Knjižnica sp ZASAVC 2012 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0103896,5 Akcija p kamnolomu trboveljske Slavnostno ob dnevu Upo- cementarne ra proti okupatorju COBISS 0 I« ■ n VSA GOSPODINJSTVA V OBČINAH HRASTNIK - TRBOVLJE - ZAGORJE Številka 5 | Letnik 23 | 18. 05. 2012 Poštnina plačana pri pošti 1000 Ljubljana PREVAJANJE ZA VAS iz angleščine v slovenščino (podjetja: 10,97 EUR/stran, študenti: 6,97 EUR/stran). 031 373 826 (Boštjan Grošelj). Super ugodno! PVC IN ALU OKNA J vse za naše {jublj en cke KARTICA ZVESTOBE 3% t-w \r*y£, vzxhedM& Želite svojemu ljubljenčku le najboljše? Nudimo storitve Nakup iz naslonjača DOSTAVA NA DOM po Zasavju - samo 1€ Kmalu - sprehajanje psov, varstvo psov, oskrba ljubljenčkov! Pomoč pri vzgoji psa in odpravljanju negativnih vedenjskih oblik. Odkar kupujem v Imperial PET, vedno vse pojem. Ponujamo širok in pester asortiman priznanih blagovnih znamk PREMIUM in SUPER PREMIUM razreda za vse vrste ljubljenčkov. Za dodatno kvaliteto poskrbimo mi - MLADA, PRIJAZNA IN STROKOVNA EKIPA! Locirani smo v centru Zagorja, v neposredni bližini mestnega parkaln glavne ceste, na naslovu Cesta Zmage 16c. Kontakti T: 03/56 53 6191 G: 040/512 700 E: imperial.pet@siol.net Vedno na voljo za odgovore na vaša vprašanja, pomoč in nasvete! NOVOST pri delovnem času - Ob sobotah je trgovina odprta od 8. - 14. ure ! Delovni čas: pon-pet, 8-20 sob, 8-14 nedelja in prazniki zaprto Iz vsebine 6 Zasavske olimpijske igre v malem 7 Dnevi jagod in špargljev na Bregu 11 Občini Litija in Šmartno pri Litiji podpisali pogodbo za izgradnjo čistilne naprave 12 Monika igrala na citre 14 Obisk ruskega atašeja 15 Na počitnice v družbi Rdečega križa 15 Zagorje ob Savi: kaj je pokazala analiza •ISSO? 16 Mlinše gostile gledališko srečanje 30 Rdeči Reviiji 31 Žrtev varčevanja tudi Rudnik Uvodnik Naslednja številka ZASAVCA izide Naslovnica^ dostava na dom.com Glavna in odgovorna urednica: Sabina Lokar. | Lektoriranje: Mojca Cerar | Redakcija se zaključuje ob sobotah ob 12.00 uri. | Tisk: Set d. o. o. | Tiskano en dan pred izidom v nakladi 21 000 izvodov. | Naslov uredništva: Zasavc, Gabrsko lla, 1420 Trbovlje | Komerciala: 031 524 826 | E- mail urednica: |y http://zasavc.gajba.net Zasavc je brezplačnih, izhaja vsak tretji četrtek v mesecu ali po potrebi, j Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. | Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. | Polletna naročnina na Zasavca znaša 9€. 18. 06. 2012. Clan skupine Volkswagen ENJOYNEERING Izkoristite neponovljivi avtodegustacijski bonus v višini 500 €. Vabljeni na AVTODEGUSTACIJSKI DOGODEK podjetja CARCOMMERCE, Ljubljanska cesta 16, Litija, ki bo v soboto, 19. maja 2012 od 9. ure dalje v centru Zagorja pri Tržnici. (v primeru slabega vremena predstavitev v salonu v Litiji) Nagradna igra - pobarvanka SEAT - za najmljajše Nagradna igra za vse ki se udeležijo avtodegustacije: 1. nagrada polet z Letalom za dve osebi J Bodočnost/ Mefisto Mefistova razmišljanja Nostalgija Nostalgija po nekih preteklih časih ni nobena posebnost. Včasih, ko smo bili mlajši, je bilo pač vse boljše in lepše, kot je danes. Zgolj dejstvo, da smo bili mlajši in polni življenja ter pričakovanj, je prinašalo nek poseben čar vsakemu dnevu. Manj smo bili dovzetni za vremenske spremembe in podobne nadloge, ki običajno tarejo starejšo populacijo. Saj veste, tu me boli, tam me boli... S politiko se nismo obremenjevali. »Šihta« tudi ni bilo težko najti. Le kakšne ljubezenske težave so tu in tam pri posameznikih povzročale psihično bolečino. A ljubezen običajno pride in gre. Mladi so odporni tudi na takšne tegobe, k čemur pripomore tudi naravna moč, ki je lastna samo mladim; hitro se na novo zaljubijo. Ob lepem vremenu se rad odpravim na sprehod. Srečam tega in onega, se malo pogovorim in čas mine, kot bi trenil. Včasih na sprehodu naletim tudi na kakšen dogodek, ki popestri vsakdanje dolgočasje. V sredo, 9. maja 2012, so bili v Trbovljah pred DD vojaki z delom svoje opreme. Sprehajalci so si lahko ogledali tudi bojni vozili Valuk in Hummer. Vojaki pridejo vsako leto z namenom, da bi spodbudili pri mladini zanimanje za vojaški poklic. Nekaj mladih sem v trenutkih, ko sem tudi sam preganjal dolgčas pred DD, sicer opazil, po večini pa so zanimanje za orožje kazali občani, pa tudi nekaj občank je bilo tam, ki jih EMŠO uvršča v kategorijo upokojencev. Slišati je bilo marsikaj. Nekateri so spraševali, koliko »pijejo« takšna vozila, drugi je želel izvedeti, koliko tehta Valuk, tretji je pripomnil, da bi bil Hummer zaradi gneče na naših cestah zelo primeren za družinski prevoz na dopust. Nekaj je bilo pravih strokovnjakov za vojaška vprašanja in oborožitev. Nekdo je menil: »Včasih je bilo vse drugače. Dokler nisi vojske odslužil, te še dekleta niso resno jemala. Da vam povem, jaz sem bil tankist. S tistim tankom, ki sem ga vozil, bi za malico tegale Valuka pohrustal.« Naslednji, ki je na prizorišče prišepal z berglo, je ugotovil, da takšne vojske, kakršno imamo pri nas, sploh ne potrebujemo. Junaško je ugotovil: »Kaj pa lahko stori nekaj tisoč vojakov, če pride do napada na Slovenijo. Kdo jim bo pomagal, ko pa mladina samo žura, orožja pa niso imeli nikoli v rokah. Preden bodo usposobljeni, bo vojne že konec.« Pa ga je sotrpin s palico v roki, ki jo je uporabljal, da je lažje premagoval naporno hojo, strokovno dopolnil: »Kako si ti neumen. Saj bodo nas poklicali. Mi znamo ravnati z orožjem, pa še zagotovljeno ne bomo bežali. Streljali bomo, dokler bo kaj v cevi. Kar bo, pač bo.« Predhodnik z berglo je njegovi trditvi prikimal: »To imaš pa prav. Je pa že bolj častno na položaju od »patrona« Bodočnost 17. april: Petra Šramel, Vransko - hčerka Laura 18. april: Barbara Vodeb, Trbovlje - sin Ambrož; Alma Mehinovič, Trbovlje -hčerka Tia; Melita Knez, Polzela - hčerka Pia 19. april: Suzana Hrustanovič Avdič, Hrastnik - hčerka Žana; Alenka Pikelc, Medvode - sin Jan 20. april: Sabina Baš, Zagorje - hčerka Alina; Sanja Vincek, Trbovlje - hčerka Lana; Andreja Pohar, Radeče - hčerka Lea 21. april: Sabina Zmrzlak, Trbovlje -hčerka Ana 22. april: Neva Marn Hafner, Hrastnik - sin Jakob 23. april: Anja Hribovšek, Trbovlje -hčerka Kaia; Irena Skoporec, Sevnica - sin Jaša 24. april: Doroteja Koroša, Sevnica - hčerka Sara; Sara Knez, Trbovlje -hčerka Zala; Manuela Pečnik, Loče -sin Luka 25. april: Jasmina Alešnik, Trbovlje -hčerka Mia; Špela Vozel, Zagorje - sin Urh 26. april: Marijana Čelič, Litija - sin Stefan; Nataša Imperl, Kisovec - sin Tim; Nina Jorgovan, Trbovlje - hčerka Lara; Manuela Oblak, Trbovlje - hčerka 28. april: Maja Mastnak, Šentjur - sin Maj umreti, kot pa, da te v strahopetnem begu kap pobere.« Tretji je deloval kot dober poznavalec pehotnega orožja: »Kaj pa lahko storite s temi plastičnimi »šminkarskimi« avtomati. Mi smo imeli kalašnikovke pa »Šarce«. To je bilo zanesljivo orožje. Nikoli ni zatajilo.« Nekaj so obiskovalci tudi politiko poskušali vpletati v pogovor in kdaj bo vojska stavkala, je zanimalo nekoga. Pa se strumni vojaki niso dali zmesti. O politiki niso hoteli nič slišati, še manj komentirati. Skratka, včasih je bilo vse boljše, kot je danes, le mi nismo več enaki kot nekoč. Ostali so nam lepi spomini, kar je bilo slabega, smo potisnili v pozabo. Nekaj pa zagotovo drži. Bežali pa ne bi!? 29. april: Apolonija Golob, Sevnica - sin Leon 30. april: Silvia Ravnjak, Zagorje - hčerka Gloria; Radmila Popovič, Hrastnik -hčerka Lana; Armela Komljenovič, Trbovlje - sin Luka; Amra Hrvič, Trbovlje - hčerka Emina 1. maj: Darja Pikelj, Ljubljana - hčerka Maša 2. maj: Karmen Zajec, Žužemberk - sin Jože 5. maj: Elvira Bahtagič, Trbovlje - hčerka Anida 5. maj: Kristina Jovanovič, Litija - hčerka Ela; Lucija Dornik, Hrastnik - hčerka Jona 7. maj: Indira Omerspahič, Zagorje -hčerka Inaja .8. maj: Adisa Mujčinovič, Zagorje -hčerka Tea; Sabina Ristič, Trbovlje -hčerka Jana; Nataša Fedran, Zagorje - hčerka Kalina 9. maj: Ivana Radonjič, Hrastnik - hčerka Lorena 10. maj: Mateja Kozole, Radeče - sin Gašper; Sanja Husanovič, Zagorje - sin Tilen 11. maj: Polona Smrkolj, Litija - hčerka Anja 12. maj: Aleksandra Hribar, Kisovec -sin Nik 13. maj: Urška Magdalena Luzar, Zagorje - sin Tomaž 14. maj: Petra Potisek, Zagorje - sin Blaž; Nina Kermaver, Velenje - sin Erazem Mefisto Zasavski kalejdoskop Zakaj visoke kazni ne streznijo zasvojenih V vsakdanjih navadah in običajih Slovencev sta pitje alkoholnih pijač in opijanje samoumevna in družbeno sprejemljiva, vse pogostejše pa je tudi omamljanje z drugimi psihoaktivnimi snovmi (droge, zdravila). Alkohol je prisoten pri vseh dogodkih našega življenja in sprejemljivo je tudi, da človek po zaužitju alkoholne pijače vozi motorno vozilo. Odnos do odobravanja takšnega ravnanja se spreminja izredno počasi. Ostrejši je odziv javnosti le v primerih, ko so pod vplivom alkohola povzročitelji hujših prometnih nesreč. Ker med rabo psihoaktivnih snovi še vedno prevladuje alkohol, se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem na vožnjo pod njegovim vplivom. Ta pomeni eno najnevarnejših posamičnih oblik nediscipline v prometu. Ob pogledu na hude posledice prometnih nesreč, v katerih so povzročitelji vozili pod vplivom alkohola, je dejstvo o njegovi škodljivosti več kot zgovorno. Zaskrbljujoči so tudi nekateri drugi podatki, vsakodnevno ugotovljeni na cestah, npr. izjemno visoke koncentracije alkohola pri voznikih, ki nesreče sicer še niso povzročili, predstavljajo pa potencialno grožnjo tako sebi kot drugim. Voznik lahko mnogokrat vozi pod vplivom alkohola in se mu nič ne zgodi, niti policisti ga ne ustavijo. Pomenske zveze med alkoholom, vožnjo in nevarnostjo preprosto ne razvije, čeprav je znano, da alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, pomembnih za varno vožnjo, in da s povečanjem koncentracije alkohola v krvi narašča tudi verjetnost za prometno nesrečo s smrtnim izidom. V praksi je potrebno razlikovati med neodgovornim vedenjem posameznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola - ki alkohol škodljivo uživajo, in tistimi, ki se tako vedejo zaradi napredovale bolezni odvisnosti. Pri slednji se zdravstvene motnje prepletejo še z vedenjskimi motnjami pivca. Tveganje v prometu tako poleg trenutne opitosti pomeni tudi spremenjena osebnost alkoholika. Kljub temu da je alkoholizem v današnjem času že dobro raziskan pojav, delež zasvojenih kot krši- teljev cestnoprometnih predpisov ali kot povzročiteljev prometnih nesreč ni jasen, ker zasvojenost preprosto enačimo s prekomernim uživanjem alkohola. Večina ljudi ima še vedno predstavo, da alkoholizem ni bolezen in ni medicinski problem. Alkoholiku najprej poskušajo dopovedati, naj ne pije in ta njihova želja ali celo zahteva se zdi povsem logična. Ko ugotovijo, da je njihovo prizadevanje zaman, iščejo razloge za neuspeh in vidijo, da alkoholik razume, kar mu govorijo, da je za to dovolj bister in urejen. Ker še naprej pije, si razlagajo, da to dela iz hudobije, nepremišljenosti, brezobzirnosti ipd. Šele ko alkoholik na svoji poti postane očitno telesno bolan, postane predmet zdravstvene obravnave. Ljudem iz njegove okolice se končno le zazdi, da mora biti z njim nekaj narobe. Morda se jim celo zasmili, saj je sedaj že več kot očitno, da si dela hudo škodo. Pogosto ga šele na tej stopnji usmerijo v zdravljenje. Dolgotrajno in prekomerno 'uživanje omamnih snovi vodi v zasvojenost, ki se vzpostavi kot umetna, škodljiva potreba po omamni snovi, omamnem vedenju ali doživljanju. Opredelimo jo lahko kot bolezen, kot priučeno vedenje oziroma specifičen sožitni slog. Človek, odvisen od alkohola ali katere koli druge psihoaktivne snovi oziroma zasvojen s katero od njih, potrebuje to substanco, da lahko sploh živi, dela in se spopada z vsakdanjim življenjem. Gre torej za osebo, ki je z dolgotrajnim in s čezmernim uživanjem omamne snovi postala 'od te psihično in fizično odvisna in se je zato pri njej razvil obsežen spekter telesnih in duševnih okvar ter družbenih težav. Govorimo lahko o bolnikih, ki pa vozijo in pogosto kršijo cestnoprometne predpise. Z naj višjimi koncentracijami alkohola v krvi zaradi povečane tolerance oz. »prenosljivosti alkohola« vozijo zasvojeni. Ker je to skupina voznikov, ki zaradi narave bolezni pije kljub temu, da se zaveda škodljivih posledic pitja, je kazni ne »streznijo«. Alkoholik ima dolgoletno izkušnjo vožnje pod vplivom alkohola, zato se pogosto prilagaja stopnji lastne »pijanosti«. Ko se pri njem razvije telesna odvisnost, mora biti trajno pod vplivom alkohola. Če ne bi bil, največkrat ne bi bil sposoben za vožnjo. Zakaj? Alkoholik, ki absti- nira, zaradi psihičnih in telesnih motenj - odtegnitvenih oz. abstinenčnih znakov (slabost, bruhanje, tresenje, potenje, prisluhi, prividi idr.), sploh ne more voziti. Iz navedenih razlogov pogosto vozi opit, ker ve, da je trezen pri vožnji še bolj nezanesljiv. Zaradi visoke tolerance ne more predvideti, koliko sme popiti, da bo koncentracija alkohola v krvi pod zakonsko dopustno mejo 0,5 %o oz. grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker je vajen voziti ob prisotnosti alkohola, se mu mnogokrat nič ne zgodi. Dobi občutek, da alkohol ne zmanjšuje njegovih sposobnosti za vožnjo. Ali pa ... Ustavijo ga policisti in napiha več kot 0,5 %o. Dobi koncentraciji alkohola ustrezno število kazenskih točk (4-18) in obvestilo o prekršku oziroma višini globe. Te po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), glede na koncentracijo alkohola, znašajo od 300 do najmanj 1200 € (od 1200 € naprej pri koncentraciji nad 1,1 %o ali 0,52 mg/l). Težko si predstavljamo, kaj za alkoholika in njegovo družino pomeni obveznost plačila tako visoke globe za enkratno kršitev cestnoprometnih predpisov. Ob upoštevanju dejstva, da so alkoholiki pogosto tudi povratniki, je predstavljivost še težja. Alkoholik kljub temu sam ne more prenehati s pitjem, saj se je pri njem razvila bolezen odvisnosti. Ko bo nabral dovolj kazenskih točk, mu bo sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pa je za današnjega človeka hud udarec, ki ga lahko privede v še večjo stisko. Če te situacije nihče iz alkoholikove okolice ne bo uporabil kot ugodne za motivacijo za zdravljenje, bo vozil brez dovoljenja, morda po stranskih cestah ali pa si bo kako drugače organiziral življenje. Gotovo je eno: krivde za odvzem dovoljenja ne bo prevzel nase. Valil jo bo na pristranske policiste, okvarjen alkoholometer, smolo ipd. Ker ni sposoben uvida v lastno početje in posledice in zaradi razvite telesne odvisnosti, zagotovo ne bo prenehal s pitjem, razen redkih izjem, pa še to običajno le za krajši čas. Zakonodaja, ki je leta 2011 nadome-' stila ZVCP-1, predstavlja pomemben korak k ustreznejši obravnavi alkoholiziranih kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Tanja Petelinjek Mladi v Trbovljah Zasavske olimpijske igre v malem Mlada olimpijada je projekt regionalnega pomena, ki bo zadnji teden šole, od 17. 