladinskem klubu za zimsko vadbo in nastope z zračno puško. Zaradi nedelavnega vodstva so lani ostali brez dotacij, zato pa je novoizvoljeni odbor takoj navezal stike z občinsko strelsko zvezo ter ekipo vključil v redno tekmovanje. Letos načrtujejo osnovanje aktivov v delovnih organizacijah ter povezavo z osnovno solo v Preski, poskrbeli pa bodo tudi za strokovno izpopolnjevanje članov. -ir NOVA RESTAVRACIJA V ZBILJAH V prizadevanjih, da bi obiskovalcem nudili vse več turističnih storitev, so v turističnem domu v Zbiljah uredili nov, privlačen restavracijski prostor s 40 sedeži, v katerem bodo stregli predvsem domača jedila. Ob gostinskem in nočnem lokalu so novi restavracijski prostori pomembna pridobitev, ki bo dobrodošla številnim gostom. -fr USPEŠNO DELO MLADIH JAVORNIK - Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela sodi med tiste krajevne skupnosti, ki so najbolj aktivne v jeseniški občini in uspešno sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi sodelujejo v krajevni skupnosti aktivno in pomagajo pri vseh akcijah. Tako so nedavno sodelovali tudi pri organizaciji kurirskega smuka na Pristavi. Mladinski aktiv ima tri zares zgledne mentorje, ki so jim v veliko moralno pomoč in v podporo. Mladim volje do dela ne manjka, zato lahko pričakujejo še večjih uspehov. A. A. MICKI JE TREBA MOŽA Člani dramske sekcije KUD »Borec« Velesovo bodo uprizorili v soboto, 26. februarja, ob 18. uri in v nedeljo popoldne (ob 15. uri) v dvorani v Adergasu narodno veseloigro v štirih dejanjih Micki je treba moža, ki jo je napisal Vinko Korže. Za to zabavno igro so se navdušili predvsem mladi igralci. Režira jo Ladislav Krmec. V igri nastopa precejšnje število igralcev, ki imajo veselje do igranja, zato z igralskim kadrom ni bilo težav. V glavnih vlogah se bodo predstavili: Silvo Sire — kmet Matevž Goričan, Erika Pestar — njegova hči Micka, Tončka Korošec — dekla Urša, Drago Pestar — sosed Janez, Erancka Grilc — hribovska kmetica Nacla, Pavel Plevel — njen sin Nacek, Vida Zupan — potovka Repla, Milan Bregant — kmet Koren, Stane Jenko — hlapec Jurij, Pavla Kern — dekla Tereza, Marta in Bernardka Jenko — dekleti Ivanka in Anica. Nastopili bodo tudi svatje. KUD »Borec« Velesovo je zelo delavno. Ob kulturnem prazniku so pripravili proslavo v počastitev Prešernovega dne, trenutno pa tudi že pripravljajo kulturni program za dan žena, s katerim se bodo predstavili v nedeljo, 6. marca. F. Erzin AKTIVNI UPOKOJENCI JAVORNIK — Društvo upokojencev Javornik — Koroška Bela ima 760 članov. V društvenem domu prirejajo proslave in predavanja. V počastitev 40-Ietnice ustanovnega kongresa KPS pa so minulo soboto pripravili krajšo slovesnost, na kateri je o pomenu teh dogodkov spregovoril predsednik društva upokojencev Bernard Svetlin, nato pa je zelo uspešno izvedla koncert godba na pihala s Hrušice. Zadnje dni februarja bodo v domu pripravili razstavo ročnih del članov in članic. Predstavili bodo slikarska in rezbarska dela, upokojenke pa bodo prikazale gobeline, pletene in vezene izdelke. Upokojenci z Javornika se bodo marca udeležili tudi srečanja v Podnartu, kjer se bodo sestali in pogovorili o svojem delu ter težavah z upokojenci iz Kranja in iz Podnarta. B. B. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV KRANJSKA GORA - V četrtek, 24. februarja, so se začele zimsko športne igre gradbincev Slovenije, ki jih letos organizira SGP Slovenija ceste. Na igrah sodeluje več kot 1100 tekmovalcev, ki tekmujejo v veleslalomu, teku ter v patruljnem teku. D. S. OBVOZ ZARADI ZEMELJSKEGA PLAZU Plaz in težka skala sta nedavno tega ogrozila glavno cesto na Kopavniku od Jesenic proti Kranjski gori. Material so odstranili, ostala je le skala, ki ogroža cesto. Razen tega lahko na cesto plaz zanese nove količine zemlje in kamenja. Delavci Cestnega podjetja bodo zato skalo razstrelili in odstranili, področje pa bo potrebno sanirati. Da ne bi bil med delom promet oviran ali ogrožen, grade zdaj obvoznico, ki bo tekla čez Plavški travnik skozi železniški predor pod koroško železniško progo. Na sliki: na tir proti Hrušici polagajo vodilne prage tam, kjer bosta železnica in obvoznica skupaj tekli skozi predor pod nasipom koroške proge. B B. PUSTNO SMUČANJE PODKOREN — Na pustno nedeljo so podkorenčani priredili smučarski cirkus za svetovni pokal. Kljub slabemu vremenu se je v Podkorenu zbralo kar precej tekmovalcev in radovednih gledalcev in prireditev je ob splošnem smehu in številnih domislicah izredno uspela. Tekmovalci so se pomerili na progi, odlično tehnično in sicer pripravljeni. Najboljši so dobili lesene pokale in kolajne. A. K. PUSTNA NEDELJA NA BLEDU BLED — Bled je bil minulo nedeljo kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Krofe ste lahko dobili povsod, precej ljudi si je ogledalo tudi karneval. Zelo domiselno je bil opremljen bife »Škrbina« z napisi: Dajemo potrošniški kredit za sadne sokove; zberite'pet nalepk sadnih sokov — vodka zastonj — vse sile proti alkoholizmu; globoko znižane cene starih sendvičev od 5 na 4,95 dinarjev; dobi se beli cviček in podobno. Ta edina gostinska domiselnost je zares vredna pohvale. Tudi v pustnem sprevodu je bilo letos več domiselnosti kot prejšnja leta. Vstopnine ni bilo. Zanimivo je bilo vozilo hotela Jelovica: Usposobimo hotel Blegaš za rešitev blejskega turizma. Tu je bila ekipa miličnikov v policijskem vozilu z napisom Ravbarkomanda, pa črni vikend z ogromno kravo in kupom statistov, luknjaste ceste in prostovoljno posojilo zanje, ropotarnica namesto avtomobila, novi hotel Park z bazenom in šterno na strehi, pravilnik delavske kontrole. Podjetje Murka je pokazalo zelo lepe karnevalske kroje, Vezenina pa čipkaste uniforme, ki so jih nosili godbeniki iz Gorij. Tudi jeseniška godba je sodelovala v paradnih uniformah. Sklepna slovesnost je bila na blejskem drsališču. Le škoda je, da nihče ni prodajal obljubljenih značk. Manjkalo je tudi spontanosti, ljudje so kar nekako pozabili na smeh in na sproščenost, na tisto pristno, veselo razpoloženje pustne nedelje. A. Vovk OBVESTILO GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE Sloga Kranj vabi kmečke žene na predavanje O UPORABI ZMRZOVALNE SKRINJE -ZAMRZOVANJE ZELENJAVE Predavanje bo v upravi TZE Sloga v Stražišču, Gasilska ulica 5 v sredo, 2. marca 1977, ob 15. uri. Predavala bo Ela Kovačič. VABLJENE Odbor za medsebojna razmerja delavcev v delovni organizaciji HOTEL GRAD PODVIN Podvin, p. Radovljica objavlja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. POSLOVODJO OBRATA »GRILL RESTAVRACIJA« (hotelska šola in pet let delovnih izkušenj ali VK gostinski delavec, aktivno znanje enega tujega jezika, moralno politične vrline) 2. ŠEFA KUHINJE »GRILL RESTAVRACIJE« (VK kuhar s 5-letnimi delovnimi izkušnjami ali KV kuhar in 10-letnimi delovnimi izkušnjami) 3. 2 KUHARICI (KV gostinska delavka s poklicno šolo) 4. NATAKARICI (KV gostinska delavka s poklicno šolo) 5. 2 SOBARICI (ženske, ki imajo veselje do dela v hotelu, zaželena praksa) Objavljena prosta delovna mesta se zasedejo za nedoločen čas. Zajamčeni 100$ osebni dohodki in izplačila stimulacije, ki vam pripadajo na osnovi meril o učinku dela in ostanku dohodka, skladno s pravilnikom o delitvi OD. Oglasite se osebno v upravi naše delovne organizacije ali pa pošljite pismeno vlogo do 12. marca 1977 na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev, Hotel Grad Podvin, 64240 Radovljica, p. p. 10. Tečaj za gorske reševalce iz Radovljice Pred nedavnim je Gorska reševalna služba Radovljica organizirala na Valvasorju tridnevni tečaj, ki se ga je udeležilo osemindvajset reševalcev, alpinistov in tečajnikov alpinistične šole. V prvem delu tečaja so udeleženci delali na terenu. Kljub slabemu vremenu je delo potekalo po predvidenem programu. Najprej so izdelovali sidrišča in improvizirana transportna sredstva, nato pa so izvedli še namišljeni transport do Valvasorjevega doma. Večere so udeleženci tečaja izkoristili za predavanja o plazovih, organizaciji reševanja in prvi pomoči. Drugi delovni dan so reševalci in alpinisti začeli že ob dveh ponoči. Izvedli so namišljeno akcijo in sicer je dva planinca »zasul plaz«. Hitro so jih poiskali, pravilno oskrbeli in izvedli transport do Valvasorjevega doma. Isti dan dopoldan so organizirali še iskanje s psi in sondiranje. Tečaj je kljub slabemu vremenu dobro uspel. J. R. Srečanje kegljačev Kranj — Kegljaški klub Triglav Kranj prireja v nedeljo, 27. februarja, mednarodno kegljaško srečanje med domačim moštvom in člani kegljaškega kluba Lokomotiva De-čin s Češkoslovaške. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri na kegljišču Kegljaškega kluba Triglav. Klub vabi ljubitelje kegljaškega športa, da si ogledajo zanimivo srečanje. SGP GRADBINEC Kranj Nazorjeva 1 Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Projektivni biro Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA BIRO JESENICE 2 projektanta za delo pri obdelavi armaturnih in arhitektonskih načrtov Pogoj: srednja gradbena tehniška šola z zaključnim izpitom ZA BIRO KRANJ projektanta za izdelavo popisov in predizmer Pogoji: inženir ali gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in nad 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1, kadrovsko socialni službi v 10 dneh po objavi. S kandidati bo razgovor. Delavni planinci Selške doline Železniki - V četrtek, 17. februarja, so se v Železnikih zbrali planinci Selške doline, da bi pregledali svoje delo v preteklem obdobju in si obenem začrtali smernice za nadaljnje de'o. Rednega letnega občnega zbora so se poleg mnogih planincev, društvo šteje trenutno 135 članov, udeležili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev, krajevne skupnosti Železniki, kjer je sedež društva, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij s tega področja. V preteklem letu so planinci Selške doline opravili zares veliko delo. Pri gradnji rezervoarja za vodo in obnovi koče na Ratitovcu ter še drugih delih so žrtvovali kar 1152 prostovoljnih delovnih ur. To pa zares ni malo. »Pa tudi v prihodnje nas čaka še veliko dela,« je poudaril na občnem zboru predsednik planinskega društva za Selško dolino Jernej Tolar. »Kajti tako bomo 25-let-nico delovanja našega društva lahko proslavili še bolj slovesno. Čaka nas še dokončna ureditev koče na Ratitovcu. Dela tudi letos namreč ne bo malo. Že zdaj pa smo veseli, ker nam je uspelo opraviti večino obrtnih in gradbenih del pri koči na Ratitovcu, ker smo uspeli preskrbeti in nakupiti opremo za kuhinjo, položiti keramične ploščice v njej, kupiti Črpalko za vodo, ki bo črpala vodo iz novega zbiralnika!« Tudi vzgoji kadrov so v preteklem obdobju v Železnikih posvetili veliko pozornosti. Planinci so se lani udeležili mnogih tečajev in si tako izpo- polnili svoje znanje. Predvsem aktivni so člani gorske straže, pa tudi »markacisti«. Treba je namreč vedeti, da je prav na tem področju še posebno pomembno delo članov gorske straže. Tu rastejo mnoge zaščitene in redke planinske rastline. In člani planinskega društva Železniki so imeli lani pri odkrivanju »nepridipravov« neverjetno veliko uspeha. Skoraj vsakega »kršilca predpisov«, ki veljajo v planinah, na področju Ratitovca, ki naj bi že v kratkem postalo zaščiteno področje, krajinski park, so pravočasno odkrili ter ga poučili, da njegovo početje ni pravilno. Člani planinskega društva Železniki so že doslej izredno tesno sodelovali z vsemi družbenopolitični organizacijami, društvi in krajevnimi skupnostmi na področju Selške doline. V prihodnje pa bodo poskušali, vsaj tako so sklenili, to sodelovanje še okrepiti in poglobiti. V svoje vrste pa istočasno pritegniti še več članov. In to članov, ki so pripravljeni za aktivno delo v društvo. Kajti, tako so poudarili, je njihovo delo velikega pomena tudi pri krepitvi naše koncepcije splošnega ljudskega odpora. In kakšne načrte so si planinci iz Železnikov zastavili za prihodnje? Sklenili so, da kupijo plastični zbiralnik za vodo, tako vode prek leta na Ratitovcu zlepa ne bo zmanjkalo, manjši traktor za preskrbovanje koče z jedačo in pijačo^ ter drugimi potrebščinami iz smeri Pečane, prav tako pa so menili, da bo potrebno poživiti delo mladinskega odseka ter gorske straže, da bo v letošnjem letu v počastitev mnogih praznikov potrebno pripraviti več množičnih skupnih pohodov, pripraviti tečaj za vodnike ter poskrbeti, da bo čimprej sprejet odlok o ustanovitvi krajinskega parka Ratitovec. Na občnem zboru so izvolili tudi nov 15-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Jernej Tolar. Občni zbor planinskega društva za Selško dolino se je začel in končal z zares doživetim nastopom dekliškega seksteta z Bukovice. J. Govekar Planinska šola pri Valvasorju Člani mladinskega odseka pri Planinskem društvu Radovljica so tudi letos v sodelovanju z osnovno šolo A. T. Linharta uspešno izvedli planinsko šolo pri Valvasorjevem domu. Skupno se je šole udeležilo enaindvajset pionirjev in mladincev, ki so si teden dni nabirali smučarsko znanje in poslušali razna zanimiva predavanja. Tako so se seznanili z nevarnostmi v gorah- nos_ebej s plazovi ter s prvo pomočjo. Še s posebnim zanimanjem so sledili praktičnemu prikazu reševanja izpod plazu z lavinskim psom ter izdelovanju improviziranih transportnih sredstev. Planinsko šolo je financiralo Planinsko društvo Radovljica, OŠ A. T. Linharta, Društvo prijateljev mladine, tretjino stroškov pa so udeleženci krili sami. J. R. mali oglasi • mali oglasi P'oclctm Prodam KRAVO za v skrinjo. Prase 7, Kranj 1199 Prodam tri mesece brejo KRAVO, katera bo petič telila. Bukovščica 7, Selca nad Skofjo Loko 1200 Ugodno prodam veliki ročni NOGOMET. Ogled dnevno od 14. ure dalje. Arhar, Škofja Loka, Sorska 10 1201 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK - ugodno. Telefon 064-61-158 1202 Prodam HIDROFOR črpalko. Kovač, Zminec 4, Škofja Loka 1203 Prodam KRAVO za zakol, 450 kg težko. Bergant Vincenc, Sp. Luša 18, Selca nad Skofjo Loko 1204 "rod a m železen SEKULAR z enofaznim ali trofaznim elektromotorjem. Zg. Brnik 81 1205 Prodam 1/2 kub. m suhih MA-CESNOVIH DESK 20 mm in 1/2 kub. m hrastovih DESK 30 mm. Ogled - delavnik popoldan. Šenčur, Sušnikova 11 1206 Ugodno prodam električni MOTOR 12 KM. Naslov v oglasnem oddelku. 1207 Prodam BOJLER 140-litrski, kombiniran za centralno kurjavo in kopalno BANJO 170. Dolžan, Kranj, Staneta Žagarja 18 1208 Prodam otroški VOZIČEK, sedež za v avto, biljard. Naslov v oglasnem oddelku. 1209 Poceni prodam skoraj novo belo POMIVALNO MIZO z dvema koritoma. Habjan Anton, Mošnje 35, Radovljica 1210 Prodam rabljeno samsko SPALNICO, divan, klopi za kmečko peč, mizo in fotelje za dnevno, emajlirano pomivalno mizo, električni štedilnik, peč na drva za kopalnico. Ogled 28. 2. in 1. 3. od 16. ure dalje. Retnje7,Tržič 1211 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, 2 stereo RADIOAPARATA, eden brez zvočnih skrinj, znamke VEB stereo in HSR 48 EI s skrinjami. Prodam tudi SMUČI (175 cm) z okovjem in smučarske čevlje SAN MARCO št. 39-40. Kunšič Matjaž, Titova 102, Jesenice, telefon 81-325 1212 SUROVINA Maribor PE KRANJ - Primskovo Cenjene stranke obveščamo, da je naš redni delovni čas vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure, v torkih pa od 6. do 16. ure. Dopoldne zaposleni, priporočamo vam, obiščite nas torej v torkih, v popoldanskem času. Ugodno prodam en mesec rabljeno kUppersbusch PEČ. Informacije Popoldan. Lužnik Stane, Zabreznica 38, 64274 Žirovnica 1213 Prodam semenski KROMPIR »gor. Korenčan Marjan, Naklo 39 1214 Ugodno prodam italijanski športni VOZIČEK ter NAHRBTNIK za otroka. Galjot, Savska c. 4, telefon 21-787 1215 Prodam traktorski KULTIVA-TOR z ježem Sp. Brnik 10, Cerklje 1216 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 12, Cerklje 1217 „ Prodam KRAVO po izbiri. Sp. Brnik 5, Cerklje 1218 •"«* o, Cerklje 0 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 38, Cerklje 1219 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA za krmo. Sp. Brnik 26, Cerklje 1220 Prodam KOBILO, 2 leti staro, *rotko in lepo. Dežman, Hlebce 20, Lesce 1221 BILIARD, dobro ohranjen, ugod-no prodam. Zbilje 47, tel. 061-71-38& 1222 !