5
Naši dopisi.
Iž Ajdovščine na Goriškem poroča se, da je razsajala tam dne 28. decembra p. 1. strahovita burja, ki je kar strehe odkrivala ter kozčevino in kamenje z njih 8 tako silo metalo, da ni nobeden upal na ulico. Metala je ljudi po tleh kakor muhe in eno ženo skoraj ublila.
Tudi takega mraza ne [pomnijo |ljudje uže mnogo let. Ipava zmrznila je čez in čez kar se ni zgodilo uže od leta 1866.
Ljudska govorica pravi, da sledi hudi zimi dobra letina — Bog daj, da bi se vresničila — saj bi vendar le prav bilo, ko bi po 15 slabih letinah enkrat tudi ena dobra prišla.
Iz I(jub\jane.— iz deželnega odbora. V zadevi gimnazije v Kranji je deželni zbor kranjski v seji dne 22. novembra 1890. I. sledeči sklep storil: „Vzemi visoki zbor na znanje z obžalovanjem, da visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje upravičene, tolikokrat vsestransko utemeljene in ponovljene prošnje za obstanek Kranjskega gimnazija ne uvažuje tako, kakor je to blagthotno storilo pri restituiranji gimnazija v Bolcanu, Freudenthalu in Prahatcu.   Visoka c. kr. de-
želna vlada se naprosi, da stori pri c. kr. naučnem ministerstvu znova vse potrebne korake zaradi zopet-nega otvorjenja gimnazije Kranjske in razširjenja iste na vseh osem razredov.
Izvršuje ta sklep, obrnil se je deželni odbor do C. kr. deželne vlade, proseč jo, naj bi posredovala pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu, da dobi mesto Kranj zopet zavod, katerega potrebo za našo Gorenjsko pač ni treba več dokazovati.
V seji dne 5. januvarija t. 1. imenoval je deželni odbor sekundarijem na dermatologičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani drd. Rudolfa Eepiča, sekundarijem na kirurgičnem oddelku pa drd. Emanuela Jagodica.
Zastop zdravstvenega okrožja Idrijskega sklenil je, da bode vsakoletni prebitek 2 ^/o doklade na nepo-srednje davke, katera se pobira v smislu zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888, dež. zak. št. 12, obrestonosno nalagal in svoječasno zgradil iz tega okrožno bolnico in hiralnico.
Ta vse hvale vredni sklep je deželni odbor vzel odobrilno na znanje in zaradi plodonosnega nalaganja dotičnih prebitkov, potrebno ukrenil.
— Trgovska in obrtniška zbornica. C. kr. deželna vlada javila je trgovski in obrtniški zbornici. C. kr. trgovinsko ministerstvo je v dodatku k razpisom z dne 14. maja 1885. 1., št. 35.351 iz 1. 1884., z dne 2. oktobra 1885. 1., št. 24 787 in z dne 28. junija 1889. L, št. 25 900, naznanjenim z vladinimi dopisi z dne 26. maja 1885. 1., št. 5108, z dne 9. oktobra 1885. L, štev. 10.127 in z dne 11. julija 1889. 1., št. 7736, prijavilo povodom novic stavljenih vprašanj o porabi glob, naloženih na podstavi določil obrtnega redu, sporazumno z visokim c. kr. ministerstvom za notranje reči naslednje : Globe, katere se pobirajo zaradi prestopkov obrtnega redu od obrtnih gospodarjev, kateri ne pripadajo niti kaki zadružni niti kaki okrajni, pač pa kaki društveni bolniški blagajnici, naj prihajajo v društveno bolniško blagajnico, ako so kaznivi obrtni gospodarji udje zadruge, ki je skupno pristopila k društveni bolniški blagajnici, in zatoraj plačujejo polovico pomočniških zavarovalnin. Ako pa kaznivi obrtni gospodar ne pripada nobeni zadrugi in so