6. do 24. 6. 2012, združil različne organizacije in bo mladim omogočil en teden aktivnega preživljanja prostega časa. V ta namen bo Mladinski center Trbovlje organiziral različne športne panoge, ki se bodo odvijale na športnih prizoriščih v Trbovljah. Poleg športnih aktivnosti bomo imeli tudi mnoge spremljevalne aktivnosti, kot so ureditev vseh lokalnih igrišč, zgibanka o igriščih ter osnovne informacije o njih, sončni zahod z zanimivimi gosti, športno-filmski večeri, koncert in še mnogo drugih aktivnosti. V tem tednu bodo mladi lahko tekmovali v skupinskih in individualnih športnih panogah: mali nogomet, namizni tenis, odbojka na mivki, atletika, tenis, plavanje, kros, ulična košarka, kolesarstvo ter maraton. Mladi bodo £,rs ' Mlada olimpijada bo potekala od 17. 6.-24. 6. 2012 v Trbovljah. (Foto: Arhiv MCT) tekmovali v treh kategorijah: od letnika 2000-1997, od letnika 1996-1993 in od letnika 1992-1979. Izjema so tekmovanje v krosu, kolesarstvu ter maratonu, kjer ni omejitve starosti, in se lahko prijavi vsak, ki se želi preizkusiti in skupaj z nami aktivno preživeti svoj prosti čas. Prijavnice za sodelovanje in tekmovanje na Mladi olimpijadi dobite na spletni strani www.mct. si in www.firbc.si. Osnovnošolci in srednješolci pa se lahko prijavite tudi pri svojih profesorjih športne vzgoje ali za več informacij pišete na naslov darjan.bunta@mct.si ali mateja.izgor-sek@mct.si. Prijavnice lahko pošljete po pošti ali osebno prinesete v Mladin- ski center Trbovlje, Ulica 1. junija 18, 1420 Trbovlje. Na vaši šoli pa jih lahko oddate tudi svojim profesorjem športne vzgoje. Upamo, da boste skupaj z nami preživeli zelo pester in športen teden in da bomo skupaj dokazali, da je šport še vedno tisti, ki združuje ter povezuje različne generacije in je ZAKON! Se vidimo v tednu od 17. do 24. junija 2012, da skupaj dokažemo, da ZMOREMO! Zbrane donacije se bodo namenile za krizo v Sudanu Tomo Križnar, aktivist, popotnik, humanist in borec za človekove pravice, je obiskal Mladinski center Trbovlje, kjer je predstavil svoj novi film z naslovom Oči in ušesa Boga. Več kot petdeset obiskovalcev je z bučnim aplavzom pozdravilo pomembnega gosta in doniralo sredstva za nakup kamer Nabralo se je za 1000 EUR donacij. (Foto: Ines Gama) in vrtalnega stroja za vodo, s katerimi Križnar pomaga Sudancem. Križnar je s Sudanom povezan že od leta 1979, ko je v deželo prispel kot popotnik, naveličan podob zahodnega sveta. Vse od takrat svetovno javnost redno opozarja na grobo kršenje človekovih pravic, ki ga izvaja režim Omarja al Baširja; tako v Darfurju, Modrem Nilu kot v Nubah. Od popotnika se je tako prelevil v aktivista, svetovno znanega borca za človekove pravice in enega redkih, ki je svoje življenje posvetil borbi za pravice staroselcev, ki so se znašli v navzkrižnem ognju interesov velesil. Kar Križnarja najbolj ponazarja, je njegova pripravljenost za akcijo. Spopada se z največjo humanitarno katastrofo na svetu in večkrat zapade v obup, vendar nikoli v malodušje in pesimizem. Kot sam pravi, je v Sudanu našel smisel in resničnost, ki je v zahodnem svetu primanjkuje. V vsem tem času j e Križnar skupaj s sodelavci začel zbirati donacije po celem svetu, njegovemu cilju so se pridružili znani ljudje, od filmskih igralcev do predstavnikov visoke politike. V sodelovanju z organizacijo Cinema for Life je Križnarju in njegovim sodelavcem uspelo zbrati sredstva za nakup kamer, s katerimi so opremili nemočne ljudi, da bi posnetke vladnih grozodejstev predvajali svetu. Danes tako več kot 600 »kamermanov« pošilja v svet posnetke - dokazni material, da se vojna za nafto in vodo bije na plečih nedolžnih ljudi. Indija skozi ples in zdravo prehrano Ayurvedska zdravilna kuharska delavnica, indijski ples ter nastop skupine »Yoga is mušic«, vse to je bilo moč doživeti v četrtek, 10. 5. 2012, v Mladinskem centru Trbovlje. Jean Phillipe je madžarski kuharski mojster s 30-le-tnimi kuharskimi izkušnjami. Živel je v Indiji preko 10 let in ima ogromno izkušenj in znanja o indijski in malezijski ayurvedksi kuhinji. Pripravil je vrsto odličnih jedi na bazi sadja in zelenjave. Sledila je skupinska večerja v indijskem vzdušju. Jean Phillipe nam je v pogovoru dejal, da je pozitivno presenečen nad organizacijo dogodka v Mladinskem centru Trbovlje. Dobrega vzdušja ni pokvarilo prav nič, saj se je na omenjenem dogodku pojavilo okrog 30 mladih. Ko smo za mnenje povprašali enega izmed obiskovalcev, kar ni mogel skrivati navdušenja nad dobrotami indijske kuhinje. Pohvalil je organizacijo in predlagal, da se v bodoče organizira čim več podobnih dogodkov. Vrhunec večera je bil dosežen, ko so plesalci prikazali indijske plesne korake in predstavili nekaj tradicionalnih, doma narejenih indijskih glasbil. Da pa se je množica zelo zabavala, priča tudi dejstvo, da so ob nastopu skupine »Yoga is mušic« prav vsi veselo sodelovali s skupnim prepevanjem in plesanjem. ZASAVC, 18.05.2012 Mladi v Trbovljah z rola«* olfltl n #!>,*;» Dnevi jagod in špargljev na Bregu pri Litiji Društva z Brega pri Litiji letos že tretjič po vrsti pripravljajo Dan jagod in špargljev, ki se bo letos odvijal zadnji dve majski nedeljo, torej 20. in 27. maja. Poudarek je na ponudbi jagod in špargljev ter dobrot domačih gospodinj, ki jo dopolnjujeta zanimiva ponudba izdelkov domače in umetne obrti ter zabavni program. Prireditev se bo odvijala od 10. ure dalje pri gasilskem domu na Bregu pri Litiji ter na sosednji sirarski kmetiji, kjer bodo na ogled male domače živali in razstava starega orodja in kmetijskih strojev. Prireditev je prispevek k spodbujanju lokalne samooskrbe s hrano in družabnega življenja na podeželju. Organizacije so se ob podpori krajevne skupnosti Breg-Tenetiše lotila društva iz vasi, ki zbirajo sredstva za obnovo vaškega gasilskega doma. K sodelovanju so pritegnili kmetije in bližnje pridelovalce jagod in špargljev ter številne slovenske rokodelce domače in umetne obrti. Jedi iz špargljev in jagodne napitke bo moč tudi poskusiti, ob seveda klasični ponudbi jedi iz žara, pečenih postrvi in sirov iz domače sirarne. V nedeljo 27. maja dopoldne se bo ob prireditvenem prostoru odvijalo še občinsko gasilsko tekmovanje, ki ga tokrat organizira prostovoljno gasilsko društvo Breg. PRODAMO HIŠO Z BAZENOM - Površina hiše je 360 m2.Velikost parcele je 753 m2. Cena: 179.000 EUR Lokacija: Spodnji Log, Sava pri Litiji kontakt: ALOJZ 041 679 881 Pritličje spodaj: spodnji nivo hiše - dnevna soba, kuhinja in jedilni kot , kopalnica , wc , utiilyti, hodnik in soba -eno stanovanje . Posebni vhod v dve pisarni. Pritličje zgoraj: zadnji del parcele je etažo višji - dnevna soba, jedilni kot, kuhinja, utilyti, kopalnica, zimski vrt, hodnik in dve spalnici, balkon iz spalnice- drugo stanovanje Mansarda : dve spalnici z balkonom, hodnik in kopalnica Pred hišo sta dve garaži, vrtna uta in bazen. Prodamo 2/3 hiše oz. dve dvosobni stanovanji (prvo nadstropje in mansarda) v trostanovanjski hiši v bližini centra v Trbovljah. Stanovanji sta na sliki obkroženi. Prvo nadstropje ima uporabne površine 65 m2, mansarda pa 61 m2. Skupne stanovanjske površine je tako 126m2. Obema stanovanjema pripada svoj vrt, klet in drvarnica, ki se nahajajo ob hiši. Leta 1998 so bila obnovljena okna, zunanje in notranje vodovodne inštalacije, obe kopalnici in streha. Mansardno stanovanje je bilo obnovljeno leta 2005. Cena obeh stanovanj s pripadajočimi pomožnimi objekti in zemljiščem je 43.000 evrov. Stanovanji sta prosti vseh bremen in urejena je etažna lastnina. Stanovanji oziroma hiša ima vse priključke in centralno ogrevanje. Hiša se nahaja v bližini centra in ima v bližini trgovine, šolo, vrtec, avtobusno postajo,... Kontakt: 041- 461-113, Darka ■ Mladi v Zagorju Vtisi prvega regijskega srečanja zasavske mladine Pretekli petek in soboto je potekal regijski mladinski dogodek z naslovom Dialog mladih. Več kot 100 mladih iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Litije je dva dni razpravljalo o ukrepih, ki bi izboljšali položaj mladih v regiji. Razprava je potekala v več delovnih skupinah, vsaka izmed njih pa je pripravljala ukrepe na naslednje teme: zaposljivost, participacija, mobilnost in brezposelnost mladih. Dogodek je potekal v polni dvorani Mladinskega centra Trbovlje, zadnji dan pa so se mladi srečali tudi z regijskimi in evropskimi odločevalci. Mladim so tako prisluhnili podžupanja občine Trbovlje Jasna Gabrič, poslanka Katarina Hočevar, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Patricia Čular, podžupan Litije Gregor Zavrl in predstavniki območnega Zavoda RS za zaposlovanje. Zaključku dogodka pa je prisostvovala evropska poslanka Tanja Fajon. V sodelovanju Mladinskega centra Zagorje, Mladinskega centra Trbovlje, Mladinskega centra Hrastnik, nacionalne mladinske mreže MaMa in Mladinskega sveta Slovenije je nastalo prvo srečanje zasavske mladine. (Foto: Ines Gama) Dogodka se je udeležilo tudi več kot 201 mladih pod okriljem Mladinskega centra Zagorje. »Zavedamo se, da je regijsko sodelovanje izjemnega pomena, če želimo ustvarjati dolgoročne projekte za mlade iz Zasavja,« je o pomenu dogodka Dialog mladih dejal direktor MC Zagorje Marko Pavlovič in dodal »so tudi mladi iz Zagorja te dni pripravljali ukrepe, predvsem s področja razvoja turizma, ustvarjanje pogojev za podjetništvo med mladimi ter kre- pitve nevladnega sektorja«. Medtem ko je petek potekal v znamenju priprave ukrepov in razprave med mladimi, je sobotno dopoldne zaznamovalo srečanje med mladimi in odločevalci. Uvodoma so mladi odločevalcem predstavili ideje, ki so jih zadnje dni oblikovali. Tako so izpostavili vprašanje praznih občinskih stavb, ki žalostno propadajo in predlagali odločevalcem, da bi ta stanovanja pod določenimi pogoji dali v brezplačen najem mladim podjetnikom. Razprava se je še posebej osredotočala na vzpostavitev pogojev za mlado podjetništvo. Mladi so predlagali tudi ukrep z naslovom »Več košev za smeti, « saj menijo, da bi bilo potrebno več skupnega truda v osveščanje skupnosti o pomenu čiste- ga okolja, enotno so se tudi zavzeli za nadaljevanje čistilnih akcij. Zbrane pa je navdušila ideja, ki so jo pripravili srednješolci in dijaki in sicer, da bi v Zasavju naredili betonski skatepark. Kot so dejali gre za promocijo urbane kulture, urbanih športov, ki bi lahko iz Zasavja naredilo atraktiven center urbanega športa. Pripravili so posebno predstavitev, jo dobro argumentirali, pogovore o izvedbi pro- jekta pa bodo v naslednjih dneh nadaljevali z odločevalci. Dogodka se je na koncu udeležila evropska poslanka Tanja Fajon, ki so ji predstavili predlo-• ge mladih iz Zasavja. Predloge mladih je podprla in jim tudi na kratko predstavila katere projekte bo Evropa v prihodnje podpirala. Evropska poslanka je mladim v dobro uro trajajočem pogovoru predstavila delo evropskega parlamenta in odgovarjala na njihova številna vprašanja. Kaj serviramo v MC Zagorje? Za mesec maj smo pripravili svežo, zdravo in zanimivo ponudbo številnih aktivnosti. Podrobnosti o posameznem dogodku najdete na naši spletni strani: www.mczos.si. Nekaj glavnih dogodkov napovedujemo spodaj, veliko pa bo spontanega, zato spremljate našo spletno stran in Facebook profil. 