«UJ* C P G lat«, Kranj, Ulica Mole pUadeja 1. Stavek: GP Gorenjski {»* Kranj, tlak: Združeno podjetje LJ«daka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva a. - Naslov uredništva in »»Prava lista: Kranj, M ose P«adeja l\ - Tekoči račun pri SDK v Kranju itovilka 51800-801-12584 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni ^Tednik in uprava 23-841, uredništvo 21-886, novinarji 21-880, malo-°flasnl in naročniški oddelek «8-841. - Naročnina: letna 200 din, r«letna 100 din, cena za 1 Številko * vinarje. - Oproščeno prometnega **v*a po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam ŠIVALNI STROJ SU-PER SLAVICO, skoraj novo, telefon 47-023 1223 Prodam original semenski krompir SASKIA. Srednja vas 13, Šenčur 1224 Prodam KRAVO sivko z drugim teletom. Koseze 22, Vodice 1225 Prodam KOBILO ali menjam za starejšega KONJA ali goved. Virma-še 42, Škofja Loka 1226 Ugodno prodam plemensko TE-LICO. Jama 14, Kranj 1227 Prodam KRAVO s četrtim teletom ali zamenjam za,vola. Jesenko, Ziganja vas 32, Tržič 1228 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo in črno telico, 5 mesecev brejo ter 300 kg težkega ŽREBETA, 1000 kg betonskega ŽELEZA. Kunšič, Prniki 4, Zg. Gorje 1229 Prodam KROMPIR - semenski in jedilni — igor. Lužan, Bistrica 13, Duplje 1230 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 1231 Prodam AGREGAT HONDA 300 W, 220 Volt. Naslov v oglasnem oddelku. 1232 Prodam mecesnove DESKE in zidno OPEKO. Sp. Gorje 52 1234 Prodam JABOLKA. Olševek 11, Preddvor 1235 Prodam več PRAŠIČEV od 20 do 40 kg in 8 let starega KONJA ali menjam za starejšega. Kokrški log 10, Kranj, Primskovo 1236 LES za ostrešje prodam. Svetelje-va 8,Šenčur 1237 Prodam semenski zgodnji KROMPIR desire, saksi in sirtema. Šenčur, Štefetova 18 1238 Po zelo ugodni ceni prodam TELEVIZOR, električni ŠTEDILNIK in kUppersbusch na trda goriva. Kralj Jože, Predoslje 137, Kranj 1239 Zelo ugodno prodam RADIO PORTOROŽ TS z gramofonom in OBEŠALNO STENO 185 X 167 cm. Muraja, Planina 36, Kranj 1240 Prodam KROMPIR - drobni in semenski. Jamnik, Podreča 24, Kranj 1261 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Jovanovič, Stara c. 27, Kranj 1242 Prodam KRAVO s teletom (bo-hinjko), KULTIVATOR z ježem. Mengeš, Ropretova 3 1243 Prodam BETONSKE KVADRE. Kunšič, Kropa 125 1244 Skoraj nov KUHINJSKI KOT ugodno prodam. Gorenjskega odreda 16/VI, stan. 27, Kranj 1245 Prodam lep KROMPIR igor. Voklo 13, Šenčur 1246 Prodam 180 kg težko SVINJO za zakol. Repinc Miha, Zg. Veterno, K riže, Tržič 1247 Prodam konjski OBRAČALNIK, vile. Arh, Mače 5, Preddvor 1248 Prodam REPO in PESO. Voglje 38, Šenčur 1249 Prodam 10 kom IVERIC 3 m x2,5 X018. Naslov v oglasnem oddelku. 1250 Ugodno prodam JEDILNI KOT, polkavč, plinski štedilnik, 2 oljni peči, 2 pralna stroja, 2 jogija in zakonsko posteljo. Ponudbe na telefon 26-996, Kranj 1251 Prodam semenski KROMPIR igor. Voklo 21 1252 Prodam TELICO, brejo 9 mesecev. Podbošt 10, Komenda 1253 Ugodno prodam termo peč ELIND, 2,6 kVV. Kožuh Tine, Kranj, Mlakarjeva 2 1254 Prodam male PUJSKE. 6 tednov stare. G linje 7, Cerklje 1255 Ugodno prodam PRALNI STROJ REX avtomatik. Prelesnik, Reteče 49, Škofja Loka, tel. 064-60-309 1256 Prodam 5(K) kg težkega VOLA, delno vajen vožnje. BodešČe 37, Bled 1257 Prodam elemente KUHINJE GORENJE — shrambno omaro 60 cm, pomivalno mizo 120 cm, delovni pult 80 cm, predalčnik 50 cm in stenske omarice. Cena 6.000 din. Sr. Bitnje 61, Zabnica 1258 Prodam OMARO, KAVČ, električni ŠTEDILNIK in PEČ na olje EMO 8. Ulica 31. divizije 64, Kranj 1259 Prodam PUNTE ter BANKINE in lesen SOD za gnojnico. Srednja vas 14, Golnik 1260 Prodam vrtne KLOPCE in ODDAM SOBO dvema fantoma. Gre-goričeva 5, Čirče, K ranj 1261 Pocehi prodam DNEVNO SOBO s televizorjem in kuhinjske ELEMENTE. Gorenjskega odreda 4, stan. 2, Kranj, Planina 1262 Ugodno prodam skoraj novo POHIŠTVO (dva kavča, garderobna omara, vitrina in klubska mizica). Vprašati popoldne na telefon 24-208 1029 Prodam ŠIVALNI STROJ MIRNA. Naslov v oglasnem oddelku. 1324 Bratun, mizar, C. na Rupo 15, Ko-krica 1182 Kupim 2 otroška KOLESA za 4 do 6 let. Srednja vas 14, Golnik 1292 Kupim FELDHERR SADILEC za krompir. Rozman, Praše 20, Kranj 1293 Kupim dva kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Bernard Franc Brezje 8 1294 Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni parket in cement KŽK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam VW, letnik 1956, za 4.000 din. Sabič, Koroška 53, Kranj 1281 Prodam F 850 COUPE. Tel. 60-897 1282 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Ogled pri avtokleparstvu Jereb, Lesce. 1283 Prodam ZASTAVO 750 za rezervne dele. Kranj, Delavska 10, Kranj 1284 5 kom gum MICHELIN 155 - 14 ZX nove za R 16 ali ŠKODO prodam. Jesenko, Škofja Loka, tel. 60-302 1285 Prednja in zadnja leva VRATA za škodo, nova, letnik 1975/76 prodam. Jesenko, Škofja Loka, tel. 60-302 Prodam ZASTAVO 850 in kasetni AVTORADIO. Taskovič, Stara c. 27, K ranj 1287 Prodam nov, dobro ohranjen MOTOR TOMOS SL 15. Cena po dogovoru. Lozar Ljubo, Preddvor 108 1288 Prodam poceni FIAT 1100 R, neregistriran. Vodopivčeva 10, Kranj 1289 Prodam ZASTAVO 750, karam-bolirano, letnik 1970. Suha 32, Kranj 1290 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do novembra 1977. Naslov v oglasnem oddelku. 1291 stanovanja Prodam obdelovalno ZEMLJO — travnik in njiva) v Kranjskem polju. Kranj, Jezerska c. 87 1309 Zamenjam POSESTVO z gospodarskim poslopjem v Seničnem za dograjeno (ali v gradnji) stanovanjsko hišo z vrtom v okolici od Kranja do Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 1310 zaposlitve GOSTIŠČE DRAGA v Begunjah išče samostojno KUHARICO. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ko-retič Drago. 1311 vozila Ugodno prodam ZASTAVO 101. Rajgelj Alojz, Šutna 1, Zabnica, tel. 44-506 Ugodno prodam traktor HOL-DER 30 KM, letnik 1970 v nevoznem stanju. Frlic, Suša 9, Gorenja vas 1263 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, registriran do leta 1978. Zamlen Ivan, Brezje 37 pri Tržiču. Ogled v petek. 1264 ZASTAVO 750, karambolirano, prodam po delih. Zg. Bitnje 25. Informacije dopoldan 26-361 in t. 19, popoldan 21-311 1265 Prodam TOMOS MOTOR in PONNY KOLO. Virlog 2, Škofja Loka, telefon 064-60-900 1266 MENJALNIK za AMI 8 kupim. Ponudbe na tel. 23-261 Kranj 1267 Prodam NSU 1000. Predoslje 136 1268 Prodam VVV 1300, letnik 1969 v odličnem stanju, registriran do 1978 leta. Luže 6, Šenčur 1269 Prodam KATRCO, letnik 1969. Pismene ponudbe na Groše Drago, Planina, Gorenjskega odreda 18, Kranj 1270 Prodam rezervne dele DIANA 6 in SPAČKA 2 CV 2. Tel. 44-510 1271 Prodam BMW 1800, nov akumulator 12 V. Naslov v oglasnem oddelku 1272 ZASTAVO 750 starejši letnik, ugodno prodam. Novake 2, Golnik Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 064-21-977 1274 Prodam avto 1300. Ogled v nedeljo popoldan. Dolenčeva 3, Kranj 1275 Prodam ZASTAVO 750, registriran za leto 1977. Dam ga tudi na posojilo. Jesenko, Ziganja vas 32, Tržič 1276 Poceni prodam TOMOS JUNIOR CROSS 50 ccm. Bohinec, Ziganja vas 7, Tržič 1277 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in karambolirano LADO, letnik 1971. Kalan, Zapoge 11, Vodice 1278 Prodam MOPED na 4 prestave, 1973, po zmerni ceni, zelo dobro ohranjen. Voklo 58, Šenčur 1279 Naprodaj FIČKO, 1960, vozen, registriran do maja. Ogled 27. 2. dopoldan pred AMZS Kranj 1280 V Kranju oddam 8 LEŽIŠČ, poceni, s posebnim vhodom. To so: dve sobi, 1 dnevni prostor in VVC s kopalnico! Prednost imajo samo vajenke — študentke ali vajenci — študenti. Informacije ob delavnikih od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 1187 Fant nealkoholik išče SOBO na Bledu. Ponudbe pod »Čimprej — Bled« 1295 Mlad zakonski par išče enosobno STANOVANJE ali garsonjero v Škofji Loki ali okolici za dobo 2 let. Nudiva predplačilo. Jerše Jurij, Škofja Loka, Frankovo naselje 136, tel. 064-60-436 1296 SOSTANOVALKO sprejmem. Vprašati: Slavka, Predoslje 58, Kranj nasproti gostilne. 1297 Staro STANOVANJSKO HIŠO z garažo v centru Radovljice, ugodno prodam. Primerna je tudi za lokal ali obrt. Ogled vsako soboto in nedeljo. Božič Franc, Radovljica, Gubčeva 4 1298 Trisobno STANOVANJE, sončno, ugodno prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 1299 Oddam SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 1300 Prodam GARSONJERO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 26-716 popoldan. 1301 Samsko dekle išče SOBO za dobo enega leta. Dam denarno nagrado in plačam za pol leta naprej. Eling A ngelca, S r. B itn je 79 1302 Takoj oddam SOBO s kuhinjo, za pomoč starejši ženski. Dom upokojencev Kranj, Planina, soba 28 1303 Oddam SOBO enemu ali dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 1304 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Zabavala vas bo skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 1312 GD BUKOVICA v Selški dolini prireja v nedeljo, 27. 2. 1977, ob 18. uri PLES. Igra in poje skupina AMARO! 1313 MA PODNART vas vabi v soboto, 26. 