-    50   -
Laži po kmetih.
V sredo sim stal v Ljubljani na voglu špital-skih ulic in sim bral na zidu nabito oznanilo. Blizo mene stoje trije kmetje in se pogovarjajo od vstave, ki so nam jo Cesar dali, in od poslancov, de so vsi domii šli, brez de bi bili vstavo dodelali.
„ Veste, kaj sim jez slišal" — pravi eden izmed njih, ki se je bolj modriga delal — „de so vse poslance podkupili, de so domii šli." „Sej res zna biti" — je en drug na to odgovoril in z glavo pokimal. — ^Nikar, prijatli, kej taciga ne verjemite — sim jim v besedo segel — kar je čez in čez neumna laž, ki vam jo je le kak šuntar natvezel. Cmu bi Cesar zato le en krajcar plačali, kar imajo po vstavnih postavah oblast vselej storiti, brez de bi Jim smel kdo to braniti. Kar pa poslance vtiče, jih tudi ne smete vse pod en koš djati. Verljivo je, de je eden in drug sKošutovim ali Laškim denarjem mesca kozoperska kej opraviti imel, kar so Novice ob svojim času večkrat v misel vzele in ojstro grajale — ali v si h poslancov ne smemo tebi nič meni nič nepoštenosti dolžiti, ker je znano, de jih je bilo veliko modrih, poštenih in slavnih mož med njimi, kte-rim so sami Cesar v Svojim razglasu zasluženo hvalo dali in jih „visoke časti vredne može" imenovali.
Berite Cesarjev razglas v poslednjih Novicah, ki natanjko razloži, zakaj de je zbor sak sebi šel, in ne verjemite praznim in clo neumnim kvantam, ktere bi se utegnile zavoljo te reci po svetu širiti. Berite pa tudi vstavo, in prepričali se boste, de imajo Cesar oblast, deržavni zbor razpustiti, kadar hočejo. Tudi Prajso vski kralj je deržavni zbor razpustil in sam vstavo dal.