21. maj, ob 18:00, DOBER TEK, tekaški trening za vse generacije, 24. maj, ob 17:00, SVET SKOZI OKO KAMERMANA, delavnica za navdušence gibljivih slik, 31. maj, ob 21:00, PARADISE OR OBLI-VION, kino pod zvezdami, 1. junij, METAMORFOZE, predstavitev novega projekta, za vse ljubitelje narave 9. junij, ob 10:00, PRAVA STVAR IZ DRUGE ROKE, tržnica rabljenih oblačil S športom poletju naproti Mladinski center Zagorje ob Savi v sklopu svojih rednih dejavnosti poizkuša poleg izobraževalnih, kulturnih in zabavnih dejavnosti izvajati in promovirati tudi športne aktivnosti. S tem želimo v MC ZOS pripomoči k čim večji aktivnosti mladih, tako kot ostalih, saj se zavedamo pomena rednega gibanja za naše zdravje in dobro počutje. Zato v zadnjih mesecih v MC ZOS omogočamo skupaj v sodelovanju z različnimi organizacijami pester program, kjer se lahko zainteresirani priključijo aktivnostim, ki so jim najbolj po godu. Skupaj s Športnim društvom Trimus za vse, ki ste lačni gibanja, prirejamo tekaško rekreacijo Dober tek. Vsak ponedeljek se v sklopu osem tedenskega cikla ob 18. uri na različnih lokacijah organizira tekaški trening, ki traja vsakič po 60 minut. Treningi potekajo v prijetni družbi pod budnim očesom izkušenih tekaških trenerjev Športnega društva Trimus. Če se želite pridružiti treningom tudi vi, redno spremljajte našo spletno stran ali Facebook stran. V MC ZOS je potekala tudi predstavitev nordijske hoje v organizaciji MC ZOS in Turističnega društva Ruardi. Nordijska hoja v zadnjih letih pridobiva na popularnosti, s pozitivnimi učinki nordijske hoje pa smo se seznanili na enournem predavanju. Nordijska hoja je oblika klasične hoje, pri kateri uporabljamo posebej oblikovane palice in le s tem vključimo v gibanje zgornji del trupa in tako močneje obremenimo telesne mišice. Nordijska hoja je varna, naravna, učinkovita in dinamična telesna aktivnost, ki pa je primerna prav za vsakogar. Cilj nordijske hoje pa je dobro telesno ter duševno počutje posameznika. V prihodnje imamo namen organizirati še več podobnih projektov, med drugim bomo za vas organizirali skupinske izlete v hribe, za več informacij pa si oglejte spletno stran centra www.mczos.si in nas obiščite na naši Facebook strani. Zlato za litijski zbor Sv. Nikolaja Zbor Sv. Nikolaja iz Litije je na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2012, ki se je odvijalo v Mariboru, dosegel vnovično odlično uvrstitev, saj so prejeli zlato priznanje, njihova vodja Helena Fojkar Zupančič pa je prejela tudi nagrado za najboljšega di- rigenta tekmovanja. Zbor je prejel tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo priredbe slovenske ljudske pesmi, in sicer Eno drevce skladatelja Ambroža Čopija, ki jo je napisal in posvetil prav omenjeni zborovodkinji in litijskemu zboru. „Dosegati takšna tekmovanja ni samoumevno. Zavedamo se, kako trnjeva je pot (vedno znova) do takšnih rezul- tatov - naučiti pevce zahtevno glasbeno literaturo, pripraviti zbor, da se iz številnih, različnih posameznikov zlije v vokalno in interpretacijsko celoto, izbrati pravo glasbeno literaturo, uskladiti celotno organizacijo in se voditi skozi karizmatično dirigiranje,“ pravijo v zboru, kjer se ob priložnosti zahvaljujejo tudi vsem poslušalcem, na njihovi zborovski ki jih spremljajo poti. SKODA SIMPLY CLEVER OSVEŽITE SE! YETI FRESH ŽE OD 15.999 € ES Oprema: 4 varnostne blazine, ESP, klimatska naprava, aluminijasta platišča 17", avtoradio s CD in MP3, dodatno zatemnjena stekla zadaj, vzdolžni strešni nosilci srebrne barve, VarioFlex sistem treh ločenih zadnjih sedežev, dve pritrdišči ISOFIX za otroške sedeže, prednji meglenki, električni pomik prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, potovalni računalnik, po višini nastavljiv voznikov sedež,... Specifična poraba goriva in izpusti CCL: 6,4 1/100 km in 149 g/km. Mladi v Hrastniku Mladinski center Hrastnik organizira Otroški - mladinski poletni tabor »Narava in umetnost« MLADINSKI cbntbr. na ekološki kmetiji Na jasi H-RA^STNIK- 1- termin: 29. 6. — 6. 7. 2012 2. termin: 7. 7. -14. 7. 2012 Počitniško druženje v prijetnem naravnem okolju ob ustvarjanju in skupinskih igrah otrokom in mladostnikom omogoča izkušnje, ki so v sodobnem svetu vse bolj redke, družbi pa vedno bolj potrebne. Program Za otroke od 9 let dalje in mlade prostovoljce od 18 do 30 leta. Vsak dan bomo začeli z igrami in plesom ob živi glasbi. Sledilo bo ustvarjanje z različnimi naravnimi materiali: volno, lesom, papirjem in bakrom. Preizkusili se bomo v različnih veščinah: lokostrelstvu, hoji po vrvi, hoji s hoduljami ipd. Spoznali bomo čar odprtega ognjišča, kjer bomo spekli kruh in jabolko na palici ter si pripravili pojedino. Nabrali in posušili bomo zelišča za čaj ter imeli tudi ravno prav prostega časa. Večere bomo zaključevali z druženjem ob ognju. Odšli bomo tudi na celodnevni izlet do gradu Bogenšperk in kmetije Obolnar, kjer imajo bazen. Starejši taborniki se bodo eno noč podali na raziskovanje nočnega življenja v gozdu, ko bomo prespali v visečih mrežah pod zvezdnim * nebom. Nočna straža pa bo vestno prisluškovala, kaj ponoči šepetajo drevesa in kaj sporočajo zvezde ... Nastanitev Bivali bomo na kmetiji „Na jasi” v Preski nad Kostrevnico, na južnem obrobju Posavskega gričevja, na poti od Litije do Čateža. Kmetijo obdaja neokrnjeno naravno okolje, iz bližnjega griča pa se razprostira pogled od Snežnika do Pece. Vsak dan bomo lahko postorili tudi nekaj za ovce, kokoši in mačko. Cena Za otroke 180 € (7 nočitev na skupnih ležiščih, prehrana iz ekološke proizvodnje, zavarovanje, vstopnine, program). Sestre in bratje imajo 10% popusta. Cena velja za vse otroke iz zasavske regije. Za mlade prostovoljce je tabor brezplačen. Pred začetkom tabora bomo opravili izbor, saj je število prostovoljcev omejeno. Več informacij na info@mch.si ah: Davorin Peršič, 040 466 409. Obvestilo Sprememba poslovnega časa Cenjene stranke obveščamo, da bomo poslovni čas prilagodili času največjega obiska v poslovalnicah. NLB Poslovalnica Zagorje prične 28. maja 2012 ponovno poslovati v prenovljenih prostorih na Cesti Borisa Kidriča 4c od ponedeljka'do petka od 8.30 do 13. ure in od 15. do 17. ure. NLB Poslovalnica Trbovlje prične 1. junija 2012 poslovati v deljenem času od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure. Prijazno vas vabimo v poslovalnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri urejanju vaših finančnih zadev. nlbO www.nlb.si RENAULT RENAULT SCENIC RENAULT CLIO KOLEKCIJA 2012 AVANTAGE 1.216V 3V AUTHENTIQUE 1.616V ZA 111 EUR’ NA MESEC ZA 186’ EUR NA MESEC RENAULT MEGANE BERUNE KOLEKCIJA 2012 AUTHENTIQUE 1.616V ZA 164 EUR’NA MESEC RENAULT MEGANE GRANDTOUR KOLEKCIJA 2012 AUTHENTIQUE 1.616V ZA 174 EUR* NA MESEC RENAULT LAGUNA BLACK EDITION 2.0 ZA 240’ EUR NA MESEC RENAULT KANG00 BASE 1.616V ZA 147’EUR NA MESEC S -o iG o Ö5 .® S n 8 S S2 n o 0 I I 1 V TEDNU KAKOVOSTI VAM PODARIMO 5 LET GARANCIJE, 5 LET REDNEGA VZDRŽEVANJA IN 5 LET ASISTENCE*! v tedm kekorciS rfc lukvpu osebnega «*ilt Ra**# pMfco ttenoult fvMTrdreej» p.uon Troik in Mesten ... „I”1 i'.MOBLR iCvSV VJ2580R tč*V29RJR i &S*% »S«. t'”’ ’ ■’ SE p 0 K * 3 A PRI MESA t, L M ■ ’ N L U 4 , ■> - 7 ? » • 1 {■ C k m £ M ! S i : i C 0 1 - I i 0 i) i.y I' v >- A S A P R I M t Š A h E M C : K L U 4 C ■* 7 i / I :■ 0 k r. EMISIJE C 0 . ! 0 S * S __ * Vstajenje v dolski kinodvorani Člani gledališke skupine KUD Svoboda Dol so v letošnji sezoni naštudirali komedijo Vstajenje, ki so jo prvič predstavili v polni dolski kinodvorani v soboto, 21. aprila, in v nedeljo, 22. aprila. Posebnost predstave je, dajo je napisal Jure Aškerc, eden glavnih igralcev in prvi pomočnik režiserja Mileta Plahu-te. „Največ idej sem dobil v aktualnih dogodkih in spominih na očetovo teto, ki je bila nuna v Splitu. Delala je pri sestrah Franjevkah,“ je povedal. Kostume sta oblikovala Marko Žagar in Sabina Klemen, glasbene vložke sta pripravila Matej Starič in Dejan Zupa-nek, za zaključni atraktivni ples pa je koreografijo sestavila Lara Gornik. V ponedeljek so komedijo Vstajenje odigrali kot abonmajsko predstavo KRC-a v delavskem domu Hrastnik, načrtujejo pa še druga gostovanja. Obeta se jim tudi Celjsko gledališče. , Besedilo in slika: Fanči Moljk Razstava ročnih del Zveze delovnih invalidov Slovenije Članice in člani Društva invalidov Hrastnik (Dl Hrastnik) so se 18. aprila udeležili slavnostne otvoritve 4. razstave ročnih ih umetniških del Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) v Slovenj Gradcu, kjer je bil prisoten tudi predsednik republike dr. Danilo Türk. Na razstavi je bilo postavljenih več kot 3000 izdelkov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi izdelki Plavih orlic - sekcije ročnih del Dl Hrastnik. Tako so njihove članice zopet pokazale izdelke svojih ročnih spretnosti in znanja na državni ravni. Poleg razstave ZDIS-a so si ogledali še rokodelsko razstavo ART & C RAFT EUROPE 2012. Člani društva se ob priložnosti zahvaljujejo ZDIŠ in Občini Hrastnik, ki sta s svojimi finančnimi prispevki pripomogli k temu, da so lahko sodelovali na razstavi in si jo tudi ogledali. Monika igrala na citre v Münchnu in Rimskih Toplicah Moniko Rožej iz Turja nad Dolom pri Hrastniku poznamo s številnih nastopov v Zasavju, še posebej z vsakoletnega Popoldneva ob citrah na Kopitniku. Nazadnje smo jo poslušali v petek, 20. aprila 2012, v Rimskih Toplicah, kjer sta bila skupaj s profesorjem Petrom Napretom, njenim prvim učiteljem, gosta Ženskega pevskega zbora Rimljanke. V marcu pa je Monika dosegla zavidljiv uspeh v Nemčiji. V Münchnu je potekalo namrečl?. in 18. marca peto mednarodno tekmovanje citrarjev Ernst Volkmann Preiss, ki je edino tovrstno tekmovanje na svetu. V treh starostnih kategorijah se je predstavüo 38 citrarjev iz štirih držav. Monika Rožej, ki obiskuje GŠ Laško - Radeče pri učiteljici Janji Brleč, je prejela prvo nagrado v kategoriji od 14 do 18 let. Besedilo in slika: Fanči Moljk Cesta zmage 51 a / servis 03/56-64-064 NAJUGODNEJŠA PONUDBA - „KER VAM DENAR NE LETI Z NEBA POLNJENJE IN SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV AVTOMEHANIČNA DELAVNICA REZERVNI DELI AVTOPRALNICA, KEMIČNO ČIŠČENJE HITRO - STROKOVNO - PRIJAZNO VSE PO ZELO UGODNIH CENAH !!! Akcija posvojimo drevo v kamnolomu trboveljske cementarne Ob svetovnemu dnevu Zemlje so bili v trboveljski cementarni Lafarge ponovno aktivni v sanaciji njihovega kamnoloma. Tudi letos so skupaj z mladimi sadili drevesa na območjih kamnoloma, kjer so s pridobivanjem surovine prenehali. Akcijo so poimenovali Posvojimo drevo, saj želijo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeh za posajeno drevo ter spremljali njiho- Mali umetniki na Dobovcu V torek, 24. aprila, so na podružnični šoli na Dobovcu pripravili zaključno prireditev likovnega in fotografskega projekta Mah umetniki. Projekt so v šoli in vrtcu iz vaj ah dve leti. V tem času so otroci spoznavah različne materiale in hkovne tehnike. V okviru fotokrožka pa so nastale tudi zanimive fotografije, vo rast. V aprilu so z mladimi iz Trbovelj in Hrastnika posadili 460 dreves. Pri tem so jim pomagali strokovnjaki, med posajenimi drevesi pa je bilo po sto lip, divjih češenj, akacij in borov, ter šestdeset lesk. Z naravno pregrado v obliki dreves bo še dodatno znižan vpliv kamnoloma na njegovo okohco. Manj bo prašenja, erozije in hrupa, okolica bo lepša, zasajeno področje pa bo nudilo tudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim. V dveh letih in pol so v kamnolomu Plesko zasadili že 1230 dreves, s projektom pa bodo nadaljevali že to jesen, so sporočili iz cementarne. ki so jih razstavili skupaj z likovnimi deli. V sodelovanju z malčki iz vrtca so pripravili kulturno prireditev in se tako predstavili staršem in ostalim obiskovalcem. Učenka Metka Dolanc je prejela tudi kulturno priznanje šole za dosežke v lanskem šolskem letu. Po končanem programu so si prisotni lahko ogledali razstavljena likovna in fotografska dela. Izbor likovnih- del in fotografij bodo razstavili tudi v knjižnici Toneta Seliškarja. Prodaja zemljišča Bralec iz Zagorja mi je po elektronski pošti naslovil vprašanje glede prodaje zemljišča. Želel je izvedeti, kakšne so posebnosti pri prodaji zemljišča. Naj se pred odgovorom še zahvalim za vprašanje. Prodaja zemljišča IMA določene posebnosti. Potrebno je namreč pridobiti potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga izda občina po legi zemljišča. Na njem so navedeni prostorski akti, ki veljajo na območju zemljišča, podatki o namenski rabi prostora, prostorski ukrepi, opozorila in podobno. Nadaljevanje postopka je med drugim odvisno od opredelitve zemljišča bodisi kot kmetijsko bodisi kot stavbno zemljišče. Pri slednjem lahko občina uveljavlja predkupno pravico, v kolikor je za nakup izkazan javni interes, kot to določa Zakon o stavbnih zemljiščih in občinski odloki. Šele po tem se lahko prosto proda. Pri kmetijskem zemljišču pa je postopek malenkost dolgotrajnejši. Če je pri stavbnih zemljiščih dovolj, da občina izda potrdilo o neu-veljavljanju predkupne pravice, pa je pri kmetijskih zemljiščih po Zakonu o kmetijskih zemljiščih postopek sledeč: lastnik mora ponudbo o prodaji kmetijskega zemljišča posredovati upravni enoti, ki ponudbo objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprava za čas 30 dni. Vsakdo, ki želi kupiti prodajano zemljišče, mora dati pisno izjavo o. sprejemu ponudbe, s tem da imajo prednost zakonski predkupni upravičenci. Po sklenitvi pravnega posla - prodajne pogodbe, mora kupec podati vlogo upravni enoti za odobritev pravnega posla in šele po odobritvi le-tega steče postopek naprej po ustaljenih tirnicah. Kar pomeni odmera davka in overitev podpisa ter primopredaja. V obeh primerih so še določene zanke, katere pa nepremičninski posredniki poznamo in jih zlahka rešujemo. Vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami lahko naslovite na: bostjan.hudomalj@re-max.si ali pa pisno na uredništvo revije Zasavc. Odgovore vam bo posredoval nepremičninski posrednik z licenco. Boštjan Hudomalj ^ nepremičninski posrednik RE/MAX Vizija nepremičnin T: 040 720 897 E: bostjan.hudomalj@re-max.si W: www.re-max.si Nudimo vam: • posredovanje pri prodaji/nakupu nepremičnin, • posredovanje pri oddaji/najemu nepremičnin, • zavarovanje nepremičnin. Aktualne iz Zagorja Slavnostno ob dnevu Upora proti okupatorju Ob prazniku dneva Upora proti okupatorju so tudi v Občini Zagorje ob Savi potekale številne prireditve. V dvorani Delavskega doma Zagorje je v organizaciji Občine Zagorje ob Savi in Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi, v četrtek, 26. aprila, potekala prva tovrstna prireditev. Vse navzoče sta nagovorila župan Matjaž Švagan in predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje ter predsednik Koordinacije veteranskih in domoljubnih društev Zasavja, Alojz Klanči-šar. Za čudovit kulturni program pa je poskrbel Pihalni orkester SVEA Zagorje pod vodstvom dirigenta Petra Kudra. Praznično pa je bilo tudi po posame-znh krajevnih skupnostih. Na Mlin-šah je prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki so jo pripravili KD Mlin-še, KO NOB Mlinše in KS Mlinše-Kolo-vrat, potekala v nedeljo, 29. aprila. Vse navzoče je pozdravil in v imenu organizatorjev zaželel prijetne praznike predsednik Kulturnega društva Mlinše, Valentin Kralj. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mlinše, Stane Kovač. Kulturni program so izvajali Rudarski pevski zbor Loški glas in recitatorji Kulturnega društva Mlinše. Partizanska pesem je zadonela pred polno dvorano navdušenega občinstva. Slišale pa so se tudi izbrane pesmi Karla Destovnika Kajuha, ki so jih doživeto predstavili recitatorji KD Mlinše. Marija Ribič Zbrane je nagovoril župan Matjaž Švagan. (Foto: Vukašin Sobot) Obisk ruskega atašeja v občini Zagorje ob Savi V soboto, 5. maja 2012, je Briše s svojo delegacijo obiskal ruski vojaški ataše Anton Momačuk. Cvetje je položil pred spomenikom padlemu borcu, po rodu Rusu, ki je padel kot borec Kamniško zasavskega odreda v Zahribu pri Mlinšah 1. 1945. Ob tej priložnosti so spregovorili predstavnik KO NOB Mlinše in častni predsednik ZB za vrednote Zagorje ob Savi, Davorin Slapar, predsednik ZB za vrednote NOB Za- gorje ob Savi, Miloš Prosenc in direktor občinske uprave Občine Zagorje ob Savi, Rudi Medved. Po kulturnem programu, ki je potekal ob tej svečanosti s strani krajanov KS Mlinše-Kolovrat, so se poklonili še padlemu partizanu ruske narodnosti na Vrhu pri Mlinšah. Aktualne iz Zagorja Na počitnice v družbi Rdečega križa Območno združenje Rdečega Križa Zagorje ob Savi tudi v letošnjem letu objavlja razpis za letovanje otrok. Morske trenutke bomo preživeli v MPD Frankopan Punat na otoku Krku na Hrvaškem. Od 26. junija do 5. julija bomo z otroci preživeli nekaj nepozabnih trenutkov na obali. Ob mentorstvu strokovnih sodelavcev bomo tako kot vsako leto poskrbeli, da naši naj mlajši oddih preživijo prijetno in koristno ter se spočiti vrnejo domov novim dogodivščinam naproti. Cena letovanja na udeleženca’ znese 200 Eur, za otroke iz socialno šibkejših družin pa se cena letovanja ustrezno zniža. Ob tej priliki pozivamo tudi vse donatorje, da z vašim prispevkom omogočite čim večjemu številu otrok, da nekaj dni brezskrbno preživijo na morju. Prijave otrok, ki bi želeli skupaj z nami preživeti morske počitnice pobiramo na sedežu OZRK v Zagorju ob Savi. Ob prijavi je potrebno poravnati prvi obrok plačila za letovanje. Drugi in tretji obrok pa se plačata v mesecu maju in juniju oz. najkasneje do odhoda na letovanje. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki 03/56 67 760 in 041 772 621 ali preko elektronske pošte; zagorje.ozrk@siol.net ,1 •Y V F* * Rdeči križ Zagorje že vrsto let omogoča letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. (Foto: Vukašin Sobot) Zagorje ob Savi: kaj je pokazala analiza ISSO? Nova analiza občine Zagorje je pokazala dvoje: prvič, robustno gospodarstvo z jedrom inovativnih, srednje velikih podjetij. In drugič: razvojno je občina celo boljša, kot kaže hiter pogled na kazalnike. Analiza kvantitativnih kazalnikov in primerjalnega položaja občine izpostavlja predvsem dve značilnosti. Prvič, Zagorje ob Savi ima zelo solidno jedro razmeroma močnih in inovativnih srednje velikih podjetij. In drugič, četudi večina kazalnikov postavlja Zagorje v zlato sredino. Če pa upoštevamo, da Zagorje sodi v zahtevno regijo, lahko občino ocenimo kot razvojno dosti bolj uspešno kot se zdi na prvi pogled. Gospodarstvo v Zagorju je robustno ih dobro razvito: izstopa po dodani vrednosti na prebivalca, v letu 2010 pa tudi po solidni rasti dobička in prihodka. Večina indikatorjev kaže nadpovprečno moč gospodarstva. Največje podjetje v občini (to je ETI v Izlakah) ustvari okrog 22 odstotkov celotnega prihodka, kar je razmeroma ugoden kazalnik: celotno občinsko gospodarstvo ni odvisno zgolj od enega podje- tja. Po drugi strani pet največjih družb ustvari natanko pol prihodkov celotnega občinskega gospodarstva. Posebej pomembno je to, da so podjetja v občini razmeroma močno razvojno usmerjena. Bruto domači izdatki za razvojno-raziskovalne dejavnosti na prebivalca za več kot še enkrat presegajo povprečno vrednost za Slovenijo: po podatkih SURS je bilo leta 2009 v Zagorju 11 inovativnih podjetij, kar uvršča občino na 18. mesto v Sloveniji. Če pogledamo ostale podatke, občina zelo redko izstopa v pozitivno ali negativno smer in se v glavnem uvršča v zlato sredino. A kot omenjeno: zasavska regija sodi med »zahtevne« in je obremenjena s staro industrijo in degradiranim okoljem. Občina ima vrsti kazalnikov bistveno ugodnejših od sosednjih občin: to zlasti velja za kazalnike trga dela in socialne kohezije. Ob tem verjetno ni brez pomena razmeroma stabilna politična situacija v občini: indeks zaupanja volivcev postavlja zagorskega župana na prvo mesto med večjimi občinami in mesti. Ne glede na solidne dosežke pa čakajo občinsko upravo - kot v vseh krajih -še veliki razvojni izzivi: analiza ISSO jih je razkrila kar nekaj. ISSO analiza posameznih občin je novost, ki smo jo trgu predstavili konec lanskega leta. Analiza za posamezno občino prinaša na 60 do 70 straneh temeljit pretres ključnih kazalnikov in pokaže jasno sliko, kje se občina razvojno nahaja v primerjavi z ostalimi. Foto: Vukašin Šobot Aktualne iz Zagorja Mlinše gostile gledališko srečanje podružničnih šol Slovenije Četrto gledališko srečanje podružničnih šol Slovenije je tudi v letošnjem letu potekalo v dvorani na Mlinšah. Pod okriljem DUPŠ Slovenije sta ga organizirali Podružnična šola Mlinše in Podružnična šola Šentlambert. Organizatorici Marija Ribič in Nataša Grošelj sta tako 11. in 12. aprila gostili več kot 350 mladih igralcev 19 podružničnih šol Slovenije in 31 mentorjev. S svojim obiskom je naše srečanje na državni ravni obogatil obisk Perkman-deljca, kije vsak dan uvodoma pozdravil. Najmlajši so se ga zelo razveselili. To je bil majhen škrat, ki je nagajal rudarjem v rudarskih rovih. Skrival jim je orodje, malico, ugašal svetila ... Kako dobro so ga otroci poznali? Ne najbolje, zato je prav, da se jim še večkrat predstavi. Srečanja se je udeležila tudi svetovalka Zavoda za šolstvo, Marjeta Kep e c, ki je vsem mladim gledališčnikom in mentorjem spregovorila o pomenu gledališke dejavnosti in podružničnih šol. Tega slednjega se vsekakor mnogi premalo zavedajo. Zaključek srečanja je v četrtek popoldne z igro Ko gozd utihne pripravila gledališka skupina Podružnične šole Mlinše. Pred polno dvorano so se vsi učenci na odru več kot izkazali, saj so po mnenju mnogih presegli zmogljivosti otrok tega obdobja. Na odru niso le igrali, temveč v svojih vlogah tudi uživali. Bili so prepričljivi in preprosto odlični. Vse predstave sta spremljali strokovni spremljevalki, dramaturginja Ksenija Repina Kramberger in Sandra Ržen, dramaturginja, scenaristka in avtorica risank ter stripov. Nad predstavami so bili vsi več kot navdušeni, zato so bila v tej smeri podana tudi številna mnenja. Eno izmed mnenj: »... predstava me je navdušila tako zelo, da sem ob gledanju razmišljala, ali je mogoče iz otrok na nižji stopnji izvabiti tako prepričljivo igrivost, besedno sporočil- nost, ravno pravšnje kretanje po odru, obrazno sodelovanje oz. mimiko ob izrečenih povedih, obračanje k publiki, da je slišnost tista prava; potrjevanje izrečenega z gibi telesa, gestami rok in poudarki nog, zafrkancije, s pristnim otroškim humorjem, ki ne spominja na igranje, ampak na resnično komunikacijo med vrstniki, suveren nastop ...« Marija Ribič v imenu organizatoric srečanja mladim polaga na srce, naj jim bodo izkušnje, ki so jih pridobili na gledališkem odru, v trajen spomin in jim koristijo na njihovi življenjski poti. „Vaše življenje se bo odvijalo kot igra na gledališkem odru in vi boste, igrali glavno vlogo. Igrajte samozavestno, pošteno in dobronamerno, kot smo to počeli skupaj. Verjamem, da vam bo uspevalo,“ je mlade gledališčnike nagovorila Ribičeva. Aktivni odbori združenje Zagorje gre naprej Stranka Zagorje gre naprej; združenje za napredek Zasavja je na zadnji konvenciji preteklo leto ustanovila odbo: re, katerih namen je, da člani in simpatizerji združenja oblikujejo pobude in programe, ki bodo ustvarjali nove možnosti in priložnosti v občini Zagorje ob Savi. Odbor za družbene dejavnosti pod vodstvom Marije Ribič se je prvikrat srečal v mesecu marcu. Več deset članov je se je zavzelo za razvoj turizma, poudarili so pomen ohranjanja in promocije kulturne dediščine. Oblikovalo se je tudi že nekaj konkretnih predlogov, ki še bodo še dodatno izpopolnili in oblikovali v prihodnjih tednih. Pred prvomajskimi prazniki pa je potekalo srečanje odbora za eko- logijo, ki ga je sklical predsednik odbora Marko Pavlovič. Ocenili so stanje na področju ekologije v Zasavju in podprli prizadevanja občine na tem področju. Člani so predlagali reden popis divjih odlagališč in željo, da bi čistilne akcije postala vsakoletna zagorska tradicija. Prav tako so predlagali, da bi se ozaveščalo skupnost o varčevanju z vodnimi viri in manjši porabi energije. Mnenje, da je potrebno začeti pri sebi so člani enotno podprli in predlagali, da se v nadaljevanju, po vzoru nekaterih evropskih mest, pripravi brošura s konkretnimi napotki, na kakšen način lahko posamezno gospodinjstvo postane varčno in okolju prijazno. Odbori bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Ob zaključku želimo v stranki Zagorje gre naprej, združenje za napredek Zasavja ponovno povabiti vse, ki bi želeli s svojimi idejami prispevati k življenju v skupnosti, da se nam pridružite. Več informacij najde- te na spletni strani: www.zagorjegre-naprej.si. V delo odborov se vključujejo tako mladi, kot starejši. Živahne razprave ustvarjajo nove ideje in projekte, katerih namen je, da z majhnimi koraki ustvarjamo boljšo kakovost življenja, tako na področju družbenih dejavnosti, podjetniškega in gospodarskega razvoja, kot tudi ekologije. (Foto: Vukašin Sobot) Zasavski kalejdoskop Aktivni dijaki Gimnazije Litija Na Gimnaziji Litija že leta spodbujajo zborovsko petje, zato vsako leto priredijo Pevsko gimnazij ado, prireditev, na kateri se predstavi več gimnazijskih pevskih zborov iz Slovenije. V preteklih letih se je na prireditvah zvrstilo 15 srednješolskih pevskih zborov iz Ljubljane, Celja, Velenja, Trbovelj, Kopra, Kranja, Želimelj, Ajdovščine, kar že brez letošnje prireditve pomeni več kot 900 nastopajočih. Na letošnjo 7. Pevski gimnazijadi pa so gostili Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ledina z zborovodkinjo Marjeto Sojer, Pevski zbor Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu z zborovodjo Romanom Verdelom ter Mešani pevski zbor Gimnazije Litija in Pevski zbor prvih letnikov Gimnazije Litija pod taktirko zborovodkinje Anite Medvešek, ki so se predstavili z izbranim prijetnim pevskim programom. Letos so jih s svojim nastopom še posebej razveselili pevci iz Slovenske gimnazije na Koroškem. Program je povezoval dijak 3. letnika Rok Straus. Dijaki gimnazije Litija radi prirejajo tudi literarne večere. Aprila so tako pod mentorstvom profesorice Špele Novljan Potočnik priredili Srednjeveški večer z Eleonore Sobjesko, ki je ob spremljavi lutnje zapela srednjeveške pesmi. Eleonora Sobjeska z Vovkom Turjaškim upravlja grad Struga, kjer sta si uredila svoj renesančni dvor in živi muzej, v katerem sprejemata goste v renesanso in barok z ogledi, viteškimi igrami in gostijami. Program so popestrili tudi dijaki 2. letnika naše gimnazije, ki so se za ta večer posebej preoblekli v srednjeveška oblačila in s svojim recitacijami v slovenskem, nemškem, angleškem in španskem jeziku poslušalcem obudili življenje na dvoru v takratnem obdobju. Pri lite- rarnem ustvarjanju se jim je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala gledališka skupina Vajkard iz Šmartna pri Litiji. Številni gledalci so tako lahko uživali v predstavi, ki so jo zaključili s srednjeveškim plesom brani. Dijaki oziroma maturantje pa bodo plesali tudi v maju. V petek, 25. maja, točno ob 12. uri se bodo namreč pridružili mladim, ki bodo po ulicah slovenskih in evropskih mest zaplesali Ulično četvorko. V starem mestnem jedru Litije bodo tako že šesto leto zapored zaplesali četvorko maturanti Gimnazije Litija pod strokovnim vodstvom Plesne šole Bolero v sodelovanju z Občino Litija in Mestno skupnostjo Litija. Na prireditvi bosta sodelovali tudi glasbeni skupini Mladinskega centra Litija. ABITURA Uresničite svoje želje na ABITURI! www.abitura.si Znanje, sposobnosti in veščine so odločilen dejavnik naše konkurenčnosti. Zagotovite si svojo prihodnost. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • EKONOMIST • POSLOVNI SEKRETAR INFORMATIVNI DAN ZAGORJE Četrtek: 24. 5. 