2. 1977, ob 19. uri na MLADINSKI PLES. Zabaval vas bo ansambel ROMB iz Kranja. 1314 POZOR! GORENJCI POZOR! Ansambel ALLEGRO vas bo zabaval na MLADINSKIH PLESIH v Mošnjah pri Podvinu VSAKO NEDELJO OB 18. URI. Ce želite dobro glasbo, pridite v Mošnje. Vabijo mladinci! 1315 obvestila ROLETE: lesene, plastične, klasične in MINI ter žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi-lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust in brezplačna dostava na dom. 1316 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 1317 ekspres Čiščenje itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 1318 posesti čestitke Dragima LAZARJEVIMA očetu MATIJU in mami POLONI, dedku in babici, pradedku in prababici za 58-letnico skupnega življenja in ato-vih 85 let ter mamino 83-letnico iskreno čestitajo in želijo obilo zdravja in dolgo in srečno življenje. Hčere in sinovi z družinami: Polonca, Zorka, Francka, Tone, Matevž, Vinko, Jože, Peter in Pogačnikovi. 1319 ženitve FANT 24/175, veren in pošten iz okolice Kranja bi rad spoznal resno, pošteno dekle od 19 do 24 let. Zehm si iskrene pošte pod šifro »Ljubim poštenost« Prodam starejšo HIŠO z gozdom, skupaj 3 ha ob glavni cesti na So-vodnju 37. Informacije vsak dan: More Ana, Trebija 26, Gorenja vas 1305 Za 5 let oddam GARAŽO. Novi svet, Škofja Loka. Plačilo v naprej '30.000,00. Telefon 064-60-897 1306 Prodam 1 ha in po! GOZDA in 1 ha in pol TRAVNIKA - Sleme v Dražgošah. Habjan Anton, Mošnje 35, Radovljica 1307 Prodam GOZD v bližini Jeprce. Podreča 22, K ranj 1308 najdeno 19. februarja se je zatekel velik VOLČJAK. Homan, Podpulferca 7, Škofja Loka 1321 Našla se je DENARNICA. Dobi se- Ulica Tatjane Odrove 3, Kranj 1322 ostalo Preklicujem VOZNO KARTO na ime Justin Rajko, Zapuže, Radovljica 1323 kupim Kupim smrekove PLOHE 5 cm. V poštev pridejo samo lepi in suhi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka Franca Štiglica naša iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in izrazili osebno in pismeno sožalje. Posebna hvala dr. Stanetu Novaku, zdravnikom in sestram Instituta Golnik za lajšanje bolečin v njegovi bolezni. Zahvala družbeno-političnim organizacijam Zlato polje, praporščakom, godbenikom in pevcem Društva upokojencev, vsem govornikom, ki so se toplo in prisrčno poslovili od njega v imenu HS in sostanovalcev, bivših sodelavcev, društva gobarjev in družbeno-političnih organizacij. Posebno tov. Karlu Makucu, ki se je v spremstvu pionirčkov s Šopki telohov, tako prisrčno poslovil od njega v imenu Društva prijateljev mladine. Iskrena zahvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI nesreče Zasnežena cesta V torek, 22. februarja, ob 22.10 se je na regionalni cesti na Zg. Jezerskem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na spolzki in zasneženi cesti. Voznik osebnega avtomobila Jurij Markič (roj. 1957) z Zg. Jezerskega je peljal proti Kokri; v desnem blagem ovinku pa je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti začelo zanašati in je trčil v drevo ob cesti. Voznik je bil- huje ranjen, laže pa sopotnica Pavla Plaznik z Zg. Jezerskega. Škode na avtomobilu je za 20,000 din. Nenadoma v levo V torek, 22. februarja, nekaj po 20. uri je voznik kolesa z motorjem Pavle Plestenjak (roj. 1938) iz Kranja vozil po Škofjeloški cesti v Kranju proti Stražišču. Pri poslovalnici Vektor je zapeljal v levo, kjer je s stopalko zadel v osebni, avtomobil, ki je pripeljal pravilno po desni iz nasprotne smeri. Voznik Plestenjak je bil v. nesreči huje poškodovan, škode na vozilih pa je za 7500 din. S ceste v električni drog Na regionalni cesti med Kranjem in Preddvorom se je v sredo, 23. februarja, malo po 12. uri v Hotema-žah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Gašperlin (roj. 1927) iz Šenčurja je peljal proti Preddvoru; v H O tema-žah pa je iz neznanega vzroka zapeljal v levo in trčil v električni drog. Oba, voznika in hudo ranjenega sopotnika, so prepeljali na zdravljenje v Klinični center. Škode na avtomobilu, last Sonje Bajt, voznik Gašperlin ga je namreč vzel brez vednosti lastnice, je za 6000 din. Ni videl pešakinje V sredo, 23. februarja, nekaj pred 6. uro zjutraj se je Ivan Vilfan (roj. 1958) iz Veštra na kolesu peljal proti Škofji Loki. Ker je deževalo, je držal v levi roki dežnik; ko ga je dohiteval nek avtomobil, se je umaknil skrajno desno, pri tem pa je spregledal Tončko Klaus (roj. 1950) s Podlub-nika, ki je hodila po desni strani ceste, ter trčil vanjo, da je padla. S pretresom možgan so jo prepeljali v bolnišnico, kolesar Vilfan pa je dobil le odrgnine. Nezgoda v križišču V sredo, 2.1 februarja, ob 18.30 se je v križišču Lipica na regionalni cesti Škofja Loka— Jeprca pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rafael Rihtaršič (roj. 1958) iz Škofje Loke je pri »traškem grabnu« prehiteval nek avtomobil, takoj nato pa je nameraval v križišču zaviti proti Trati in je zato takoj nato zavrl. Avtomobil je začelo zanašati, voznik pa je reševal položaj tako, da je zavil v levo proti cesti za Lipico; vendar pa mu manever ni uspel, avtomobil je zdrsnil s ceste in trčil v drevo. Huje ranjenega voznika in sopotnika Matjaža Flego so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. L. M. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA z n.sub.o. sedež: KRANJ, Jezerska c. 41 razpisuje prosto delovno mesto sekretarja Pogoji: 1. končana pravna fakulteta ali višja pravna šola, 2. sposobnost vodenja in organiziranja, 3. moralno politične vrline Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznova-nju do 15. 3. 1977 na naslov: Združeni svet Gorenjske kmetijske zadruge, 64000 Kranj, Jezerska c. 41. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nenadomestljivega moža, starega očeta, tasta in strica Karla Udirja se z vsem srcem zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam lajšali gorje in njegov prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za vso pomoč, sorodnikom, sodelavcem in sindikalni organizaciji KOGP Kranj, posebno dr. Udirju, pevcem in župniku. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pismeno sožalje ter vsem, ki ste karkoli z nami sočustvovali in nam v težkih dneh stali ob strani. Vsi njegovi! Sp. Besnita, 19. februarja 1977 ZAHVALA Nenadoma nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in stric Jože Mali Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB Žirovnica, IHJ Žirovnica, G D Smokuč, enako g. župniku iz Breznice. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože z družino ter Franc in Janez, hčerke Marica, Anka, Francka, Julka z družinami, brat Viktor z družino ter ostalo sorodstvo. Rodine, 13. februarja 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je v <>7. letu starosti, mnogo prezgodaj, zapustil naš dragi mož oče, stari oče, brat in stric Stanko Kern Čevljarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 26. 2. 1977, ob 15. uri i/, mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Zaluj(K'i: žena Angela, hčerki Marta z družino, Ivanka /, družino, sinovi Stanko z družino, Jože /. družino, Marjan z družino in bratje ter ostalo sorodstvo. Kranj, Murska Sobota, Letence, Čadovlje, Lahovče, 24. februarja 1977 Prehitra vožnja V škofjeloški občini so obravnavali poročilo o prometni varnosti v letu 1975 in sklenili, da proučijo vzroke porasta prometnih nesreč na določenih odsekih - Pomembna je tudi prometna vzgoja na šolah Škofja Loka — V občini je bilo 1975.. leta 411 prometnih nesreč, med njimi sedefa nesreč s - smrtnim izidom in 80 nezgod s hujšimi telesnimi poškodbami. Največkrat so bili udeleženci prometnih nesreč vozniki osebnih avtomobilov, slede jim vozniki avtobusov, pešci in kolesarji, medtem ko so bili vozniki tovornih avtomobilov in motornih koles ter mopedov v manj primerih kot leta poprej udeleženi v prometnih nesrečah. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je kar za 400 odstotkov poraslo število povzročiteljev prometnih nesreč med vozniki avtobusov, precejšen porast beležijo tudi pešci in kolesarji. Število prometnih nesreč je najbolj naraslo izven mesta, medtem ko se je na kritičnih mestih v samem mestnem območju zaradi preventivnega dela in .sistematične kontrole delavcev milice zmanjšalo. Tako imenovanih črnih točk, razen križišča pri Petrolu, v občini skorajda ni, znani pa so črni odseki in sicer predvsem odsek ceste Grenc-Forme, kjer vozišče samo dopušča večje hitrosti, do nesreč pa prihaja zaradi neprimerno osvetljenih vozišč, neomejene hitrosti, precejšnjega števila pešcev, kolesarjev in vprežnih vozil. Nevaren je tudi odsek Vešter-Praprotno, kjer je ozka in vijugasta cesta ter odsek Podgora-Trebija, kjer je vozišče precej preozko in nepregledno. Vzroki nesreč so enaki vzrokom iz prejšnjih let, največkrat pa so vzroki za prometne nesreče v prehitri vožnji, v izsiljevanju prednosti, v neprevidnosti, vinjenosti, neprevidnosti pešcev. Zelo zaskrbljujoče je, da so bile žrtve prometnih nezgod predvsem pešci, v dveh primerih kolesarji, v dveh primerih sopotniki, v enem primeru pešec in v dveh primerih traktoristi. V občini ugotavljajo, da bi vsekakor morali poživiti delo sveta za preventivo in vzgojo v prometu ter organizirati zares učinkovito zimsko službo, ki zdaj še vedno kaže slabosti. Priporočajo tudi, da bi zaradi precejšnjega števila prometnih nesreč na cesti Grenc-Forme omejili hitrost in ustrezno uredili križišče' pri Tušku na Cesti talcev, saj predstavlja pravo prometno zmedo in je zelo nevarno. Organi za kaznovanje naj bi zaostrili kaznovalno politiko, zlasti proti tistim kršiteljem cestno prometnih predpisov, ki s svojo predrznostjo in nepremišljenostjo spravljajo v resno nevarnost ostale prometne udeležence. Svet za preventivo in vzgojo, združenje šoferjev in avtomehanikov, Avto-moto društva v Škofji Loki, v Zireh in v Železnikih ter Delavska univerza pa naj bi poskrbeli za stalno vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu. D. S. Prav vsi vozniki verjetno ne upoštevajo prometnega znaka, da je prehitevanje na določenem delu ceste prepovedano in z dodatnim obvestilom — štetje prometa. Naprave za štetje prometa, ki so postavljene ob vozišču, namreč ne morejo zabeležiti tudi vozil, ki prehitevajo, zato podatki o gostoti prometa, ki jih na ta način zbira Republiška skupnost za ceste, lahko izgubijo na vrednosti. — Foto: F. Perdan Občinska namiznoteniška liga Gumar popušča Začel se je drugi del tekmovanja v gorenjski namiznoteniski ligi. Prvi izidi so pokazali, da vsi konkurenti za najvišja mesta niso bili najbolj pripravljeni. Tako je jesenski prvak Gumar izgubil doma z Murovo ter nato Se v derbiju z Jesenicami, katere imajo sedaj največje možnosti za osvojitev naslova. Uspešen start Save pa napoveduje veliko borbo za prvo mesto prav do zadnjega kola. Namiznoteniski odbor Gorenjske je sklenil, da v drugem delu lige zunaj konkurence nastopi ekipa Partizana Križe namesto ekipe Lesc, ki je v prvem delu i/, objektivnih vzrokov odstopila od tekmovanja. Izidi — H. kolo: Sava : Triglav 5:0, Križe : Jesenice 0:5, Kondor : Gumar 0:5, Mošnje : Mu-rova 0:5, 9. kolo: Sava : Križe 5:0, Gumar : Mu-rova :):5, Jesenice : Mošnje 5:0, Triglav : Kondor preloženo; 10. kolo: Mošnje : Sava 0:5, Jesenice : Gumar 5 Murova : Kondor 5:1, Križe: Triglav 1 :5. Lestvica: Jesenice 8 6 2 38:17 12 Sava 8 6 2 38:18 12 Gumar 9 « 3 33:32 12 Murova 9 5 4 29:25 10 Triglav 7 3 4 20:26 6 Kondor 8 2 6 20:31 4 Mošnje 9 1 8 8:44 2 zunaj konkurence Križe 3 0 3 1.15 0 S.Tadina Določene reprezentance LJUBLJANA - Določene so reprezentance Slovenije in JLA, ki bo nastopila na predzadnjem memorialnem jugoslovanskem tekaškem pokalu v M r kopal ju. Pokrovitelj letošnjega me-moriala je sekretar predsedstva C K ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Mrkopaljski tek se odvija v počastitev tragičnega marša 13. primorsko-goranske divizije leta 1944, kjer je na tej poti zmrznilo 26 partizanov. V slovenski reprezentanci so Burger, Lotrič, L. Jelene in Kunaver, za JLA bodo tekli Srečko Bester, Božo in Matevž Kordež, Pokljukar in Nastran, Slovensko TO — vodja le-te je Janez Lunina — pa bodo zastopali ReS, Kobilica, ReberSak in M. Jelene. Vsi bodo, kakor tudi ostali slovenski tekači, nastopili v solo teku na 20 km, reprezentance pa nato se v Štafeti 4 x 7,5 km, kjer bodo morale pokazati tudi strelske sposobnosti. -d h Tudi mladinke Gorenjske prve Na republiškem turnirju osmih medobčinskih selekcij za mladinke (e prvo mesto in pokal Rokometne zveze Slovenije prepričljivo osvojila selekcija Gorenjske, za katero so nastopile mlade igralke Alplesa iz Železnikov, ki so osvojile 4. mesto na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu. V finalni tekmi so /.lahka premagale selekcijo Novega mesta z rezultatom 17:11 (!):(>), brez poraza pa so zmagale tudi v predtekmovanju skupine A. Vrstni red: 1. Gorenjska. 2. Novo mesto, .'I. Posavje, t Celje 5. Ljubljana. (> Ribnica, ti. SI in H Zasavje. A K ubar Alpinistične novice TRŽIČ - Na redni letni konferenci Planinskega društva Tržič so člani poslušali poročilo markacijskega in propagandnega odseka. Markacisti, ki jih vodi Janez Perko (na zadnji seji glavnega odbora Planinske zveze Slovenije so ga izbrali za dobitnika častnega znaka PZS — op. p.), poročajo, da leta 1976 niso bili tako uspešni kot leto poprej. Kljub temu je markacistom uspelo urediti nekaj poti na področju Košute. Seveda pa delu markacistov ni videti konca. Lani je markacijskemu odseku nagajalo slabo vreme, pa tudi mladi se premalo smelo in množično vključujejo med markaciste. Do lanskega dela je bil kritičen tudi propagandni odsek Planinskega društva Tržič. Ods*'k bo skušal v prihodnje preskrbeti več razglednic in značk planinskih postojank, velika pridobitev pa bo tudi razgledna tabla tržiškega planinskega okoliša v poslopju nove avtobusne postaje. Naloga propagandnega (Klseka je tudi pridobivanje novih članov PI.) in novih naročnikov Planinskega vestnika. Le 60 naročnikov v kraju s tako bogato gorniško tradicijo in društvom, katerega članstvo utegne kmalu doseči 1000, je preskromno! KRANJ - Pretekli teden je bil občni zbor postaje Gorske reševalne službe iz Kranja, na katerem so ocenili strokovno, vzgojno in preventivno plat humanega dela gorskih reševalcev, ki so se množično vključevali v vse akcije Planinskega društva Kranj in njegovih odsekov ter sekcij. Člani G RS Kranj so menili, da komisija in podkomisije za G RS pri PZS še nimajo vloge, kakršno gorski reševalci pričakujejo. Na občnem zboru so opozorili na izredno izurjenost reševalcev, vendar kaže vzgoji in opremi dati še večjo pozornost. Z njo bi bili še precej na slabšem, če ne bi člani postaje prispevali zanjo iz svojih žepov. Zato mora družba dajati gorskemu reševanju še večjo pozornost. -I. Košnjek Portret tedna Prane , Peternel mL: Zlata medalja — priznanje trenerjema KRANJ — Njegovo ime se je prvič pojavilo na spiskih udeležencev strelskih tekmovanj v letu 1973. Takrat je med poletnimi počitnicami začel resneje vaditi pod Vod«tvom svojega očeta, udeleženca balkanskih iger v Alžiru in olimpijskih iger v Montrealu. Po dobrih dveh mesecih treninga je že postal občinski in republiški Prvak, sledile pa so tudi visoke uvrstitve na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Največji uspeh pa je prav gotovo zlata medalja, ki jo je v nedeljo, 14. februarja, dobil na evropskem prvenstvu v Andori. Tekmoval je z zračno pištolo in s 381 krogi presegal vse svoje tekmece. Vrsta Jugoslavije je dosegla se vedno odlično 5. mesto in J> je le za 3 kroge ušla iz rok bronasta medalja. Kako ocenjuješ svoj dosežek? »Zmagal sem z rezultatom, ki je hkrati tudi moj osebni rekord, dosežen na tekmovanjih. Prav zato sem medalje toliko bolj vesel. Zanimivo pa je, da je bil tudi jugoslovanski rekord, ki je za dva kroga boljši od mojega seštevka, dosežen na enem od evropskih prvenstev.« Na državnem prvenstvu v Zadru, ki ti je odprlo pot na evropsko prvenstvo, si pristreljal »samo« 362 krogov. / »Rezultat je res zadostoval samo za 4. mesto, vendar sem se zaradi boljšega letošnjega poprečja vseeno znaSel med trojico, ki je ostala na pripravah v Zadru. Na evropsko prvenstvo sem se pripravljal skupaj s Pečatnikom iz Zagreba in Srdi-čem iz Velenja pod vodstvom trenerja Franja Štigliča.« Kako so priprave vplivale na dosežek v Andori? »2e lani sem se s trenerjem Štigličem srečal na tekmovanju v Zagrebu, kjer sva nastopala skupaj z očetom. Takrat je obema dal veliko koristnih napotkov, ki sem jih v tej tekmovalni sezoni s pridom uporabil. Na pripravah v Zadru sem že lahko potrdil koristnost njegovih nasvetov.« Vtisi s prvenstva? »Med vajami pred začetkom prvenstva se mi je pokvarila pištola. Na srečo je bil tam tudi zastopnik firme, ki je izdelala pištolo, s katero tekmujem. Napako je, kot vidite, uspešno odpravil in mi ob koncu čestital za uspeh. Z malo več sreče bi se lahko vrnili domov Se z najmanj bronasto medaljo v ekipni konkurenci.