delavci njegovi zavarovani pri kaki društveni bolniški blagajnici, onda naj globe prihajajo v ubožni zaklad tistega kraja, kjer je bil prestopek učinjen, ker kaznivec v tem slučaji ni dolžan prispevati v društveno bolniško blagajnico in toraj ni predpostave § 151. obrtnega redu. Takisto naj globe prihajajo v ubožni zaklad tistega kraja, v katerem je storjen prestopek, ako je kaznivec podjetnik, ki je ustanovil delovršbeno bolniško blagajnico, ker § 151. obrtnega redu govori le o blagajnicah § 128. (sedaj § 121.)» a ne tudi o blagajnicah § 85. (sedaj § 89.) in ker bi drugače po § 47. št. 7, 8 zakona z dne 30. marcija 1888. 1. (drž. zak. št. 33) globe bile v korist podjetniku, kar   bi    nasprotovalo    dobrodelni    nameri   omenjenega
6
§ 151. Neko obrtno oblastvo je nasvetovalo, naj se dosedanja določila o porabi glob premene tako, da bi globe, ako ima kaznivi obrtnik edino le učence, sploh prihajale v učensko bolniško hlagajnico, če ima pa tudi pomočnike, pa tedaj, kadar se prestopki tičejo učenštva, v vseh drugih slučajih pa naj t)i se ravnalo po dosedanji navadi. Temu predlogu ni moči ugoditi, ker vzdržujejo učenške bolniške blagajnice sami zadružni udje, ki imajo učence, in bi zato ne ujemalo so z namenom globe, ako bi se obrtnjem gospodarjem nalagane globe naklonile blagajnicam, katere oni sami zalagajo. Glede na drugo vprašanje o porabi glob, katere se pobirajo na podstavi določil obrtnega redu od pomočnih delavcev, ki 80 dolžni prispevati v okrajne, društvene ali delovršben e bolniške blagajnice, opomnilo se je naslednje: Po § 135. obrtnega redu je praviloma s samostojnim obrtnim gospodarjem prisojati globe, pomočnikom in učencem pa zapor. Kadar se pa tudi pomočnikom in učencem na-lože globe, uporabiti je prepise, veljavne o porabi obrtnim gospodarjem naloženih glob, tudi na pomočne delavce, ker v tem slučaji merodavni § 151. obrtnega redu govori v obče o ;,kaznivcih^^, ki so po § 135. navedenega zakona lahko obrtni gospodarji ali tudi pomočniki ali pa učenci, in zatoraj ni po zakonu utemeljeno, različno ravnati z globami, ki se nalagajo obrtnim gospodarjem ter njih pomočnim delavcem. Za«= tegadelj velja o globah, nalaganih kaznivim pomočnim delavcem, ako pripadajo kaki zadružni ali okrajni ali pa kaki društveni bolniški blagajnici, h kateri je zadruga, koje udje so, skupno pristopila, isto kar je v podobnih slučajih predpisano o globah, naloženih kaznivim obrtnim gospodarjem, t. j. te globe naj prihajajo v zadružno, oziroma v okrajno ali društveno bolniško blagajnice. Isto tako naj po prepisih, veljavnih glede tega za kaznive obrtne gospodarje, prihajajo kaznivim pomočnim delavcem nalagane globe, ako pomočni delavec pripada kaki delovršbeni bolniški blagajnici, ali če je, ne pripadajoč nobeni zadrugi, zavarovan pri kaki društveni bolniški blagajnici, v ubožni zaklad tistega kraja, kjer je bil prestopek storjen, in sicer v prvem slučaji iz enakih razlogov, kakeršni so bili zgoraj za merodavne izrečeni, kadar je kaznivec podjetnik, ki je ustanovil delovršbeno bolniško blagajnice, v drugem pa zato, ker je dotičnik radovoljno pristopil k društveni bolniški blagajnici, in zatoraj ni moči takoj govoriti o dolžnosti prispevanja po smislu § 151. obrtnega redu.
