>c^r.Tna pTa?anaV qo\bvJnf
Ceni 1 Dih
Leto I. (Vili.), štev. 178 Maribor, pondeljek, 5. decembra 1927
»
JUTRA
«
tehaja razen nadel}* »n praznikov veak dan ob 16. an Račun prt pačtneio 6»k.	* Ljubija* St. tt.409
Valja mcESČne, prejem« v eprevl a« po pe« 10 Dte, desta*?« m dom pa 1» Din
Telafon:
Uredn. 440 Uprava 465
Uredm«tvo.'Mi uprava; Maribor, Aleksandrova o««ta it. 13
Oglasi po tarifa
OgtaM aprejeaur to«H oglooni oddelek Jotra" v LioMfaat, Paačeraoaa rita* K4
Obilnske volllva vi mariborski oblasti
LEP NAPREDEK v SREZU MARIBOR LEVI BREG. — KRASNA ZMAGA V ORMOŽU. — KOMPROMISNE LISTE.
Maribor, 5. decembra.
Včeraj, 4. tm. so bile z malimi izjemami v vseh občinah sreza Maribor levi breg (v 83 od 94) občinske volitve. V 45 občinah so bile vložene samo liste SLS, vendar pa so na mnogih teh listah zastopani tudi naprednjaki, tako da so bile te liste le v malokateri občini čiste SLS. V 7 občinah so bile vložene kompromisne liste (Boč, Grušova, Pesniški dvor, Na Ranci, Rošpoh, Vosek, Gočava), po večini napredne. V ostalih 31 občinah pa so povsod stale nasproti klerikalnim listam napredne liste, kar je za srez Maribor levi breg, ki jo smatra zlasti Žohot za svojo domeno, razmeroma prav lep napredek v zdravem političnem razvoju.
Značilno je, da so klerikalci propadli v nekaterih občinah, kjer so računali na sigurno zmago, tako n. pr. v Krčevini, kjer so uprizorili pred tedni divjo gonjo proti županu g. Škofu in so celo dosegli razveljavljenje njegove liste. Ali n. pr. v občini Sv. J u r i j v S1. g., ki je bila do-zdaj trdnjava SLS.
Tu nekoliko doslej znanih rezultatov;
Krčevina: NRS 5 mandatov, socia-' listi 5, SLS 7. V tej občini so pristaši SDS, kojih lista je bila radi formalne pogreške razveljavljena, volili deloma radi-kalsko, deloma socialistično listo.
Lajteršberg: Združena slovenska lista 8, socialisti 9 mandatov.
S v. J u r i j v S1 o v. g.: napredna gospodarska stranka 60 glasv (4 mandate), SLS 48 (3).
Vrtiče: Napredna lista 2, SLS 5 man
datov.
Zg. Kungota: Napredna lista kmetov, obrtnikov in delavcev 67 (7), kmečka lista, tudi napredna, vezana s prvo listo, 53 (5), SKS 18 (2), SLS 33 (4). Naprednjaki imajo ogromno večino.
Senarsko SDS 4, SLS 3 odbornike. — Žice SDS 5, SLS 2 odbornika. Sv. Jurij SDS 4, SLS 3 odbornike. — Zikovce SDS 3, SLS 4 odbornike. — Korena SDS 2, SLS 5 odbornikov. — Radehova SDS 2, SLS 2, Gospodarska z SDS složna lista 3 odbornike. — Kremberg SDS 3, SLS 4, Zg. Zerjavci SDS 1, SLS 4, gospodarska
Mariborska porota
VELIKI PRIMANJKLJAJI V KURILNICI DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
z SDS složna lista 2. — Sv. Trojica SDS 2, SLS 5 odbornikov.
Srez Ormož.