« Načrti? »Začel se bom pripravljati na balkansko prvenstvo, ki bo aprila letos v Atenah, ze v maju pa me čaka vojaSka suknja.« Zelje? »Predvsem novo strelišče v Kranju. Ker so obstoječa strelišča premajhna in zato prezasedena, pogosto vadiva z očetom kar doma ali pa se voziva na ljubljansko strelišče. Razumljivo je, da sem očetu hvaležen za nasvete in pomoč, vendar oba uspehaVaVa' pGd 8trok°vnim vodstvom dobrega trenerja oba dosegla Se večje , Frenc kljub uspehu ostaja skromen. Hvaležen je za pomoč očetu, trenerju Stigliču in občinski strelski zvezi v Kranju, ki mu je kupila pištolo, s katero si je priboril zlato medaljo. o pa pomeni, da od njega kmalu spet lahko pričakujemo novih uspehov. - Iskreno čestita-mo! B.Malovrh Drugo mesto padalcev ALC na SP Para-ski I. svetovno prvenstvo v klasični kombinaciji za mladince Zdravko Bogataj za las ob bron ST. CROIX - V tem švicarskem mestu so v klasični smučarski kombinaciji najboljši mladinci v skokih in tekih prvič merili svoje moči v skokih in tekih. Naša skromna odprava se je v tej elitni druščini dobro držala, saj se je domov vrnila z doslej najboljšo uvrstitvijo skakalca Zdravka Bogataja, pa tudi'tekih so se solidno uvrstili, posebno pa še Cvajnar. Na 80-metrski skakalnici smo torej s četrtim mestom Zdravka Bogataja dobili najboljšo uvrstitev doslej. Ta sedemnajstletni skakalec loške športne gimnazije, sicer član ljubljanske Ilirije, Zdravko je doma iz Srednje vasi v Poljanski dolini, je bil za las ob bronasto kolajno. Po prvi seriji je bil še tretji, toda izreden drugi skok Zahodnega Nemca Buseja ga je potis- XXIII. SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO POKLICNIH ČASNIKARJEV Našim ekipna zmaga, Pogačnik drugi BAKURJANI - Na 2000 metrov nadmorske višine na Kavkazu se je v slalomu in veleslalomu končalo letošnje ■vetovno smučarsko prvenstvo poklicnih časnikarjev. Med to govorečo in pišočo novinarsko druščino je nastopila tudi naša »sedma sila«. V alpskem delu tekmovanj se ni odrezala slabo. Nimajo "an,o dobro namazanih jezikov in oši-Uenih svinčnikov, temveč so tudi odlični smučarji. To so dokazali tudi med "lalomskimi in veleslalomskimi vrati-cami, saj so ekipno zasedli celo prvo »eeto. Torej so naii vrli »pisuni« ekipna smučarska velesila na svetu. Med posamezniki »rac in račk« se je najbolje odrezal že dvakratni svetovni Prvak, športni novinar Dnevnika, sicer Prava gorenjska grča, Jože Pogačnik, viJe, roJen Jeseničan. »Jojo«, kot ga *»čejo kolegi, je osvojil v slalomu dru-1° mesto, v veleslalomu pa je bil četrti. ^JPrav je bila na Kavkazu pičla snežna raeJ*» so se tudi naše predstavnice do-oro odrezale, saj so posegle po vidnih iWh- Tak° J« bila Pavlihova (RTV Ljubljana) v veleslalomu sedma, »Onevnikovka« Brezovnik-Sajn pa enajsta. t,,?.0 končanem tekmovanju so sprejeli vT?. kandidaturo Kranjske gore za iz-g^oo jubilejnega 25. svetovnega prven- nil na četrto uvrstitev. Le za 1,3 točke je bil prekratek za bron. Da to mesto ni naključje, pove že podatek, da je zmagal članski prvak ČSSR Fizek in da je bila konkurenca izredno močna. Bogataj je letošnji mladinski prvak SFRJ, ima pa tudi nekaj solidnih mednarodnih uspehov. Tako je bil na »Turneji treh dežel« tretji v generalni uvrstitvi ter osmi na češki turneji v članski konkurenci na veliki skakalnici, enak uspeh pa je dosegel tudi na tekmi za »Zilj-ski pokal«, kjer je zmagal olimpijski zmagovalec Avstrijec Kari Schnabl. To je le nekaj mednarodnih uveljavitev, toda v njegovi zbirki jih je še več. Ta skromni Poljanec za četrto mesto na svetovnem prvenstvu zasluži vsekakor veliko pozornost in seveda tudi naše iskrene čestitke. Ne malo zaslug za njegov uspeh pa ima prav gotovo tudi trener Andrej Tomin. Rezultati - skoki: 1. Fizek (CSSR) 231,0 (82,5, 83), 2. Buse (ZRN) 225,1 (78,5, 83), 3. Neupert (Avstrija) 221,8 (79,5, 79,5), 4. Bogataj 220,5 (80, 80,5), 16. Anžel (oba Jugoslavija) 179,1 (74,5 67); teki — mladinci (15 km): 1. Lebanov (Bolgarija) 48:55,66, 2. Cvajnar 53:41,35, 54. B. Kordež 58:46,17, 56. Podlogar (vsi Jugoslavija) 59:04,36; štafeta 3x10 km: 1. SZ 1,56:43,59, 13. Jugoslavija (B. Kordež, Podlogar, Cvajnar) 2,00:48,56; mladinke (5 km): 1. Schreiber (ZRN) 18:56,95, 46. M. Munih (Jugoslavija) 22:32,81. -d h V Savogninu v Švici je bil od 6. do 12. februarja 1977 peti svetovni pokal Para-ski. Reprezentanco Jugoslavije so kot na vseh tovrstnih tekmovanjih doslej zastopali padalci Alpskega letalskega centra Lesce. LetoSnjega, tega vse-bolj popularnega tekmovanja v alpskih državah, se je udeležilo 51 tekmovalcev v 17 ekipah iz 10 držav. Tekmovanje je spremljalo nestanovitno vreme, kar je močno otežkočalo izvedbo padalskih skokov. Po programu so tekmovalci izvedli Štiri skoke na različnih mestih v hribe na sneg in tekmovali v dveh veleslalomih. Reprezentanca Jugoslavije je nastopila z dvema ekipama. Prvo ekipo so sestavljali: Miha Zupan, Pavel JeSe, Janez Šolar, drugo ekipo pa: Maks Humar, Branko Hrast in Mdan Bizjak. Jereb prvi V počastitev 30-letnice delovanja strelske družine Tabor Ziri je bilo v Zireh tekmovanje strelcev z zračno puško. Vrstni red — pionirji: 1. Matjaž Jereb, 2. Matjaž Oblak, 3. Igor Mačner; mladinci: 1. Roman Zust, 2. Lado Mrak, 3. Vitol Justin; pionirke: 1. Andreja Smeh, 2. Helena Dolenc; mladinke: I. MaruSa Kolenc, 2. NuSa Dolenc. L. M rak V vodstvu SD Tone Nadižar I. Po drugem kolu tekmovanja v občinski strelski ligi Kranja še vedno vodi SD Tone Nadižar I s 5179 krogi in 18 točkami. Sledi ji SD Iztok 5065 krogov (16 točk), 3. je SD Tabor 492.) (12), 4. Sava 4582 (11), 5. Bratstvo-edinstvo 4837 (10), 6. Franc Mrak 4517 (H), 7. Tone Nadižar II 4650 (7), 8. Janko Mlakar 4554 (6), 9. Tone Nadižar III 4339 (2). Jeseničani šesti V 7. in 8. kolu odprtega zimskega prvenstva skupine B so rokometaši Jesenic prvo srečanje z ekipo Črnomlja izgubili z golom razlike, drugo srečanje pa dobili z 10:0 o brez borbe, ker ekipe Dobrepolje ni bilo na igrišče. Rokometaši medvoškega Donita so premagali ekipo Šmarje — Sap s tremi goli razlike, v izredno zanimivem srečanju z ekipo Zagorja pa so morali priznati premoč gostov. Eta iz Kamnika je prepričljivo premagala oba svoja nasprotnika. Rokometaši Preddvora pa bodo imeli jutri v skupini A na Kodeljevem v Ljubljani srečanji z ekipama Krke in Krmelja. Rezultati: Jesenice : Črnomelj 16:17 (7:7), Šmarje-Sap : Donit 16:19 (6:8), Borec : ETA 15:17, Smarje-Sap : ETA 16:26 (8:11), Dobrepolje : Jesenice 0:10 b. b., Donit: Zagorje 19:21 (11:11). Vrstni red: 1. Mokerc 14, 2. II. Bistrica 12, 3. Črnomelj 11, 4. Zagorje 11, 5. Borec 10, 6. Jesenice 9, 7. Donit 6 itd.. V nadaljevanju zimskega prvenstva Slovenije so nastopili tudi mladinci. Rokometaši Kamnika in Jesenic so brez težav premagali svoje nasprotnike. Rekordno zmago pa so dosegli rokometaši Slovana v srečanju z ekipo Mokerca. Zmagali so z rezultatom 53:3(24:1). Rezultati: Usnjar : Kamnik 8:14 (4:6), Jelovica : Inles 16:14 (7:9), Kamnik : Vojna gimnazija 19:18 (8:6), Usnjar : Jelovica 17:18 (5:9). J. Kuhar Rezultati: skoki posamezno: 1. mesto Kie-senbeck Aloys ZRN I 0,03 m, 11. mesto Hrast Branko JU II 3,22 m, 15. mesto Zupan Miha JU I 4,09 m, 16. mesto Šolar Janez JU I 4,29 m, 17. mesto Humar Maks JU II 4,61 m, skoki ekipno: 1. mesto ZR Nemčija I 5,31 m, 2. mesto ZR Nemčija II 9.90 m, 3. mesto Švedska 15,93 m, 4. mesto Jugoslavija I 16,65 m, 5. mesto Jugoslavija II 16,73 m; veleslalom: posamezno: 1. mesto Pedevilla Herbert A I 2:24,78, 2. mesto Yout Gilles F I 2:27,62, 3. mesto JeSe Pavel JU I 2:27,92, 6. mesto Zupan Miha JU I 2:30,13, 18. mesto Šolar Janez JU I 2:43,90, veleslalom: ekipno: 1. mesto Italija I 172,04 točke, 2. mesto Jugoslavija I 225,63, 3. mesto Francija I 232,62, 14. mesto Jugoslavija II 1100,91, generalna uvrstitev — posamezno: 1. mesto Pedevilla Herbert A I 19,00 točk, 2. mesto Riesenbeck Aloys ZRN I 4734, 3. mesto Odermatt Ernst Š I 110,04, 6. mesto Zupan Miha JU I 148,00, 10. mesto JeSe Pavel JU I 233,83, 15. mesto Šolar Janez JU I 260,05, 23. mesto Humar Maks JU II 382,40, 37. mesto Hrast Branko JU II 557,26, 40. mesto Bizjak Milan JU II 579,50; generalna uvrstitev — ekipno: 1. mesto ZR Nemčija I 615,27, 2. mesto Jugoslavija I 641,88, 3. mesto Italija I 647,04,14. mesto Jugoslavija II 1519,16. Padalci so v pripravah za letošnje tekmovanje opravili po 20 skokov na sneg, od tega tudi nekaj skokov na Zatrnik. Tri osvojene kolajne v konkurenci je bil velik uspeh. Vodilne reprezentance alpskih držav se s to panogo ukvarjajo povsem profesionalno, tekmovanje pa uvrščajo po pomembnosti takoj za svetovnim prvenstvom. Naše zveze pa teh rezultatov žal ne upoštevajo. Zato so padalci še toliko bolj veseli dobrih rezultatov, ker so to edina zahvala za vse stroške, ki jih vlagajo v ta šport. Sami plačujejo večino priprav in opremo za tekmovanja. Zadovoljni so zapuščali Savognin tudi zato, ker so naše zdomce, ki so jih v velikem številu bodrili, razveselili z rezultati. J. Šolar Bovec zmagovalec Trhle veje : Kranj 75 44:33 ni Pogačnik ~ JoJ° Je na l?to?