— Podkovska šola. V tukajšnji podkovski šoli vršile so se dne 29. in 30. decembra 1890. leta skušnje iz podkovstva pred izpraševalno komisijo. Članom komisije imenovala je c. kr. deželna vlada dr. vit. Blei-weisa Trsteniškega, c. kr. okr. živinozdravnika Per-dana in učitelja Šlegelna. Kovačev brez šole bilo je 12, od teh je eden kovač, ki je 1.1886. pri skušnji propal, ponavljal skušnjo. Po narodnosti bilo je 11 Slovencev in 1 Nemec (9 Kranjcev,  3 štajerski Slovenci).   Učen-
cev podkovske šole bilo je v drugem tečaji 7, in sicer 6 Kranjcev, eden štajerski Slovenec. 4 učenci dobili so podporo od vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo, 3 izšolali so se na lastne stroške. Vsi učenci naredili so skušnjo iz podkovstva z dobrim vspehom, pouka iz ogledovanja klavne živine in mesa udeležili so se le 3 učenci in se o tem predmetu dobro izvežbali. Vodstva podkovske šole je pa odredilo, da se imajo v prihodnje vsi učenci podkovske šole udeležiti pouka v ogledovanji klavne živine in mesa, ker manjka pripravnih mesogledcev po deželi. Le oni bodejo oproščeni pouka, ki ne znajo dovolj brati in pisati. Sledeči učenci bili so kot kovači izvežbani v zadnjem tečaju: Matičič Matevž iz Brezja pri Cerknici, Jerina France iz Bistre pri Vrhniki, Vintar Anton iz Bistre pri Vrhniki, Herle Janez iz Kota v Ljubljanski okolici, Langenvalter Ignacij iz Godoviča pri Logatci, Dovjak Jurij iz Do-brove pri Ljubljani, Antloga Jernej iz Gotovlja pri Žalcu na Štajerskem. Za mesogledce bili so izvežbani učenci Matičič, Langenvalter in Antloga.
—  Moravska občina je imenovala gospoda deželnega predsednika Andreja barona Winklerja ter grajščaka in odvetnika gospoda dr. Maksa pl. Wurz-bacha-Tannenberga, častnima občanoma.
—  Gospod Ivan Nabergoj, državni in deželni poslanec praznoval je dne 31. decembra 1890. 1. petin-dvajsetletDico svojega javnega delovanja. Možu, kateri je neustrašeno zastopal pravice slovenskega naroda tudi v jako neugodnih časih v mestnem, oziroma deželnem zboru Tržaškem, v kateremu imajo sovražniki našega naroda prvo besedo, priredili so pevci društev „Danica^ in „Hajdrih" podoknico, deputaciji društev pa so mu čestitali. Novega leta dan čestitala mu je politično društvo ^Edinost", katero se posebno s pomočjo Nabergojevo poteguje za pravice našega naroda v okolici tržaški; čestitalo mu je tudi „Delavsko društvo" in mnogo prijateljev. Osebno čestitala sta mu izmed slovenskih državnih poslancev gospoda kanonik Karol Klun in pa doktor Josip vitez Tonkli. Tudi mi se pridružujemo onim društvom in gospodom, kateri so čestitali prvaku primorskih Slovencev, kateri si je pridobil s svojim možatim in neustrašljivim postopanjem med vsemi Slovenci častno ime, katerega čislajo vsi za blagor svojega naroda in naše države vneti. Izrekamo pa tudi, da nič bolj ne želimo, kakor to, da bi Bog ohranil gospoda Ivana Nabergoja še mnoga leta, in da bi on dobil mnogo posnemalcev, kateri bi se tako vneto, kakor on potegovali za slogo Slovencev,, za koristi svojega naroda in za srečo Avstrije!
—  Škofjeloški grad prodali so Terpinčevi dediči uršulinskemu samostanu.
V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca decembra 369 strank 123.779 gld. 96 kr. in 168 strank pa vzdignilo 92.902 gld. 5 kr.
1
— Ogenj. Na vrtu c kr. kmetijske družbe v Ljubljani sta danes po noči pogoreli kovačnica podkovske šole, in hlevno podstrešje s krmo vred. Kako je nastal požar, ni še znano.