Tudi v tem okraju se je bila včeraj 4. tm. huda bitka za občinske zastope. SLS se je vrgla zlasti na občino O r-mož, katere so hoteli za vsako ceno iztrgati iz naprednih rok, kar se jim 1. 1924 še ni posrečilo. Tokrat so delali za SLS celo ljudje, kojih imena smo videli včasih na nemških kandidatnih listah za narodno skupščino. Toda naprednjaki, ki so imeli dozdaj 10 od 17 mandatov, so dobili včeraj še en mandat več ter jim je do 12 mandata manjkalo samo 5 glasov, klerikalci pa so nazadovali za 1 mandat.
Klerikalci so izgubili tudi občino O fare ž, kjer je županoval doslej njihov poslanec Bedjanič. Demokrati so dobili pri včerajšnjih volitvah istotoliko glasov kakor SLS (101 -.101) in 4 mandate na-pram 4 klerikalnim. Ker ima tudi SKS 1 mandat, je občina prešla v napredne roke.
Doslej so nam znani sledeči rezultati:
Ormož: Napr. gosp. lista (SDS) 157 glasov (11 mandatov), SLS 82 (6).
Središče: Združena napredna '.ista 146 (U), SLS 73 (6).
Obrež: SDS 101 (4), SLS 101 (4), SKS 1 mandat.
C v e t ko v c i: lista dosedanjega župana naprednjaka Petka 78 glasov (5 mandatov), KZ 20 (1), SLS 19 (1), SDS 13 (1), Kmečka obrtna zveza (tudi napredna lista) 20 (1). Naprednjaki imajo 7 mandatov napram 2 klerikalnim.
V občini Velika Nedelja je bila vložena samo napredna lista z nosilcem, g. Altom.
Kompromisne liste so bile v občinah: R u n e č (6 SLS, 3 SDS), Mihalovci (6 SLS, 3 SDS), Brebrovnik (14 SLS, 3 SDS), Sv. M i k 1 a v ž (6 SLS, 3 SDS), P u š e n c i (4 SLS, 3 SDS). — V Hermancih, Lahoncih, Žerovincih in Veličanah so bile vložene samo liste SLS,
V splošnem je tudi v tem okraju zaznamovati lep napredek SDS in splošno-na-prednega gibanja.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
se vrši dne 23. januarja v prostorih Ljubljanskega velesejma sporazumno z upravo istega in’ Lovsko zadrugo. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in naj jih ne oddajajo poprej raznim pre-kupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Prireditev je zasnovana širokopotezno in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel. Seveda mora biti zbranega mnogo blaga, ker samo tako je mogoče povabiti na nakup inozemcc, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse pridobljene kože na naslov »Divja koža, velesejm, Ljublja-
na«, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled na uspeh. Pri tej priliki opozarjamo vse lovce, da dobro in pravilno posuše kože. Skoda bi bilo, če bi se vsled nepazljivega ravnanja skvarile, ker bo blago vsled zgodaj nastopivše zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči, ampak na zraku! Koža se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kot slabo posušena. Vsakdo, ki poveri kože v prodajo »Divji koži«, more takoj dobiti do 60% vrednosti kot predujem, kar bo dobrodošlo zlasti poklicnim lovcem, ki so navezani na svojo lovsko srečo. Podobna pojasnila daje brezplačno in drage volje urad velesejma v Ljubljani. —
Nedvomno
naf lepši film.
to sezi]® e
„Pravo prve noči'
Nikakor ne zamudite! Kino A pelo
z idea’n'm parom, VII,MO BANKY in RONALD KOI,MANO 1. — Veleramuntiino iu krasno !
Do torka!
Kino ApoSo
M a r i b o r, 5. decembra.
Davi se je pričelo zimsko zasedanje mariborskega porotnega sodišča in je kot prvi slučaj obravnavala porota znano uradno poneverbo v kurilnici državnih železnic od leta 1922. do 1927.