~ tal*1- ^etovnem prvenstvu poklicnih ^^ikarjev v slalomu in alpski st^oinaciji obakrat osvojil 2. me-' Medtem ko je bil v veleslaloma 4. Presenečenje VII. kola v koSarki za pokal Kranja 77 je poskrbela ekipa Trhlih vej, ki je brez težav premagala vodečo ekipo. Rezultati: Trhle veje : Kranj 75 44:33 (21:16), Triglav : Beksel 71:37 (33:32),Triglav : OŠ Lucijan Seljak občinski prvak V zadnjem kolu občinskega prvenstva v košarki za starejše pionirke so igralke ŠŠD osn. šole Lucijan Seljak v odločilni tekmi premagale ŠŠD osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Rezultati: O. Š. Stanko Mlakar : O. Š. Simon Jenko 8:20 (2:10), O.Š. Lucijan Seljak : O.Š. Josip Broz-Tito 39:14 (22:6), O.Š. Lucijan Seljak : O.Š. Davorin Jenko 29:22 (8:12), OŠ. Stane Žagar : O.Š. Simon Jenko 16:19 (12:10), O.Š. Josip Broz Tito : O.Š. Stane Žagar 15:20 (6:7). Lestvica: O.Š. L. Seljak O.Š. D.Jenko O.Š.S.Jenko O. Š.S.Mlakar O. Š.S.Žagar O. S. J. B.Tito čm Gimnazija v vodstvu V občinskem košarkarskem prvenstvu srednjih šol je vodstvo po drugem odigranem kolu prevzela Gimnazija iz Kranja. Rezultati: Gimnazija A : Tekstilni ŠC 45:46 (22:26), Gimnazija B : Tekstilni ŠC C 80:55 (38:24), Gimnazija C : Tekstilni ŠC B 50:60 (22:22), ŠC Gumarske stroke : ŠC Mlekarske stroke 0:20 b.b., Gimnazija A : Ekonomsko adm. ŠC 20:0 b.b.. Gimnazija B : Poklicna šola Kranj 75:67 (33:31), Gimnazija C : Šolski center Mlekarske stroke 65:62 (34:27), Poklicna Sola Kranj: Ekonomsko adm. ŠC 20:0 b.b. I^es t v icHi Gimnazija Kranj 4 3 1 330:289 7 Poklicna šola Kranj 2 1 1 87: 75 3 ŠC Mlekarske stroke 2 1 1 82: 65 3 Tekstilni ŠC 110 161:175 2 ŠC Gumarske stroke 10 1 0: 20 0 Ekonom. Adm. ŠC 2 0 2 0: 40 0 čm Iskra 52:54 Kranj 75 66:44 (28:13), Trhle veje (28:31). Lestvica II. skupine: Triglav 7 Kranj 75 7 Trhle veje 7 Iskra 4 Beksel 4 Partizan 3 V I. skupini občinskega prvenstva za člane je presenetila ekipa iz krajevne skupnosti Zlato polje. Rezultati: Sava : KS Vodovodni stolp 88:77 (34:37), Gumar : KS Zlato polje 43:51 (27:21). Lestvica I. skupine: 451:344 334:324 344:359 236:238 170:121 92:146 Bled — V telovadnici osnovne šole je bil mladinski turnir v odbojki, na katerem so sodelovale ekipe Bovca, Salonita, Kamne gorice. Jesenic in Bleda. Igrali so v dveh skupinah. Izidi: 1. skupina: Bled : Salonit 0:2, Salonit : Kamna gorica 2:0, Kamna gorica : Bled 2:1, 2. skupina: Bovec : Jesenice 2:0, Bovec : Bohinj 2:0, Bohinj: Jesenice 2:1.' V finalu sta se pomerili ekipi Bovca in Salonita. Po dokaj kvalitetni in enakovredni igri so bili igralci Bovca boljši in zmagali z 2:1 (-8, 13, 12). V tekmi za tretje mesto so bili Kaninogo-ričani boljši od Bohinjcev (2:1), medtem ko tekma za peto mesto ni bila odigrana, ker so igralci Jesenic predčasno zapustili tekmovanje. V soboto se bo pričel spomladanski del tekmovanja gorenjsko-primorske regijske odbojkarske lige za mladince. Vrstni red po jesenskem delu: 1. Kanal, 2. Kamna gorica, 3. Jesenice, 4. Bled. Te dni je v Poreču na 8-dnevnih pripravah člansko moštvo OK Bled. Pred začetkom nadaljevanja spomladanskega dela prvenstva se bodo udeležili še močnega turnirja na Ravnah, na katerem bosta poleg domačinov in Bleda nastopili še dve prvoligaški ekipi. B. Rauh Sava Šenčur Gumar Krvavec KSZlato polje KS Vod. stolp 435:373 352:295 288:281 256:272 300:366 261:305 čm 5. zimske športne igre ObSS Jesenice Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Jesenice bo v nedeljo, 27. februarja, izvedla pete zimske športne igre v veleslalomu in tekih. Na tekmovanju bodo sodelovale ekipe osnovnih organizacij sindikata iz jeseniških delovnih kolektivov, ki bodo razdeljene v starostne kategorije. V obeh športnih disciplinah bo tekmovanje potekalo v moški in ženski konkurenci. Rezultati tekmovanja se bodo ocenjevali posamezno v tekmo-, valnih kategorijah in ekipno. Pete zimske športne igre bodo v Mojstrani, organizatorji pa upajo, da bodo vremenske razmere ugodne za nemoteno izvedbo tekmovanja v obeh disciplinah. v J. R. Starejši pionirji končali Osnovna šola Simon Jenko iz Kranja je le-toSnji prvak v občinskem košarkarskem prvenstvu pri starejših pionirjih. Rezultati zaostalih srečanj: O.Š. Simon Jenko : O.Š. Josip Broz-Tito 20:0, O.Š. Stane Žagar : O.Š. Josip Broz-Tito 23:38 (5:17). Lestvica: O.Š.S.Jenko O. Š. L. Seljak O. Š. F. Prešeren O.Š. D.Jenko O. Š.S.Žagar O.Š. J. B.Tito zunaj konkurence: Vzgojni zavod — Preddvor Posebna osn. Sola - Kranj 250: 83 202:158 172:199 146:175 127:361 132:144 10 9 7 7 6 5 7 6 1 376:158 13 7 1 6 178:281 8 5 5 0 168: 76 10 5 4 1 141: 81 9 5 3 2 101: 76 8 5 2 3 59:110 7 5 2 3 78:142 7 5 0 5 68:126 5 Osnovnošolci v veleslalomu TRŽIČ - Na smučišču na Zelenici je ŠŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja pripravilo šolsko tekmovanje v veleslalomu. V lepem vremenu je na dobro pripravljeni progi nastopilo 118 smučarjev in smučark. Rezultati: cicibani: 1. U zar 50,6, 2. Meglic 1:04,4,3. Štrukelj 1:09,0, cicibanke: 1. Stritih 45,2, 2. Dovžan 47,5, 3. Godnov 52,0, ml. pionirji: 1. Kralj 47,2, 2. Vodnik 51,8, 3. Podlipnik 53,2, ml. pionirke: 1. Dovžan 50,0, 2. L ukane 1:01,4,3. Robič 1:03,8, st. pionirji: 1. Stamcar 50,0, 2. Rozman 51,8, 3. Kavčič 53,1, Pehare 46,2, 2. Meglic 1:01.8, st. pionirke: 1 3. Vidic 1:08,0, ml. mladinci: harc, Hafner 54,8, ml. mladinke: 3. Jane 1:10,5 1. Lauseger 49,5, 2.-3. Pe- 1. Robič 51,3, 2. Stangl 59,4, J. K. OBČINSKO PRVENSTVO TRŽIČ - V orga lizaciji ŠŠD Polet z osnovne šole heroja BraČiča je bilo na smučišču na Zelenici letošnje občinsko prvenstvo v velesla- lomu. Nastopilo je 115 smučarjev in smučark iz vseh treh tržiških osnovnih šol. V ekipnem delu tekmovanja so imeli največ uspeha učenci in učenke ŠŠD Polet pred ŠŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja ter šolo Kokrškega odreda, ki pa ni imela popolne ekine. Rezultati: cicibanke: 1. Stritih 42,72, 2. Kramar 43,00, 3. Dovžan 44,07, 4. Godnov (vse Storžič) 46,85, 5. Buček (Polet) 51,12, cicibani: 1. Markič 37,99, 2. Svab (oba Polet) 38,97, 3. Uzar (Storžič) 39,53, 4. Krapež 39,55, 5. Znidar-šič (oba Polet) 44,27, ml. pic.iirke: 1. Kališnik (Polet) 46,77, 2. Dovžan (Storžič) 48.78, 3. Ceg-lar (Polet) 49,33, 4. Teran (Kokrški odred) 50,17, 5. Kralj (Polet) 51,63, ml. pionirji: 1. Kralj 43,49, 2. Neme 45,30, 3. Podlipnik 47,13, 4. Uzar (vsi Storžič) 47,81, 5. Oman (Polet) 48,12, st. pionirke: 1. Pehare (Storžič) 41,40, 2. Ru-parčič 47,15, 3. Meglic 50,26, 4. Godnov (vse Polet) 55,61, 5. Vodnjov (Kokrški odred) 57,46, st. pionirji: 1. Svab 43,78, 2. Ropret 43,87, 3. KoSir (vsi Polet) 44,66, 4. Močnik (KokrSki odred) 54.70, 5. Stamcar (Storžič) 47,07, ml. mladinke: 1. Ruparčič 44,88, 2. KoSir (obe Polet) 48,36, 3. Robič (Storžič) 49,19, 4. Meglic (Polet) 51.71, 5. Stangl (Storžič) 54,71, ml. mladinci: 1. Ribnikar (Storžič) 42,03, 2. Šarabon 44.93, 3. Bogataj (oba Polet) 46,72, 4. Pintarič (Kokrški odred) 47.85,5. Lauseger (Storčič) 48,8«. J. K. Dušan Brun Medtem ko novi državni prvaki iz železarskega mesta še naprej dobivajo številne čestitke za osvojeni sedemnajsti državni naslov in še premočno osvojeni jugoslovanski pokal, je med njimi odjeknila žalostna novica. Po dolgotrajni in neozdravljivi bolezni je njihove vrste za vedno zapustil znani bivši kolega in trener mladinske državne reprezentance ter trener hokejistov Kranjske gore Dušan Brun. Z jeseniškim moštvom je kar desetkrat osvojil naslov najboljše hokejske vrste v Jugoslaviji. Dušan je iz generacije Trebuša-ka, Klinarja, Tišlerja, Turn-ška, Valentarja, Novaka in drugih, ki so več let bili neprenosljivi na vseh ledenih ploskvah širom po