2012 ob 17.00 in vsak dan v referatu šole v času uradnih ur T: 03/ 56 55 120 in 03/ 428 55 32 E: info@abitura.si INFORMATIVNI DNEVI o e® VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI STROJNIŠTVO, LOGISTIČNO INŽENIRSTVO, VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA, INFORMATIKA (Višja strokovna šola, Šolski center Novo mesto) TOREK, 22.maj 2012 ob 17.00 na Zasavski ljudski univerzi. Grajska 2 (Poslovni center Graščina), Zagorje SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ZA ODRASLE ♦ bolnlčar-negovalec, elektrikar, trgovec, gastronomske In hotelirske storitve. ♦ ekonomski tehnik, elektrotehnik, logistični tehnik, predšolska vzgoja, zdravstvena nega ♦ predšolska vzgoja (poklicni tečaj) SREDA, 23.maj 2012 ob 17.00 na Zasavski ljudski univerzi. Grajska 2 (Poslovni center Graščina), Zagorje ViEi Zasavski kalejdoskop V Hrastniku so se družile različne generacije V soboto, 12.maj a, so strokovni delavci vrtca, šole in zdravstvenega doma pripravili vrsto aktivnosti, ki so trajale celo dopoldne. Odvijale so se meritve pritiska za starejše, igre z žogo, skoki, teki za najmlajše, za vse generacije pa pohodi v okoliške hribe, delavnice zdrave prehrane in podobne aktivnosti. „Vabili smo upokojence, stanovalce Doma starejših, starše otrok,“ je povedala Slavi Pavlič, direktorica vrtca, ki je vodila organizacijo. Okoli dvesto udeležencev je v imenu župana pozdravil Vinko Žagar. Fanči Moljk, slika; arhiv vrtca Mozaik iz PVC pokrovčkov V sodelovanju z društvom Never give up (NGU) in pod pokroviteljstvom podjetja za predelavo odpadnih surovin Interseroh iz Ljubljane bo 25. in 26. maja na parkirišču BTC-ja v Ljubljani iz plastičnih pokrovčkov nastala mozaična slika. Slika, velikosti približno 500 kvadratnih metrov, bo prikazovala navihanega in veselega dečka, kljub temu da sedi na invalidskem vozičku. Gre za edinstveno umetnino, saj se česa podobnega do sedaj še ni lotil nihče. Umetnina bo po dokončanju na dražbi prodana najboljšemu ponudniku. Celoten mozaik oz. vsi uporabljeni pokrovčki pa bodo po zaključku prireditve odpeljani na reciklažo. Denar zaslužen z dražbo in prodajo pokrovčkov bo namenjen v humanitarne namene. V sklopu prireditve bodo potekale tudi delavnice za otroke, ki bodo lahko iz PVC pokrovčkov sami sestavljali mozaike po svoji domišljiji. Za izvedbo projekta je potrebnih kar 4 tone ah približno 10 milijonov po barvah sortiranih PVC pokrovčkov. , Projekta" se je z vso resnostjo in odgovornostjo lotilo tudi 10 hrastniških upokojenk in trije upokojenci. Ustrezen prostor so našli v hrastniškem Partizanu, sortirajo oz. prebirajo 3-krat tedensko, vsakič po tri ali štiri ure. Delo je precej utrujajoče in tudi zahtevno, saj pokrovčke sortirajo na 16 različnih barv. Delo opravljajo prostovoljno in brezplačno, zato je bila ekipa zelo vesela, ko se jim je za eno popoldne pridružilo 10 delavcev Inter-seroha in članov društva NGU. Ekipa je trdno odločena, da bo cilj, kljub temu da bodo še kar nekaj dni hodili z razbolelimi hrbti, dosežen. Zavedajo se in posebno veselje jim pomeni, da bodo s tem pomagali do vsaj nekoliko lažjega in boljšega življenja koroški deklici Maši, ki ne hodi, ne vidi in ne sliši. Trubarjev dom upokojencev prejel certifikat kakovosti V četrtek, dne 17. maja, je bila v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu ob zaključku prvega cikla uvajanja standarda kakovosti E--Qalin podelitev Potrdila DOM KAKOVOSTI E-QALIN. Prireditev so pospremili s krajšim kulturnim programom in pregledom izvedenih izboljšav tekom uvajanja modela upravljanja s kakovostjo E-Qalin® v ustanovo. Prvi cikel, ki traja tri leta, so zaključili v lanskem letu in letos pripravili dokumentacijo za potrdilo kakovosti. E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo, uveljavljen v Avstriji, Nemčiji,'Švici, Italiji in Sloveniji, zasnovan za področje dela domov za starejše in kasneje razširjen še na ostale tipe socialnovarstvenih ustanov. V obdobju uvajanja modela kakovosti so zaposleni predlagali več sto izboljšav, od katerih jih je bilo že v prvem, letu izvedenih nekaj deset. Med drugim so spremenili koncept dela v zdravstveni negi in oblikovali stalne skupine, ki na istem oddelku delajo dlje časa (približno pol leta) socialna služba je podaljšala delovni čas enkrat tedensko do 18. ure, zagotovili smo tudi prisotnost dipl. med. sestre v popoldanskem času in ob sobotah, izboljšali komunikacijo med službami znotraj doma, izboljšali zasebnost stanovalcev na negovalnem oddelku in še mnogo tega. Pomembno je tudi preverjanje zadovoljstva stanovalcev, svojcev in zaposlenih, ki se izvaja vsako leto in bodo tako letos v TDU Loka anketiranje o zadovoljstvu izvedli že šestič. Rezultati so zelo vzpodbudni in jih bo v prihq-dnje težko presegati, zato bo potrebno trud vlagati predvsem v ohranitev dosežene ravni kakovosti, je povedal Robert Potočnik, direktor doma. Vrtnarski kotiček: Vinogradništvo V letu 2011 je padla odločitev, da bo vinogradnik iz Vipave odprl vinsko klet v Trbovljah. Vinogradnik Stu-belj je preprost vinogradnik, primorskega duha, le kako naj bo drugače. Živi med Vipavskimi hribčki, sonce, burja in mile zime pa dajejo njemu, vinogradu in vinu poseben pečat. Trta pa ob pomoči sonca in vetra daje najokusnejše grozdje. Znanje se širi iz grička na griček, osnova za dobro vino je nesporno: grozdje. “Dajte mi najboljše grozdje na svetu in naredil bom najboljše vino na svetu,“ je nekoč dejal znani enolog. In res je tako, saj se vino prične delati že v vinogradu, kjer je treba z različnimi ukrepi v rastni dobi (vršičkanje, pletev, odstranjevanje listja) skrbno negovati tako listno površino, kot količino pridelka. Zakaj le, če ima trta dovolj velika pljuča (beri listja), lahko iztisne pravo kakovost. V primeru neugodnih vremenskih razmer, ki omogočajo razvoj različnih bolezni in neenakomerno dozorevanje, je potrebno prizadete in nedozorele jagode ločiti. Postopek predelave vina je občutljiv postopek, ki zahteva izdatno mero potrpežljivosti. Spremembi sladkorja v alkohol pravimo alkoholno vrenje ah alkoholna fermentacija mošta. Vino živi in se razvija. Njegova nadaljnja življenjska pot bo odvisna od letnika in skrbne kletarjeve roke, ki jo usmerja. Vinar Stubelj priporoča: 1 kozarec vina na dan za zdravje, 2 kozarca za ljubezen. Preizkusite Vipavsko vino v kuhinji. Ne le kot pijača, uporabljalo se je tudi kot zdravilo ali vsaj preventiva pred obolenji. Že stari Grki in Rimljani so uporabljali vino kot popestritev okusa jedem. V vinu niso samo alkoholi in kisline temveč tudi aromati. Ko pri kuhi izhlapi alkohol ostane tipičen okus po vinu in aromatičnih snoveh. Čeprav ni jedi, ki je okus vina ne more izboljšati gß ne dodajamo v prav vsako jed. Pomembno je, da izberemo pravo vino in s tem le zaokrožimo in jedi obogatimo okus. Na zdravje! Pripravila: dipl. ing. agronomije-hor-tikulture Anuša Tomšič, vinogradnik Stubelj Sandi Oglasi 8H Vinska klet VIPAVA - Stubelj Vino: rdeče vino: pokličite na telefon 041922306 Mizarski kotiček: Prava izbira barv pohištva Se še spominjate časov, ko ste imeli na voljo pohištvo v barvnih dekorjih lesa, bele in črne, o kakšnih pisanih frontah si še zamisliti nismo upali. Danes si je mogoče zamisliti vse barvne odtenke iVerice, na plex-i glass in steklo je mogoče natisniti kvalitetne grafike, ki popestrijo prostor... Največkrat se srečujem s vprašanjem katere barve izbrati in kaj v primeru, ko se izbora naveličamo. Prvo pravilo: Barve odločilno pripomorejo k razpoloženju v prostoru, zato je prav, da se posvetimo izbiri ravno pravšnje kombinacije. Barve tal, stropa in zidov lahko sobo na vi- Vino sorte Cabernet Sauvignon Polnega okusa, plemenito zaokrožen z žametnimi tanini. Vino ima elegantno cvetico ter harmoničen in skladen okus. 1L=1,5 EUR MEŠANO BELO VINO : Je vino s čisto sadno sortno noto in polnim značajem. Njegov sladkast, topel in gladek okus deluje zrelo. Vino je nežne rumena barve. V vinu se elegantno prepletata svežina in dozorelost. Intenzivna sadna cvetica. 1L=1,4 EUR dez spremenijo v večjo, manjšo, ožjo ali višjo pa tudi v hladnejšo ali toplejšo Hodnik ali veža, Dnevna soba, Kuhinja, Kopalnica, Spalnica 2 pravilo: barve in njihova psihologija v prostoru Barve vplivajo na naše počutjebar-vitost svetapočutjePripravila: Anuša Tomšič SVETOVANJE, MONTAŽA IN PRODAJA Pohištva po meri in tipskega pohištva, vzmetnic, sedežnih garnitur, bele tehnike. Po predhodnem dogoru smo dosegljivi na naslovu bivše Tike: Cesta Tonče Čeč 44 v Trbovljah www.monterkum.cpm, 041-922-306, 051-35:3-936 www.opremadom.com Pogovor - Uroš Macerl in Boštjan Pihler „To, kar se zdaj dogaja, so bile vedno moje sanje" Zasavje in Slovenija že skoraj desetletje spremljata zgodbo pridobivanja in odvzemanja okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig predelanih gum, plastike in olj v trboveljski cementarni Lafarge cement. Predstavili smo že pogled zaposlenih na dogajanje, tokrat pa smo za mnenje povprašali še nasprotnike, ki si vsa ta leta prizadevajo proti kurjenju odpadkov v Lafargeovi peči. V Zeleni travi na cementarninim dimnikom smo se pogovarjali z Urošem Macerlom, predsednikom Eko kroga, in Boštjanom Pihlerjem, aktivistom Eko kroga. Kako ste skozi leta spremljali cementarno? Uroš Macerl: Meni je cementarna od rojstva nočna mora. Rodil sem se na kmetiji nad dimnikom in odraščal z vso to bedo, ki jo je povzročala tovarna. Tako da sem se že igral v tem gozdu, pili smo strešnico, veliko je bilo prahu, žvepla... Potem sem mislil, da bo odžveplevalna naprava rešitev, da bodo zadeve šle na bolje, ampak ko so ta problem precej uspešno rešili, so nam napravili novo nočno moro -sežig 100 ton nevarnih odpadkov na dan. To je zame še večji problem. Res je, da se v mladosti nismo toliko zavedali vpliva na zdravje ljudi, ampak smo bolj opazovali naravo. Sicer pa je bilo takrat še malo informacij, kaj to dolgoročno, pa tudi kratkoročno, pomeni za človeka, ki živi tukaj. S časom pa se je tudi zavest okrepila in znanje bistveno povečalo. V časih komunizma se je moralo iz „raufnkov“ kaditi, da se vedelo, da se dela. Danes je ravno tako treba delati, je pa dobro, da zraven lahko tudi živiš. Tako da je dobro, če delaš tako, da zraven lahko živijo tudi sosedje. Mene me moti, če delajo cement, ampak naj ga delajo tako, da bo lahko okolica živela. Tako pa lahko še tisočkrat na list papirja napišejo, da je vse v redu, da vplivnega območja sploh ni, pa se bodo ljudje še vedno upirali. Ker mi živimo drugo zgodbo, kot jo oni plačajo. Ste imeli že v otroštvu kakšne zdravstvene težave? Macerl: V otroštvu sem bil dostikrat bolan, ampak sem kar uspešno prestal vse skupaj. Zdaj pa živim kolikor se da zdravo, kolikor se pač da v tem okolju zdravo živeti. Veliko delam v naravi in če bi bilo okolje takšno, kot bi moglo biti, bi to lahko samo pozitivno dopri-našalo zdravju, vendar zadnja leta, ko so se sežigali odpadki, nisem več vedel, kako naj svoje delo opravim, ne da bi se nadihal strupov. Ko je bilo najhuje, sem še otroke pošiljal domov v zaprte prostore. Glede na vremenske pogoje in obratovanje cementarne sem zbiral tudi ure in dneve, kdaj bom opravil kakšno fizično delo, dostikrat sem se pa tudi umaknil. Sedaj nam tega ni več treba in človek lahko delo opravi kadarkoli in z veseljem. Kakšni so bili torej zadnji meseci vašega življenja, ko cementarna ni obratovala? Macerl: To, kar se zdaj dogaja, so bile vedno moje sanje. Vedno sem si želel, da bi lahko normalno živel tukaj in moram reči, da desetletja tega nisem doživel, razen kak zimski mesec, ko je imela cementarna remont. Vendar je bila takrat prav tako še problem termoelektrarna, ki je odž-veplevalno napravo dobila leta 2005. Zdaj pa smo prvič doživeli še pomlad in poletje, ko lahko vidimo, kako bi moralo biti že ves čas. Še ko sem bil mule in smo šli s starši kam od doma, smo opazili razliko v zraku in naravi in se zavedali, kako bedo doživljamo doma. Ste se po letih smradu že vedeli, kdaj je najhuje, kdaj se je treba umakniti? Boštjan Pihler: Nikdar nismo vedeli v naprej, kdaj bo najhuje, običajno pa je bilo najhuje proti večernim uram ali zjutraj. Macerl: Eno je tudi, kaj v tovarni počnejo, drugo pa je stvar reliefa, vreme- V časih komunizma se je moralo iz „raufnkov“ kaditi, da se vedelo, da se dela. Danes je ravno tako treba delati, je pa dobro, da zraven lahko živijo tudi sosedi. na in inverzij. Imamo za sedem let podatkov z njihove merilne postaje, ki je postavljena tu v Zeleni travi. Imamo torej podatke, kako je bilo poleti, pozi- . mi, spomladi in jeseni, ko je bilo toplo in ko je bilo mrzlo, ko je cementarna obratovala in termoelektrarna ne, ko je bilo obratno in ko sta obe stali ali obe obratovali. Imamo torej vse možnosti za analiziranje vplivov v vseh možnih vremenskih razmerah. Ampak ne dajo podatkov, ker so ti katastrofalni. Predsedniku krajevne skupnosti so celo dejali, da jih ne dajo, ker jih bomo tožili. Pihler: Bistvo pa je, da nam ne gre za tožbe, česar se očitno v Lafargeu najbolj bojijo. Nam gre le za to, da bi podrobneje definirali problem in ga tudi poskušali rešiti. Oni pa govorijo, da problema sploh ni, hkrati pa nočejo dati podatkov o meritvah. Kako se torej premakniti z mrtve točke, če teh podatkov nikoli ne boste dobili? Macerl: Škarje in platno ima v rokah država, ki mora reči smo to: „Ne daste podatkov? Ne boste obratovali.“ Ali pristaneš na izigravanje ali pa ne. To je samo vprašanje moči francoskega kapitala in politike. Ali imata tolikšno moč, da bo slovenska država žrtvovala Zasavčane in bodo pristali na igro, ki jo določa Lafarge, čeprav vsi vedo, da podatki meritev za sedem let nazaj obstajajo. Pihler: To se da primerjati tudi takole: policist te ustavi in odredi alkotest. Če ne boš pihal, verjetno ne boš smel peljati naprej. Macerl: In to, da ne dajo podatkov, je tudi glavni razlog, da se ne moremo usesti z vodstvom cementarne. Če nimamo podatkov, nimamo z njimi kaj debatirati. Verjamete, da na visoke vrednosti ogljikovih spojin veliko vpliva surovina? Pihler: Delno, mogoče, ampak ne veliko. Veliko vpliva gorivo, kar je bilo dokazano že, ko so prešli z mazuta na petrolkoks. Takrat so se organske spojine v trenutku povečale za 77 odstotkov, benzen, ki je ena od najbolj nevarnih spojin, pa se je povečala za 356 odstotkov. Naj mi nekdo pojasni, kako se lahko toliko poveča samo z menjavo goriva ob isti surovini, hkrati pa govorijo, da je surovina kriva za visoke Pogovor - Uroš Macerl in Boštjan Pihler vrednosti organskih spojin. Enako je s kloridi, ki so prav tako problem, ker je klor potreben za nastanek dioksinov in furanov, vendar pa zanje v tovarni pravijo, da niso nevarni za nastanek strupenih organskih spojin. Torej organske spojine v surovini so problem, kloridi pa ne. Surovino torej razlagajo tako, kot jim najbolj ustreza. Macerl: Sicer pa je tudi v BREF in BAT dokumentih jasno razvidno, da je potrebno v primeru, ko ima tovarna probleme s surovino in ne more znižati vrednosti skupnih organskih ogljikov, zamenjati surovino. Potem bi tovarno verjetno lahko kar zaprli. Macerl: Saj to so že naredili. Peč se ne vrti, pa vseeno prodajajo cement. Verjetno pripeljejo klinker od drugje, ampak to ni več naš problem. Oni bi morali razmišljati, kako bi očistili dimne pline in kako bodo tehnologijo proizvodnje cementa prilagodili tako, da bi lahko živela tudi okolica. In glede na preteklost Zasavja bi morali biti pogoji delovanja krepko poostreni, ne pa da smo doživljali ravno