Jugoslaviji. Brunova športna pot se je začela že pred vojno, saj je bil, I predno se je odločil, da vstopi v hokejske vrste, odličen nogometaš pri tedanji enajste-rici jeseniškega Korotana. Njegova hokejska pot se je strmo dvigala navzgor, ko je leta 1948 vstopil v hokejske vrste, saj je kaj kmalu postal nezamenljivi branilec svojega moštva in stalni član državne reprezentance. Z njo je nasto-[ pal tudi na svetovnih prvenstvih leta 1961 v Švici in leta 1963 na Švedskem. Ko je leta 1965 dal hokejski palici slovo, se je 47-letni Dušan takoj aktivno vključil v trenersko delo. Že naslednje leto je v ČSSR uspešno opravil tečaj za hokejskega trenerja. Bil je odličen pedagog in trener, posebno še z mladimi igralci. Kot trener Kranjske gore je vzgojil odličen hokejski kader, saj je znal prisluhniti vsaki želji mladega igralca, ki se je pozneje razvil v odličnega igralca moštva Jesenic. V svojem delu je bil predan z vsem srcem, zato je bil tudi na krmilu mladinske državne reprezentance, ki je pod njegovim vodstvom zabeležila nekaj dobrih mednarodnih uspehov. Praznina, ki je nastala na I Jesenicah in v Kranjski gori ter v trenerskih vrstah, je boleča, saj so izgubili delavca, ki ni poznal počitka. Bolečina z njegovim odhodom pa ni samo težka izguba za železarno Jesenice, temveč za ves jugoslovanski hokej. Toda kruta usoda ga je iztrgala od njegovega dela in načrtov, ki so bili neusahljiv hokejski vir. Gradbinci v znamenju množičnosti Včeraj so bile v Kranjski gori 15. zimske športne igre gradbincev Slovenije. Tekmovanje je v organizaciji SGP Slovenija-ceste Ljubljana. Množična udeležba kaže, da so postale zimske športne igre slovenskih gradbincev pravi magnet in nepogrešljiva sestavina Sportno-rekreativne dejavnosti gradbenikov, saj na igrah sodeluje prek tisoč tekmovalcev in tekmovalk iz 83 organizacij združenega dela. Smuk jezerskih »korenin« V slabem vremenu so se v nedeljo zbrali stari in starejši jezerski smučarji na startu tradicionalnega »Smuka jezerskih smučarskih korenin« pod Makekovo K očno. Zmagovalci po skupinah — moški: 30 — 40 let: Zaplotnik, stare smuči: Plaznik; 40 — 50 let: DoliaŠek, stare smuči: Šavs; 50 — 80 let: Parte; 60 - 70 let: Virnik; nad 70 let: Dobrun; ženske: 30 — 40 let: Kocjan, stare smuči: Šavs; 40 — 50 let; Zvokelj, stare smuči: Parte. A. Karničar Vodna ujma spet prekinila promet skozi Kokro Železniki - Približno 2200 volivcev s področja krajevne skupnosti Železniki, iz Železnikov, Ojstrega vrha, Martinj vrha, Podlonka, Zalega loga in bližnjih vasi ter zaselkov se bo v nedeljo, 27. februarja, na referendumu odločalo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum tudi tokrat mora uspeti, pravijo ljudje s tega področja. Kajti le tako bo mogoče napredovati. In zagotovo tudi bo! Kajtj prebivalci iz Železnikov in okolice so navajeni samoodrekanja. To1jo namreč že njihov četrti, če pa je vštet še občinski samoprispevek za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov, peti referendum za samoprispevek. Železnikarji so namreč na tem področju zaoralv ledino. Svoj prvi samoprispevek' za gradnjo zdravstvenega doma so začeli plačevati že leta 1959. Potem so ga plačevali še za gradnjo in ureditev šole v kraju ter za gradnjo modernega bazena. Vsakokrat so v Železnikih naleteli tudi na dodatno veliko podporo delovnih organizacij s tega področja. V nedeljo bo torej v Železnikih že četrti »krajevni« referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Kaj mislijo o njem domačini? Lovro Gajgar, zaposlen v industriji pohištva Alples, doma iz Železnikov: »Leta 1959 smo imeli v krajevni skupnosti prvi referendum. Za zdravstveni dom se je šlo takrat. Seveda smo bili takrat nekoliko v dvomih. Nismo vedeli, če bo uspel ali ne. Toda je! In lahko rečem, da so pri nas vsi referendumi odlično uspeli. Uspeh ni bil nikdar izpod 80 odstotkov. Skratka: ljudje nas še niso nikdar razočarali. Tudi delovne organizacije so za napredek kraja v preteklih letih prispevale veliko denarja. Povsod smo naleteli na posluh. Menim, da predvsem zato, ker se tudi v delovnih organizacijah zavedajo, da bi z nazadovanjem kraja zagotovo tudi one nazadovale. Poudariti moram tudi, da ne zanemarjamo tudi drugih okoliških krajev v naši krajevni skupnosti. Tudi njim namenjamo precej denarja. Tu gre predvsem za urejanje cest. Prepričan sem, da bo tudi ta referendum uspel. Kajti le tako bo mogoče odpraviti ,:>zka grla' na .prometni žili' skozi k:aj, izboljšati ceste in urediti še marsikaj.« Jožica Rant, prodajalka, doma iz Zalega loga: »V trgovini na Zalem logu sem zaposlena že osemnajst let. Tu tudi živim. Moram reči, da sem izredno navezana na kraj. Všeč mi je tu. Še posebno pa sem zadovoljna, da kraj iz leta v leto napreduje. Do lanskega leta je Zali log imel svojo krajevno skupnost. Zdaj je sicer ni več, imamo pa svoj vaški odbor. Ta, moram reči, je izredno aktiven. Tesno sodeluje s krajevno skupnostjo Železniki in mislim, da nismo prav nič izgubili z .ukinitvijo' naše krajevne skupnosti. Še vedno namreč lahko dajemo predloge. In naše želje se tudi uresničujejo. Seveda bomo na referendumu glasovali ,za'. Kajti skrajni čas je, da se uredi pokopališče. Zdaj na njem ali v njegovi neposredni bližini ni niti vode, niti nimamo mrliške vežice, pa tudi premajhno je pokopališče. Velikokrat smo že govorili o ureditvi pokopališča, zdaj pa se bodo naši načrti končno uresničili. Želimo si še tudi boljše ceste ter dvorano in igrišče v kraju.« Tone Pegam, upokojenec, doma iz Železnikov: »Že od leta 1950 sodelujem pri vseh akcijah v naši krajevni skupnosti. Še prav dobro se spominjam, da smo že leta 1952 s prispevki domačinov kupili kino projektor. Potlej je prišla na vrsto gradnja vodovoda, tudi takrat so domačini prispevali precej denarja in žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur, pa gradnja zdravstvenega doma, za ta samoprispevek smo se odločili na prvem referendumu ... Istočasno se je v kraju začela razvijati pospešeno tudi industrija. Sestavili pa smo takrat že tudi obširen načrt za komunalno ureditev kraja. Zavedali pa smo se vedno, da izključno s pomočjo drugih naših načrtov ne bo mogoče uresničiti. Naš največji problem so še vedno ceste. Zato je prav, da bo prav s tem samoprispevkom, ki na vsak način mora uspeti, mogoče izboljšati tudi cestne povezave v naši krajevni skupnosti. Trdim pa tudi, da nekatere problematične stvari niso ravno ,naše', da za urejanje niso ravno v naši pristojnosti.« J. Govekar te dni po svetu PRIDELALA VEČ PŠENICE KOT JO POTREBUJE Indija ima še vedno probleme, kako prehraniti prebivalstvo. Letos je prvič pridelala več pšenice, kot jo potrebuje. Ugodni vremenski pogoji so omogočili rekordno žetev okoli 118 milijonov ton pšenice, kar je 17 milijonov ton več kot leta 1975. Zaloge pšenice so se tako povečale od 5,7 milijona na 16 milijonov ton. Vendar v Indiji ne vedo, kam naj bi uskladiščili to goro pšenice. Skladišča, ki jih imajo, so premajhna, silosi pa so tudi neprimerni. Zato namerava vlada z investicijo 600 milijonov rupij najkasneje v dveh letih zgraditi dovolj skladišč. Za sedaj si pomagajo z uvoženimi plastičnimi vrečami, v katerih hranijo pšenico kar na prostem. RASISTIČNI NEMIRI Za Bostonom, Luisvillom in še nekaterimi drugimi mesti na severovzhodu in zahodu ZDA je tudi Los Angeles po ■prejemu nekaterih ukrepov v prid rasni enakopravnosti, zajel val rasističnih nemirov. Že nekaj časa se dogaja, da belopolti otroci iz elitnih četrti Los Angelesa ne gredo v iolo, ker njihovi starši nočejo, da bi se peljali z istimi avtobusi kot otroci črncev, aziatov ali Meksikancev. Ta očitna rasistična Jtrovokacija je napotila oblasti, da so avno izrazile zaskrbljenost zaradi možnih rasnih spopadov. HUD TORNADO Od sobote na nedeljo je močan tornado zajel mesto Brisbanv v Avstraliji. Točnih podatkov o človeških žrtvah in ranjenih ni, nastala pa je velika gmotna škoda. Predstavnik meteorološke službe je sporočil, da je bil tornado zelo močan. Radarska služba ga ni odkrila že prej in s tem preprečila večjo škodo zato, ker je bil vrtinec tornada širok le nekaj sto metrov. SLABI VPLIVI NOČNEGA DELA Mednarodna organizacija dela je objavila študijo, s katero priporoča, da bi zmanjšali obseg nočnega dela zaradi negativnih posledic na družinsko in družbeno življenje. Studija poudarja, da dela v industrializiranih deželah v nočni izmeni vsak deseti delavec, ne upoštevaj