nasprotno. V tej zgodbi je polno zavajanj, ki jih producira njihova propagandna služba, od tega, kdo je kriv, da so jim vzeli okoljevarstveno dovoljenje, do tega, kako čisti so njihovi izpusti, pa o koristnosti sežiga odpadkov... Njihovi »stari obrazi« so diskreditirani in sedaj predstavljajo nove, skupaj z zgodbami delavcev, ki so seveda problem, za katerega je vsekakor krivo vodstvo Lafarge cementa, pozabljajo pa na zgodbe ljudi, ki vsa ta leta živijo v bližini cementarne. Goljufajo pri meritvah, gradijo črne gradnje, zavajajo upravni organ in javnost pri postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, trdijo, da gre iz dimnika le vodna para in C02, istočasno pa Arso zaprosijo za 20-krat višjo dovoljeno vrednost za organske strupe... In na koncu bi radi kot krivce za svoje težave predstavili Eko krog. Ne Eko krog ne kdorkoli drug ne bo zaprl tovarne. Če bodo tako nadaljevali (kar očitno še počnejo), se bodo zaprli kar sami. Vi ste sicer vedno bili v borbi z vodstvom tovarne. Kaj pa zaposleni, ka- Izbiral sem tudi ure in dneve, kdaj bom opravil kakšno fizično delo, dostikrat sem se pa tudi umaknil. kšne odnose imate z njimi? Kako je biti aktivist v tako majhnem kraju? Macerl: Jaz osebno moram reči, da nikoli nisem imel osebnih'konfliktov z zaposlenimi. Tudi v naši vasi živijo zaposleni v tovarni in tudi oni so veliko „prevohali“ in „predihali“, ampak so pač morali biti tiho. Razen kakih nepodpisanih laži, ki so po mojem mnenju bolj kot od delavcev prihajale od PR-a pod različnimi psevdonimi, tako nisem imel. Bile se tudi grožnje, da mi bodo zažgali kmetijo, ampak na take neumnosti se ne oziram. Je pa tudi tako, da če smo sami z zaposlenimi, velikokrat povedo, da jim je vse jasno, da tudi oni vohajo in vidijo, kaj se dogaja, ampak so tam zaposleni in morajo biti tiho. To je seveda do neke mere razumljivo, dokler jih vodstvo ne začne izkoriščati in poneumljati tako, kot počnejo zadnje čase. Pihler: Tudi jaz nikoli nisem imel konfliktov s kakšnim delavcem, to seje vedno dogajalo le z vodstvom. Na Mlin-šah sem, na primer, imel soseda, ki je bil zaposlen v Lafarge cementu in je sam prišel k meni, naj mu povem, kdo ima prav in kaj se dogaja v tovarni. Pa sem mu povedal, da ni problem v delavcih in da nočemo zapreti, naj pač delajo cement, ampak naj prepričajo vodstvo, da ga bodo delali s čim bolj okolju prijaznim gorivom. Koliko vas je aktivnih članov v društvu? Pihler: Kakih deset. Pet nas je takih, ki smo že od samega začetka aktivni in sodelujemo pri vseh stvareh, potem pa imamo še specialiste, ki so se pridružili kasneje, oni pa se potem posvečajo podrobnostim različnih primerov. Macerl: Vsi ti ljudje so v zadnjih letih zelo prilagodili svoja življenja Eko krogu. Pihler: Težko se je umakniti po vseh informacijah, ki jih imaš, po vseh krivicah, ki jih vidiš. Macerl: Čeprav je tudi odvisno od ljudi. Nekateri so se umaknili, pa so spet prišli nazaj. Zdržali so kako leto in pol, pa so si potem pol leta oddahnili in prišli nazaj. Nekaj članov je takih, ki zdržijo „rukerje“, potem pa se spehajo in se za nekaj časa umaknejo. Veliko imate podpornikov. Vas kaj skrbi, da bi se kdaj zgodilo še kaj hujšega kot grafiti, prebito steklo in podobno? Ker odgovornost bi gotovo povezali z vami... Pihler: Mi pridemo in povemo svoje, na svoj način. Drugi ljudje pa pač drugače funkcionirajo. Verjamem, da se lahko zgodi marsikaj, ker informacije, ki jih posredujemo javnosti, so resnične ter v bistvu zelo žalostne in tragične, to pa lahko nekoga pripravi, da stori marsikaj. Ampak se ne čutimo odgovorne za dejanja drugih. Kaj bo počel Eko krog, ko se bo zgodba z Lafargeom končala? Macerl: Če se bo rešila tako, da v Zasavju ne bo sežiganja odpadkov, se bomo začeli ukvarjati z drugimi ekološkimi problemi, ki so v Zasavju še vedno aktualni. Kolikor nam še ostane moči, že zdaj sodelujemo pri prašnih delcih PM10, termoelektrarni, pa pri rudnikih... Nimamo pa namena zapirati tovarn, kakor nam velikokrat očitajo v Lafargeu. V četrtek, 24. maja, ob 18. uri bo v Knjižnici Antona Sovreta predstavitev pesniške zbirke avtorice Katarine Kalaba. Pesnica in kantavtorica, o svojih pesmih pravi, da so njena svoboda. Kljub posledicam sladkorne bolezni, ki ji je zapustila le 20 odstotkov vida, avtorico prežema radostno veselje do življenja in ustvarjanja. V pespiški zbirki »Midva sva najin dom« Katarina Kalaba predstavi osebne izpovedi z obujanjem fragmentov zgodb življenja, ki jih največkrat preveva ljubezen, družina, preganjanje tegob starosti, upanje in življenjska radost. V četrtek, 7. junija, ob 18. uri bo v Knjižnici Antona Sovreta predstavitev knjige Urške Pavčnik z naslovom Zdrava prehrana za nosečke. Urška Pavčnik prihaja iz Hrastnika. To'je njena prva knjiga, ki ni leposlovno delo, ampak nasveti za zdravo prehrano mlade mamice. Privlačna in sproščena zunanjost knjige že na prvi pogled pove, da je vsebina namenjena otrokom. Bodoča mamica, ki želi imeti zdravega nadobudnega malčka, običajno preišče in se želi informirati na vseh področjih, ki se ji ponujajo tako preko spleta, knjig in pogovora s prijateljicami. Knjiga bodoči mamici ponuja vrsto nasvetov in razlage o zdravi prehrani nosečke, kot jo poimenuje Urška Pavčnik. V soboto, 19. maja, ob 14.30 uri Zeliščni vrt Cvetka pripravlja pohod in ogled zeliščnega vrta. Ljubitelji rastlinskega sveta se bodo zbrali pred planinsko-rudarskim domom na Kalu, od koder bodo šli do Čeč oziroma omenjenega zeliščnega vrta. Med potjo bodo vodičke predstavljale posamezne vrste, učile pohodnike, kako jih nabirati in kje in zakaj uporabljati. Na cilju si bodo pohodniki in drugi obiskovalci lahko ogledali zeliščni vrt Cvetka. Gostiteljice bodo predstavile različna zelišča in zasaditve, predstav vile svoje izdelke in kako jih izdelujejo. Obiskovalce bodo na koncu še pogostile, ti pa bodo imeli možnost, da ekološke sadike kupijo tudi za svoje vrtove. Zeliščarski pohod s Kala do Čeč naj bi ponavljali vsak mesec. Intenzivni plavalni tečaj pred poletno sezono za neplavalce in pol plavalce bo potekal od 4. do 15. junija 2012, na bazenu Krc-a v Hrastniku. V desetih urah bodo osvojili osnovno tehniko prsnega plavanja, izdihovanja v vodo, skok na noge in predvsem sproščenega gibanja v vodi. Več informacij: 041/664-424 ali e-mail: solaplavanja--krc@siol.net. TRBOVLJE v petek, 25. maja, ob 19. uri bo v gledališki dvorani Delavskega doma letni koncert KD Plesne skupine ma-žoret Trbovlje. Naslov koncerta je Majske cvetke. Cena vstopnice je 5 evrov in so na voljo v predprodaji pri članicah skupine v in pri blagajni Delavskega doma. V nedeljo, 27. maja, ob 9. uri bo izpred Zasavskega muzeja Trbovlje pričetek prvojunijskega pohoda prek Kleka, Planinske vasi, do Gostišča Brin. Pohod pripravlja Turistično društvo Trbovlje. V nedeljo, 27. maja, ob 19.30 bo v Delavskem domu koncert Delavske godbe Trbovlje. Na koncertu z naslovom „Vuju v spomin“ se bodo godbeniki spomnili v začetku letošnjega januarja umrlega dolgoletnega dirigenta orkestra prof. Alojza Zupana - Vuja. V ta namen bodo izvedli nekaj del, ki so jih pod njegovim umetniškim vodstvom uspešno izvajali na različnih tekmovanjih, koncert bodo zaključili s skladbo La Grande parade, ki jo je prof. Alojz Zupan Vuj kot zadnjo dirigiral na koncertu Godbe ljubljanskih veteranov, ki je bil prav simbolično na odru trboveljskega Delavskega doma dober mesec dni pred njegovo smrtjo. Ker v letošnjem letu praznujemo 100-letnico rojstva mojstra Bojana Adamiča, bodo na koncertu zaigrali tudi nekaj njegovih skladb. V petek, 1. junija, med 16. in 21. uro bo na atletskem stadionu potekal humanitarni projekt 10 krogov za 10 nasmehov, ki ga pripravlja športno humanitarno društvo Vztrajaj - Never give up. Vsak preteče toliko krogov, kolikor želi, lahko pa tudi hodi ali samo navija. Vsak udeleženec s plačilom startnine oziroma dobrodelnega prispevka, pripomore k nasmehu eni izmed. lOih družin, ki so jih v društvu izbrali skupaj z enotami Centra za socialno delo in Zveze prijateljev mladine po Sloveniji in so enakomerno porazdeljene po vseh slovenskih regijah. Prispevki znašajo 10 evrov za odrasle in 5 evrov za otroke. Nakazilo lahko donatorji nakažejo tudi na TRR Športnega humanitarnega društva Vztrajaj - Never give up: SI56 020320259609009, Sklic: 00 1010, Namen: Deset krogov za deset nasmehov. ZAGORJE V torek, 22. maja, in v soboto, 26. maja, ob 20. uri bo v Delavskem domu Zagorje na ogled film Železna Lady. Režiserka uspešnega mjuzikla Mamma Mia predstavlja navdihujočo biografsko zgodbo prve britanske premierke Margaret Thatcher. Film je prejel zlati globus in Oskarja za najboljšo žensko vlogo. V sredo, 23. maja, ob 18. uri bo v Delavskem domu Foto društvo Goga Zagorje odprlo razstavo fotografij učencev osnovnih šol. V petek, 25. maja, ob 19. uri bo v Delavskem domu Zagorje koncert Otroškega pevskega zbora Cicido Glasbene šole Zagorje. Koncert Otroško srce Jakoba Ježa je diplomski koncert Tadeje Osredkar. V sredo, 23. maja, ob 18. uri bo v Delavskem domu Foto društvo Goga Zagorje odprlo razstavo fotografij učencev osnovnih šol. V nedeljo in ponedeljek, 27. in 28. maja, ob 20. uri bo v Delavskem domu Zagorje na ogled film Odklop. Komedija predstavlja Newyorčana Georgea in Lindo, ki zaradi stresnih služb komaj najdeta dovolj časa za njuno ljubezen. V torek, 29. maja, ob 20. uri bo v Delavskem domu Zagorje na ogled slovenska drama Arheo v režiji Jana Cvitkoviča. Celovečerec Arheo sledi trem protagonistom, ženski,moškemu in otroku v brezčasni pokrajini. Film je bil lani razglašen za najboljši film 14. Festivala slovenskega filma in prejel nagrado za režijo in najboljšo fotografijo. www peugeot, si “••: ¥ ’"iv .<äZmtk v->V;•*-.-• •.’•• V •• PEUGEOTTOTAL *’ 'V-.m-. od ivedb* Poraba gorivo v korr.bir.ira nemhačiou Vse nadaljnje kvormca;* o sr.w..Fer,i-ac*afej gorita i S £rSSP! 'NAJ VOZI VAŠE TELO! Atletski videz, bogata serijska oprema in odlične vozne lastnosti prebudijo vse čute vašega telesa'. Prek večnamenskega zaslona na dotik upravljate z navigacijo in radiem,- spremljate opozorila parkirnih senzorjev in se s funkcijo bluetooth povežete na telefon**. Priročna novost so merilniki v višini oči. Zdi se, da je novi peugeot 208 del vašega telesa. Pokličite na brezplačno številko 080 2 208 in se naročite na preizkusno vožnjo! NOVI PEUGEOT 208 MOTION 6 EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 0 I /729 92 0 I, prodaja: 0 I /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 ezevnica.si w w w . c i s V naši naravi je, da skrbimo za naravo Izkoristite ugoden nakup, ter brezplačen strokovni nasvet. üttÜM Biološke čistilne naprave od 1 PE do 1000 PE Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice 1 Okrasni rezervoarji ter filtri < zbiranje in uporabo deževnice A R M E X ARMATURE d . o . o ., Ivančna Gorica T : 01/78 69 270 M: 0 51 / 652 - 192 info(3>armex-armature.si Razvedrilo TONE SEVNIK SPOMINSKO OBELEŽJE JEVA POETIČNA DRAMA DOKON- ČANJE NEČESA PRITOK MISISIPIJA UPODAB- LJAJOČA UMETNICA SLOVENSKA PISATELJICA ELA TEMA (KNJIŽ.) SVEŽENJ URADNIH SPISOV OPERNI PEVEC (ZASTAR.) SLOVENSKA SOCIOLO- GINJA JOGAN ELDA VILER TIBETANSKI MENIH KDOR KAJ TEPTA TRAČNICA KOS SUKANCA OTARTAK- TAKIŠVILI VETRNI JOPIČ NAUK O IDIOMIH NEKDANJI ARABSKI EMIRAT IZVIRNO SL IME ZA NOVEMBER SIN PRIAMA PASJA HIŠICA POŠKODBA SKLEPA BULA, TUR ŽOGA IZVEN IGRIŠČA GORSKE REŠEVALNE SANI ČISTI ALKOHOL UDELEŽENEC STAVKE JUŽNOAM. INDUANCI ZVESTA ŽIVAL BLAGO ZA OVUANJE MEČ PRIKRITJE DAVKOV RUSKI POLITIK IZ 18. STOLETJA m NEKD. KIT. PREDSED-NIKSHAOQI ENA (ANG.) PROSTOR ZA POKOP ŠKOTSKO LJUDSKO GLASBILO KAROL PAHOR ZAPUSTITEV POLOŽAJA [Ij GREGOR JANC SLOVENSKI BIOKEMIK VITO DVANAJST KOSOV KNJIŽEVNIK MATEJ TRDA VODA GLAVNO MESTO MAROKA RAZS- VETLJENEC (KNJIŽ.) OZNAKA KENUE LESENE STAVBE DEKANOV URAD I3LH3I31 žepne TEMATSKE b “ a r 1103 KrižamKe & ugamKe Zasavc ni samo naj starejši, temveč tudi najbolj brani časopis v Zasavju. Rešitev, oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12. 6. 2012 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 5/2012. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem ne bomo mogli nagraditi. Viki Kavšek, Podvine 44,1410 Zagorje (zunanje pranje avtomobila, Avtocenter KBM) Antonija Dremel, Debelakova 16, 1430 Hrastnik (gasilni sprej) Aleš Kučiš, Gladež 18,1411 Izlake (picerija Čebelica) OBVESTILA BRALCEM Cenjene bralke in bralce Zasavca obveščamo, da bomo z naslednjo številko poseben prostor v časopisu namenili osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila sprejemamo do 10. v mesecu na elektronski naslov urednistvoza-savc@gmail.com ali po telefonu na številko 031 524 826. Bralke in bralce prav tako vabimo k obveščanju o zanimivih novicah in dogodkih, ki jih pripravljajo sami, v okviru društva ali kakšne druge organizacije. Prispevke lahko do 10. v mesecu pošljete na elektronski naslov urednistvozasavc@gmail.com. Uredništvo Zasavca Razvedrilo Z modrim cementom je enostavnejša uporaba pri običajnih gradnjah zagotovljena. Prenovljena embalaža vsebuje priročen sistem za odpiranje in navodila za uporabo. Modri cement je na voljo v lažjih, 25-kilogramskih vrečah, ki pripomorejo k večji varnosti in varovanju zdravja uporabnikov. Spremenjena sestava cementa izboljša obdelavnost in zmanjša krčenje betona. Upoštevali smo tudi okoljski vidik: izdelek ima nižji odtis C0o kot konkurenčni izdelki. Več o izdelkih Lafarge in pravilnem betoniranju si preberite na WWW.lafarge.si. Hrastniški strelci med najboljšimi v državi Sredi aprila je v Portorožu potekalo 21. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Za udeležence Strelskega Društva Rudnik Hrastnik je bilo to državno prvenstvo zelo uspešno, saj so se dobri rezultati pokazali že na petkovem uradnem treningu in potrdili na sobotnem ter nedeljskem tekmovanju. Pionirji ekipno v sestavi Matic Sapor, Patrik Gnus in Aleks Pavlič so v stre- ljanju s serijsko zračno puško in doseženimi 534 krogi premagali 17 ekip in osvojili naslov državnih prvakov. V kategoriji pionirji posamezno serijska puška je Matic Sapor premagal ostalih 85 tekmovalcev in prav tako osvojil naslov državnega prvaka, v kategoriji kadetinje posamezno standard puška pa je Mateja Napret premagala 15 tekmovalk in osvojila bronasto odličje. Državnega tekmovanja so se udeležili še Borut Kalem v kategoriji pionirjev serijska puška, Jasmina Lisec v kategoriji članic standard puška in Sebastian Lisec v kategoriji članov standard pu- ška. Tudi ti tekmovalci so dosegli dobre rezultate in se uvrstili v 1. polovico nastopajočih tekmovalcev. igüjS mgt ll|l Hill igtf gfj ll ImB niH Zagorjani na Austrian Classics World cup.2012 V petek, 20. aprila, se je 15-članska zasedba kluba Pon Do Kwan Zagorje udeležila enega najmočnejših tekmovanj v Avstriji, natančneje v Innsbrucku, kateri je štel kar 1700 prijavljenih tekmovalcev. Zagorjani so z doseženimi rezultati pokazali trenerjem kot tudi selektorju slovenske reprezentance trud in vztrajnost na treningih, saj so rezultati šteli tudi za obstoj v repre- zentančni vrsti. V kategoriji glasbenih form je Tina Baloh osvojila dvakrat 1. mesto, in sicer v kategoriji 10-12 let, Tjaša Vozel je prav tako zmagala v kategoriji 16-18 let, Miha Drnovšek pa je prav tako 1. mesto osvojil v kategoriji 13-15 let. Potekale so tudi borbe, kjer so Zagorjani pokazali, kako dobro so pripravljeni. Tina Koder je v članski kategoriji do 60 kg osvojila odlično 3. mesto, Tjaša Vozel v kategoriji starejših kadetinji do 65 kg 2. mesto, Tjaša Kovačič prav tako v kategoriji starejših kadetinj do 65 kg 3. mesto in Tina Baloh v kategoriji mlajših kadetinj do 42 kg 3. mesto. Ostali tekmovalci za- gorskega kluba so prikazali kar nekaj kvalitetnih in zmagovalnih borb, a jim je do medalje zmanjkala še kakšna zmaga, vseeno pa je bila za vse to ena izkušnja več. Zagorjanke v twirlingu osvojile pet medalj V Ljutmeru je med 20. in 22. aprilom pod okriljem Twirling zveze Slovenije potekalo 16. državno prvenstvo v Twirlingu. Nastopilo je 18 twirling klubov iz celotne Slovenije, v treh tekmovalnih dneh pa se je zvrstilo več kot 320 tekmovalnih nastopov. Tekmovanje je potekalo v treh različnih kategorijah (A, B in C) in 5-tih različnih disciplinah (solo, solo pari, freestyle, freestyle pari in v skupinah). Zasavske barve je zastopalo 10 članic Twirling kluba Sava Zagorje: Jona Kerin, Karin Žibert, Katja Bregar, Melisa Dorič.Taja Fakin, Nia Borštnar, Lara Gričnik, Taja Gorenc, Tia Oven Lekše in Kirn Oven Lekše, ki so nastopile v različnih disciplinah. Najboljše dosežke sta zabeležili Jona Kerin in Kirn Oven Lekše, saj sta se v najmočnejših disciplinah uspeli uvrstiti v finale. Kirn je v konkurenci 18 deklet v disciplini C-SOLO ML. JUNIOR dosegla odlično 3. mesto in v disciplini C-FREESTYLE ML. JUNIOR izvrstno 2. mesto. Jona je v konkurenci C-SOLO JUNIOR v finalu dosegla 11. mesto in v disciplini C-FREESTYLE JUNIOR 6. mesto. Odlična 2. mesta so dekleta osvojila tudi v disciplinah C-SOLO PAR ML. JUNIOR (Nia Borštnar in Taja Fakin), C-FREESTYLE PAR JUNIOR (Jona Kerin in Tia Oven Lekše) in C-SKUPINA STR. JUNIOR. V skupnem seštevku zbranih točk so se članice Twirling kluba Sava Zagorje med 18 udeleženimi klubi zavihtele na odlično 8. mesto, prvo mesto v skupnem seštevku in prehodni pokal pa je šel v Twirling klub Sašo Slovenska Bistrica. Naslednje državno prvenstvo v twirlingu bo potekalo v Celju leta 2013. Ostali dosežki po disciplinah: C-SOLO JUNIOR: Melisa Dorič: 26. mesto, Katja Bregar: 30. mesto, Karin Žibert: 38. mesto Tia Oven Lekše: 43. mesto C-SOLO STR. JUNIOR: Taja Gorenc: 6. mesto, Lara Gričnik: 10. mesto C-SOLO PAR JUNIOR (Jona Kerin in Tia Oven Lekše): 10. mesto C-SOLO PAR STR. JUNIOR (Lara Gričnik in Taja Gorenc): 7. mesto C-FREESTYLE JUNIOR: Tia Oven Lekše: 14. mesto, Karin Žibert: 20. mesto Klavdija Lekše Joto: Franci Oven, FD GOGA Tilen Zajc osvojil zlato ekipno in bron med posamezniki na EP v Taekwondoju Med 19. in 22. aprilom je v Mariboru potekalo 18. mladinsko in 27. člansko evropsko prvenstvo v Taekwondoju po verziji ITF. Tekmovanja se je udeležilo 31. Evropskih držav, na povabilo predsednika Taekwondo zveze Slovenije Tomaža Barade pa se je tekmovanja udeležil tudi član Karate kluba PonDo-Kwan Izlake Tilen Zajc, ki je sicer tekmovalec v kickboxu. Zajc je tekmoval je v mladinski kategoriji do 70 kg, ki je bila po udeležbi najštevilčnejša. Tilen j e premagal borca iz Grčije, Rusije, Norveške in v borbi za v finale klonil proti kasnejšemu zmagovalcu te kategorije in si tako med posamezniki priboril bronasto medaljo. V nedeljo so potekale ekipne borbe in član mladinske ekipe Slovenje je bil tudi Tilen. Mladinci so premagali Nemčijo, Irsko, Romunijo in v spektakularnem finalu še Ukrajino. Tilen je bil na borišču v vseh ekipnih dvobojih in ni poznal poraza. Tako je dal znaten delež k uspehu ekipe Slovenije, ki je osvojila zlato medaljo in naslov Evropskega prvaka. V soboto, 28. aprila, pa je v Amsterdamu potekalo odprto prvenstvo Nizozemske v kickboxu - Yokoso Dutch Open. Iz Karate kluba PonDoKwan Izlake, sta se turnirja udeležila trener Srečko Rozman in tekmovalec Tilen Zajc. Tilen je sodeloval v kategoriji mladincev in članov do - 74 kg ter v absolutni kategoriji. Med mladinci je. v svoji kategoriji osvojil 1. mesto, med člani 2. in v Grand Champion - absolutni kategoriji 3. mesto. Tilen je tako je v dveh napornih tednih kljub poškodbi dosegel zelo visoke rezultate v dveh različnih borilnih športih. Zagorske rokometašice dosegle nemogoče Igralke RK Gen-I Zagorje so v petek, 4. maja, dosegle nemogoče. V zagorski športni dvorani je v predzadnjem krogu letošnjega državnega prvenstva padel več kot desetletje neporaženi Krim. Z rezultatom 25:23 (14:11) so Zagorjanke presenetile celo sebe. Krimovke so takoj na začetku tekme z golom Kristine Franic povedle, nato pa Zagorjanke dolgo gledale v hrbet. Z goli Teje Ferfolje in Neli Irman je bil v 8. minuti na semaforju rezultat kar 5:2 za domače. Ljubljančanke so nato predvsem z goli Alje Koren zaostanek hitro nadoknadile, v 11. minuti je bilo 5:5. Kljub spornim odločitvam obeh sodnikov, ki sta zelo rada dosojala sedemmetrovke za Krim, na drugi strani pa popolnoma ignorirala podobne prekrške nad Zagorjankami, so si te do polčasa priigrale prednost treh zadetkov. Po 30. minutah tekme je semafor kazal rezultat 14:11. Verjetno pred pričetkom 2. Polčasa, kljub prednosti, v dvorani ni bilo nikogar, ki bi verjel v zmago domače ekipe. V vseh letošnjih soočenjih s Krimom je namreč igralkam Gen-I Zagorja v 2. polčasu zmanjkalo sape. V 2. polčasu sta se z odličnimi obrambami izkazali predvsem vratarki obeh ekip - na zagorski strani Andrea Perič in na krimovi Sergeja Ste-fanišin, kije zamenjala nerazpoloženo Jeleno Grubišič. Prednost Zagorjank se je kljub dobrim obrambam Peričeve skozi celoten polčas topila. Za zadnje izenačenje na tekmi je poskrbela Korenova, ki je v 54. minuti izenačila na 22:22. Minuta odmora za Zagorje je igralkam očitno pomagala, saj se niso pustile zmesti in kljub obrambi Sergeje Stefanišin v prvi akciji po odmoru, niso popustile. Po zaslugi dveh zaporednih obramb Peričeve v vratih Zagorja Krimovke niso uspele priti do vodstva. Njihovo usodo so z goli za Zagorje zapečatile Mirjana Gojkovič, Irmanova in Pia Ugrin. Andreja Gradišar Slovenski kikbo-kserji upesni v Puli Prvo majsko soboto je v Puli na Hrva-škem potekal tradicionalni mednarodni turnir Alpe Adria 2012, kjer so nastopih tudi nekateri slovenski klubi, in sicer KBV Ormož, Pon Do Kwan Izlake ter KBV Ptuj. Slednji je bil tudi proglašen za najboljšo ekipo na turnirju in je prejel posebni pokal, skupno pa so dosegli izjemen uspeh predvsem v disciplini šemi contact kickboxing WAKO svetovne organizacije. Skupaj je sodelovalo 23 klubov in okrog 250 tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije in BiH. Rezultati šemi contact člani/ce: 1. mesto do 63 in 69 kg Tadej Valenko (KBV Ptuj), do 74 kg Tilen Zajc in do 79 kg Robi Veber (oba PDK Izlake), do 84 kg Luka Vindiš ter do 60 kg Adriana Korez (qba KBV Ptuj), 2. mesto do 69 kg Miloš Rozman in do 60 kg Sara Smrekar (oba PDK Izlake). Šemi contact mladinci/ke: 1. mesto do 60 kg Sara Smrekar in do 74 kg Tilen Zajc (oba PDK Izlake), 3. mesto do 55 kg Nuša Štefančič (KBV Ormož). St. kadeti/nje: 1. mesto do 42 kg Dejan Kociper in do 57 kg Žan Tomažič (oba KBV Ormož), do 63 in 69 kg Gašper Mlakar, nad 69 kg Vito Čurin (oba KBV Ptuj), do 55 kg Maruša Izlakar (PDK Izlake), 2. mesto do 47 kg Matjaž Pleh (KV Ormož), do 63 kg Rok Vrtačnik (PDK Izlake), 3. mesto do 60 kg Klara Ferme in Ana Marija Maselj (obe PDK Izlake). Med ml. kadeti so medalje osvojili še Timi Sitar, Patrik Šulek, Nejc Popošek, Žiga Korenjak, Niko Ritlop, Nino Bratušek, Lara Vuzem Vajda (vsi KBV Ptuj), Aleksander Maselj, Žan Ferme (oba PDK Izlake). Light contact st. kadeti/nje: 1. mesto do 42 kg Dejan Kociper in do 47 kg Matjaž Pleh ter do 57 kg Žan Tomažič, 2. mesto do 55 kg Nuša Štefančič (vsi KV Ormož). Gasilci so se pomerili v balinanju in malem nogometu V petek, 27. aprila, je v Trbovljah potekalo že tradicionalno športno srečanje - tekmovanje članic, članov in starejših gasilk ter gasilcev vseh gasilskih društev v GZ Trbovlje, in sicer v balinanju in malem nogometu. Tekmovanje je potekalo na športnem poligonu AMD Trbovlje, na Neži v Trbovljah, in pred podružnično šolo na Dobovcu. Tekmovanja se je udeležilo osemnajst ekip v navedenih tekmovalnih disciplinah. V malem nogometu so bili najboljši gasilci iz trboveljske termoelektrarne, sledile so ekipe z Dobovca, iz Čeč in Kleka. V balinanju so bile med članicami najboljše gasilke z Dobovca, druga je bila ekipa PIGD Termoelektrarna I., tretja ekipa PGD Klek in četrta PGD Trbovlje mesto, med člani pa so se od prvega do šestega mesta razvrstili PIGD Termoelektrarna, PGD Dobovec, PGD Klek, PGD Rudnik Trbovlje, PGD Trbovlje mesto in PIGD Lafarge. Med veterani so najbolje balinali člani PGD Trbovlje mesto, PGD Klek, PGD Termoelektrarna ter PIGD Lafarge Cement. Po uspešno izvedenem tekmovanju je bil zaključek in podelitev pokalov ter priznanj udeležencem, ki jih je podelil predsednik in tajnik GZ Trbovlje. Sledilo je družabno srečanje vseh tekmovalcev, njihovih družinskih članov in prijateljev. Srečko Kerin, poveljnik GZ Trbovlje Mladi trboveljski plavalci pridno podirajo lastne rekorde Plavalni klub Terme Ptuj je konec tedna v ptujskih termah gostil že osmi tradicionalni mednarodni plavalni miting, na katerem so nastopili številni slovenski reprezentanti mlajših kategorij in tisti, ki se potegujejo za preboj v reprezentanco. V konkurenci 520 plavalcev iz sedmih držav so se mitinga udeležili tudi naj mlajši plavalci tekmovalnih selekcij Plavalnega kluba Lafarge Cement, ki so pokazali solidno pripravljenost, ki jo bodo s treningi v velikem letnem bazenu še izboljšali. Ob izredni konkurenci, predvsem v mlajših kategorijah, je bilo preveč pričakovati kolajne trboveljskih plaval- cev, a so z nastopi upravičili udeležbo na tem tekmovanju. Sara Dvorjak, Kaja Imperl, Urška Zupanc, Nika Todorovič, Daša Krajnc in najmlajša Tia-Tara Zupančič ter fantje Marcel Urbanija, Jaka Jeršin in Andraž Kovačič so plavalci, ki so zastopali trboveljski klub na Ptuju. Vsi so še v fazi učenja tehnik in prilagajanja na večje telesne napore, zato niso posegali po medaljah, a v bližnji prihodnosti tudi kolajne pridejo na vrsto, so prepričani v klubu. Vsi ti učeči se plavalci torej hitijo počasi in izboljšujejo tehniko plavanja, ki bo v prihodnje za doseganje boljših rezultatov najpomembnejša, pravi njihov trener Darko Raušl in nadaljuje, da so pravi balzam in spodbuda za delo naprej rezultati, ki so jih najmlajši plavali. Učenci OŠ Toneta Okrogarja vodili oddajo na RTV Slovenija Učenci OŠ Toneta Okrogarja, ki obiskujejo izbirni predmet Vzgoja za medije - radio so se skupaj z mentorico Leo Zupan odločili, da se prijavijo na delavnice RTV Slovenija. K sodelovanju so povabili še nekaj drugih učencev in januarja pričeli s pripravami. V začetku aprila sta jih obiskali novinarki Tadeja Bizilj in Špela Šebenik, ki sta jim predstavili novinarsko delo, priložnost pa so imeli spoznati tudi dopisnico iz Zasavja, Karmen Štrancar Rajevec. Učenci so se vnovič srečali teden dni kasneje, ko so posneli prispevke z gosti: Andrejem Radejem, upokojenim rudarjem, ki je predstavil delo rudarjev, Janezom Lipcem, ki je povedal zanimivosti o rudarskih legendah in Srečko Vutkovič, ki je spregovorila o rudarski nesreči. Posneli so tudi sošolce, in sicer petošolce, ki so govorili o svojem obisku v Zasavskem muzeju Trbovlje, učence izbirnega predmeta načini prehrane, ki so skuhali nekaj rudarskih jedi in povedali več o rudarski prehrani, ter učence v oddelku podaljšanega bivanja, ki so povedali, kako si predstavljajo Perkmandeljca. „Seveda smo znanje o rudarstvu preverili tudi z anketo med naključnimi mimoidočimi,“ dodajajo mladi novinarji. Sledilo je oblikovanje veznega besedila, izbira glasbe, razdelili so si tudi vloge za voditelje, v soboto, 14. aprila, zgo- Zasavski kalejdoskop daj zjutraj pa so se z vlakom odpravili v Ljubljano, kjer so na RTV Slovenija vodili oddajo v živo Hudo! „Kmalu smo se vživeli v delo radijskih novinarjev in uživali v vodenju oddaje. Spretno smo se pogovarjali s poslušalci, za konec pa tudi zapeli Vse najboljše našima sošolkama za rojstni dan. Ura je hitro minila, ostali pa bodo, seveda, nepozabni spomini,“ so povedali mladi ra-dijci, ki vsem, ki so oddajo preslišali, sporočajo, da si jo lahko poslušajo v arhivu RTV Slovenija, na spletni strani www.rtvslo.si, na www.rtvslo.si/mladi pa si lahko ogledate tudi slike. Mladi sporočajo še, da bo do 26. maja potekalo tudi glasovanje za najboljšo ekipo mladih novinarjev. Poslušalci bodo odločali, kateri razred se je po njihovem mnenju najbolj potrudil in kateri učenci si torej zaslužijo glavno nagrado, potovanje v London. Glasovanje je možno preko spletne strani www.rtvslo.si/mladi in dopisnic na naslov Radio Hudo!, Program za mlade, Tavčarjeva 17,1550 Ljubljana. Med glasovalce bodo razdelili tudi nekaj praktičnih nagrad in glavno nagrado, vikend paket v toplicah. Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomin. (Dante) ZAHVALA V 83. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric LEOPOLD BREGAR iz Kisovca. Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, sveče in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, da ste mu lajšali zadnje dni življenja, ter celotnemu osebju negovalnega oddelka Doma upokojencev Trbovlje za skrbno nego. Hvala Društvu upokojencev Zagorje, pevcem MPZ Polšnik za lepo zapete pesmi, g. Tinetu Kralju za sočutne besede ob slovesu, g. Žigu Toriju za zaigrane žalostinke, Komunali Zagorje, zlasti g. Darku Boltetu za organizacijo pogreba, ter vsem, ki jih nismo posebej imenovali. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi PIZZERIA ČEBELICA Vračevič Matej Valvazorjeva 2, Izlake, T 03/56-74-137 o Avtotehna Vis in MAHKOVIC ~-3K— Wir leben Autos . CENTER RABLJENIH VOZIL vsa ponudba na www.mahkovic.com Spodnji log 27, 1282 Sava pri Litiji, T: 01/8974-888 Opel Corsa Essentia 1.2 16V Letnik: 2008,1.registracija: 07/2008, Tehnični: 07/2012, km: 24200, oblika: kombilimuzina (5 vr.), barva vozila: srebrna metalik, notranjost: črna / blago, motor: bencinski, ccm: 1229 ccm, moč motorja: 59 kW / 80 KM, menjalnik ročni (5 pr.) Opel Astra 1.416V Enjoy Letnik: 2005,1.registracija: 04/2005, Tehnični: 04/2013, km: 122075, oblika: kombilimuzina (5 vr.), barva vozila: temno modra metalik, notranjost: svetlo siva / blago, motor: bencinski, ccm: 1364 ccm, moč motorja: 66 kW / 90 KM, menjalnik ročni (5 pr.) Opel Corsa Eco 1,2i 16 V Letnik: 1999,1 .registracija: 06/1999, Tehnični: 07/2012, km: 156360, oblika: kombilimuzina (5 vr.), barva vozila: bordo rdeča metalik, notranjost: temno siva / blago, motor: bencinski ccm: 1195 ccm, moč motorja: 48 kW / 65 KM, menjalnik ročni (5 pr.) Renault Trafic 5+1 Letnik: 2007,1 .registracija: 07/2007, Tehnični: Os/2013, km: 133629, oblika: kombi, barva vozila: bela, notranjost: temno siva / blago, motor: diesel, ccm: 1995 ccm, moč motorja: 84 kW /115 KM, menjalnik ročni (6 pr.) Kultura 2DEGI aEviam V Hrastniku bodo od 24. do 27. maja 2012 gostili že 10. Festival Rdečirevir-ji, ki v mesto prinaša množico kulturno umetniških dogodkov. Umetniški vodja tega mednarodnega festivala, ki poteka v njegovem domačem kraju, je koreograf in plesalec Branko Potočan. Rdeči revirji! tudi letos ponujajo živahno ulično in lutkovno gledališče, plesne in gledališke predstave, sodobni cirkus, razstave, koncerte, filme, literarna branja in različne praktične delavnice. Pester festivalski program je namenjen različnim ciljnim skupinam. Obisk vseh prireditev je brezplačen. ČETRTEK, 24.5.2012 11:00 Društvo Marionetno gledališče Jurček: Vragov svak, marionetna lutkovna predstava za osnovno šolo; Delavski dom Hrastnik 18:00 Trio amore: Oh, ne!, burleskna ulična predstava; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 18:20 Špela Ulaga: Na obalah Hrastnika, otvoritev razstave fosilov, najdbe iz okolice Hrastnika; galerija Delavskega dom Hrastnik 18:50 Brane Solce: otvoritev razstave junakov iz sveta papirnatih lutk in mask, instalacija senčnega gledališča; avla Delavskega doma Hrastnik 19:0Q_ Otvoritev festivala - nagovor Mirana Jeriča, župana Občine Hrastnik Glasbena šola Hrastnik, Glasbena šola Litija - Šmartno in Matej Kajzer: Flu-minus vitae (Reka življenja), glasbeno plesni project, koreografija: Žužana Bartha; Delavski dom Hrastnik 19.30 Loke studio: Veličastna zgodovina slovenskega naroda, celovečerni film, epska zgodovinska komedija, režija: Matic Poropatič; Delavski dom Hrastnik ETEK, 25.5.2012 11:00 Gledališče Papelito Brane Solce: Strigalica, lutkovna predstava papirnatih lutk za osnovno šolo; Osnovna šola NH Rajka 17.00 Mažoretke steklarske godbe Hrastnik: prihod in nastop; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 17:10 Rudarska godba Hrastnik: koncert, glasba znanih risank za otro- ke z video-projekcijo; Delavski dom Hrastnik 18:00 Urban Vrtačnik: predstavitev planetarnih gongov; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 18:30 Špela Ulaga: Na obalah Hrastnika, vodena razstava fosilov; galerija Delavskega doma Hrastnik 18:50 Katsunori Takayama: Loops, zvočni performens; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 19:00 Branko Potočan & FOÜRKLOR: Skozi oči dotika, plesno gledališka predstava o občutljivosti odnosov; Delavski dom Hrastnik 20:00: Neonspektra in Icarus down: koncerta pop in rock glasbe; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 21.30 Slavko Trivkovič: ognjeni show; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 21:40 Kiyotaka Yoshimitsu: Arhitekturne projekcije, video mapping projekcija - oživitev zgradbe; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik SOBOTA, 26.5.2012 10.00 Delavnica z Ano Duša: Zgodbe sveta, delavnica pripovedovanja zgodb za odrasle; park na Logu 17:30 Ana Duša in udeleženci delavnice: Zgodbe sveta, pripovedovanje zgodb; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 18:00 Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik: Trije Slovenci - pevski zbor, koncert; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 18:30 Bimbo teater, Urška Mlakar in Alenka Marinič: Grema na morje, Štefka & Poldka, humorna ulična predstava; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 19:00 Enya Belak, Maša Hawlina, Jerca Rožnik Novak, Veronika Valdes: The Daddy project (Projekt očka), mladostna in dinamična plesna predstava; Delavski dom Hrastnik 2j0:00 Cynicism Management in Van Baray s skupino: koncerta progresivnega rocka' in pop rocka; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 21:30 Slavko Trivkovič: ognjem show; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 21:40 Enya Belak: letni kino: kratki filmi mlade plesalke; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 21:50 Miha Hočevar: letni kino: Can I Drive Daddy? (Oči lahko jaz šofiram?), film slovenskega avtorja; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 22:30 Kiyotaka Yoshimitsu: Arhitekturne projekcije, video mapping projekcija - oživitev zgradbe; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik [EDELTA, 27.5.2012 10:00 Brane Solce: Miška smetiška - animirani filmi, matineja; Delavski dom Hrastnik 11:00 Smetumet in FOURKLOR: KRO-Gotok, žičnata košara, delavnica za otroke; delavnica sodobnega cirkusa; park na Logu 15:45 Športno kulturno društvo Feniks: nastop mladih plesalk navijaške skupine Mini Zverinice; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 15:50 Priden možic: Leta 2012, poulična predstava za staro in mlado; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 16.25 Sanja Šikovec in Roman Rozina: Knapušna, predstavitev knjige in zgodbe rudarjev; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 17:00 Tone Partljič: Gospa poslančeva, komedija v izvedbi gledališke skupine KD Pekre-Limbuš; Delavski dom Hrastnik 17.30 Iztok Gumzej, Branko Podme-nik in osnovnošolci: Kuhajmo skupaj po zasavsko, priprava jedi s pokušino za obiskovalce; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 19:00 Aleš Hadalin: Pet za pet, koncert vokalne skupine; ploščad pred Delavskim domom Hrastnik 20:00 Zaključek festivala - Fotografiranje s ta pravim rudarjem: »Tud ti si lahko čist ta prau rudar«. - Foto razstava: »Utrinki lanskoletnega festivala Rdeči revirji«, Foto klub Hrastnik. - Razstava .Braneta Solce o junakih iz sveta papirnatih lutk in mask ter instalacija senčnega gledališča bo v času festivala na ogled v avli Delavskega doma. - Razstava fosilov Špele Ulaga »Na obalah Hrastnika« bo v času festivala na ogled v prostorih galerije delavskega doma. Obiskovalce vabimo, da na razstavi sodelujejo s svojimi najdbami z območja Hrastnika. - Ogled rudnika bo organiziran v četrtek, 24. in v petek, 25. maja ob 7.45; zbirno mesto je pri vhodu v rudnik Hrastnik, skupina je omejena na največ 15 oseb (fizično zahtevno, za osebe od 18 do 50 let starosti), obvezna predhodna prijava. - Delavnica stripa pod vodstvom Davida Krančana za učence bo potekala od srede 23. do petka, 25. maja. v Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik. - Delavnica pripovedovanja za odrasle »Zgodbe sveta« pod vodstvom Ane Duša bo potekala v soboto dopoldne in popoldne, obvezna predhodna prijava. - Delavnica pletenja žičnatih košar iz. električnih kablov: Društvo Smetumet vas poziva, da s seboj prinesete odpadne električne kable. Kdor jih nima, jih bo seveda dobil na delavnici. Delavnica sodobnega cirkusa: skupina FOURKLOR vam bo predstavila plezanje po vrvi in blagu ter druge cirkuške veščine. Obe delavnici bosta v nedeljo ob 11. uri, v parku na Logu - vabljeni osnovnošolski otroci. - Plesna delavnica salse pod umetniškim vodstvom Varje Vitorovič bo potekala od petka, 25. maja do nedelje 27. maja v prostorih OŠ Hrastnik, obvezna predhodna prijava. - Pokušina zasavskih dobrot in predstavitev zanimivosti treh krasnih bo v soboto 26. maja popoldne. - Za obogatitev programa zbiramo recepte tradicionalnih slovenskih jedi in zgodbe rudarjev, ki nam jih lahko pred festivalom v obliki zapisa ali videa pošljete prek eunaila in Facebooka, v času festivala pa jih lahko prinesete tudi na Info točko pred Delavskim domom Hrastnik. Za vse delavnice, ogled rudnika ter sodelovanje na razstavi fosilov se prijavite na tel: 041 380 594 ali na e-naslov Mojca.Vitkar@gmail.com. Informacije o festivalu in vseh prireditvah najdete na spletni strani Festivala Rdeči revirji, http://freeweb.siol.net/ mulaga6/701.html in na Facebooku Vitkar / Fourklor, kjer jih lahko tudi komentirate. Veseli bomo vašega odziva. Festival sta omogočila: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, Oglasi kulturo in šport Republike Slovenije in Občina Hrastnik Organizator festivala: VITKAR zavod, Metelkova 6, Ljubljana Partnerji festivala: Kulturno rekreacijski center Hrastnik, Zavod Bunker, Zavod Flota, MC Hrastnik in V 3 krasne Ekipa festivala: Umetniški direktor: Branko Potočan Koordinatorke festivala: Mojca Ulaga, Maija Pavlova, Darja Demšar Celostna podoba: Tanja Radež Tehnični direktor: Andrej Petrovčič Tehnična ekipa festivala: Jure Vlahovič, Marko Trstenjak Občina Hrastnik REPUBLIKA SLOVENIJA ^ MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT sam Sam Trbovlje Nasipi 6a 1 1420 Trbovlje tel,: 03/5614 780 fax: 03/5614 785 m gradbeni material vodovod, ogrevanje barve, laki m vijaki, okovje & vrtni program m Hi keramika in kopalniška oprema elektro www.sam.si za MOŠKE in ŽENSKE — I __ j » y. N« voljo brez recepta... in za vsa leta! SEX tablete Tablete Rearing Stallion in Women Desire so registrirano prehransko dopolnilo. 040 800 560 Dežurni telefon dosegljiv vse dni v tednu, 24 ur na dani Za moške - Rearing Sta/ion • 100% naravna • povzroča trdnejše erekcije • omogoča dolgotrajnejše erekcije • pomaga pri prezgodnji ejakulaciji • učinkuje tudi do 72 ur po zaužitju • omogoča krajši čas okrevanja'med orgazmi • povečuje vzdržljivost v postelji • povečuje spolno moč • deluje kot afrodiziak Za Ženske - fVoman Desire • zagotavljajo željo po pogostejšem seksu • hitrejše vzburjenje • večja količina energije • poskrbijo za močnejše orgazme • izboljšajo ženski libido • manj nihanja v razpoloženju in razdražljivosti • povečajo dotok krvi do erogenih predelov • večja in hitrejša vaginalna navlaženost • povečajo seksualno vzburjenje www.sextablete.si Herbis d.o.o. Pilonova ul 8 Ljubljana Gluhonemi oddajte naročilo W preko SMS.... sporočila fg} 4 tablete + 1 brezplačno 8 tablet + 4 brezplačno 12 tablet + 8 brezplačno 24 tablet + 16 brezplačno 30,60 EUR + poštni stroški 58,14 EUR (za 12 tablet) 82,62 EUR (za 20 tablet) 140,45 EUR (za 40 tablet) BREZ TVEGANJA -100 % Vračilo denarja! Dostava v 24 urah! i1 = j Povečajte velikost penisa... na naraven način. PENIS tablete ™ Tablete Golden Code so registrirano prehransko dopolnilo. Velikost penisa je zelo pomemben faktor v spolnem življenju! Vendar pa marsikatera ženska o tem ne govori s svojim partnerjem ker ga s tem ne želi prizadeti. V ženskih pogo-v< 'i ih s prijateljicami pa je slogan »večji je boljši« očitno postal prevladujoč. Sodobne ženske gledajo na moške z velikimi penisi kot nadmoške. moške, ki so nekaj več kot ostali, kot bogove v primerjavi z moškimi, ki imajo majhne ali povprečne penise. Vendar, ali velikost moškega penisa resnično vpliva na kvaliteto spolnega odnosa? DA! I isti. ki trdijo da velikost ni pomembna, ampak je pomembna samo tehnika, se le tolažijo. Resnica pa je drugačna. Resnica je, da ženske obožujejo moške z velikimi penisi prav tako kakor moški obožujejo ženske z velikimi prsmi in močnejšimi boki. Denar, izgled in mišice lahko pomagajo, vendar je to le začasna, kratkotrajna in lažna rešitev, dolgoročno pa si za srečo v ljubezni večina žensk želi dobrega ljubimca in "VELIKEGA" moškega! Kakšne rezultate lahko pričakujem: •Trajno podaljšanje penisa za 2.5 - 7.5 cm •Trajno povečanje obsega za 30% •Trajno povečanje volumna za 40% •Povečanje samozavesti •Sestavljeno iz najbolj kakovostnih rastlin •Povečanje glavice penisa •Odprava krivine penisa 10 tablet 20 tablet + 4 brezplačno 30 tablet + 10 brezplačno 40 tablet + 20 brezplačno 32,74 EUR + poštni stroški 63,51 EUR (za 24 tablet) 93,30 EUR (za 40 tablet) 115,24 EUR (za 60 tablet) Natin dostave: 1. ) Poštna dostava 2. ) Anonimna dostava t\ z Govorimo -Slovensko | Pričamo ’ Hrvatsld i 031246 816 Dežurni telefon dosegljiv vse dni v tednu, Murna dan! Pogovori so zaupne narave, klici so anonimni in se ne snemajo!