Iz obtožnice posnemamo sledeče podrobnosti: Obdolženec Franc R o j-k o in Oton Vo k a sta bila nastavljena v mariborski kurilnici brž po prevratu, in sicer prvi kot blagajnik in drugi kot računski uradnik in namestnik prvega. Rojkova naloga je bila, izdajati plače nastavljencem kurilnice, ki jih je približno 700—800. Denar je dobival od glavne blagajne glavnega kolodvora. Za časa Rojkove odsotnosti ali dopusta ga je nadome-stoval Oton Vokač, sicer pa je bilo njegovo glavno delo, sestavljati liste izplačil. Oba obdolženca opisuje njun bivši šef Fran Kotik in tudi nekateri tovariši kot vestna in pridna uradnika, ki sta uživala popolno zaupanje nadrejenih oblastev.
Preiskava pa je dognala, da sta oba brezvestno gospodarila z državnim denarjem in Rojko je še vrhute-ga uradoval tako malomarno z denarjem, da je soobdolženi Vokač skozi tri leta neprenehoma opozarjal šefa kurilnice Kotika na Rojkovo malomarno poslovanje in^ njegovo izostajanje iz urada, proseč šefa, da napravi red. Preiskava je dognala, da sta si obdolženca jemala od državnega denarja zneske, kakršne sta ravno potrebovala. Tako si je vzel Rojko 1. 1922., ko je kupil pri Vurbergu neki travnik, Din 15.000, kasneje zopet Din 15.000. Za svojega sina, ki služi pri vojni mornarici, je porabil po^ izjavi Vokača celih Din 20.000 državnega denarja. Koncem leta 1923. pa je vzel Oton Vokač Din 15.000 in ž njimi podprl nekega svojega sorodnika.
Ob takem poslovafiju ni čudno, da je ugotovil Rojko 1. aprila 1924, da nima denarja, in da ne more izplačati plač nastavljencem kurilnice. Povedal je to soobdolžencu Vokaču in zvečer sta ugotovila oba primanj-kljaj Din 163.000. Rojko trdi, da je hotel prijaviti ta primanjkljaj ravnateljstvu, da pa se je dal pregovoriti po soobdolžencu Vokaču, ki si je tudi izposodil imenovano vsoto iz državne blagajne. Vokač pa trdi baš nasprotno, da ga je namreč prosil Rojko, naj molči o vsej stvari. Uradna revizija, ki je bila izvršena 31. januarja 1927, pa ie dognala, da manjka v blagajni 282.692.88 Din.
Oba obdolženca sta izjavila v preiskavi, da si ne znata razlagati nastalega primanjkljaja. Preiskava pa je pokazala, da je nastal minus za to, ker je vzel Rojko po lastnem priznanju iz zaupanega denarja nad 33.000 Din, ki jih ni vrnil. Vokač pa je sestavljal napačne sezname za nadure kurilniškega osobja. ki pa nadur ni vršilo ali pa opravljalo delo za druge osebe, ali pa je vpisoval nadure onim delavcem v plačilno listo, ki so bili že odpuščeni ali so izstopili. Dalje je odredil Vokač še neka druga | neupravičena izplačila svojima bratoma, uslužbenima v kurilnici. Mno-jgoštevilnc nerodnosti se sploh ne dajo več ugotoviti, ker kurilnica nima več tako zvanih šihtnih knjig, ki so jih lani sežgali, da bi odstranili do-
kaze za svoje nedopustne manipulacije.
Dokazano je, da je bila blagajna 1. 1919., ko jo je prevzel Rojko, v redu in ni bilo nobenega primanjkljaja. Rojko ni vodil nobene knjige ali zapiskov o stanju blagajne, ni zaključeval dnevnih računov, tudi mesečnih’ ne in ni pregledoval stanja blagajne, neupravičeno je posojeval nastavljencem državni denar proti obrestim, ki jih je obdržal zase in je kljub primanjkljajem nalagal v dveh denarnih zavodih denar na svoje ime. Rojka je nadomestoval za časa njegove odsotnosti — do 80 dni in več na leto — Vokač, ki odgovarja skupno z Rojkom za primanjkljaj v državni blagajni. Tako obtožnica.
Razprava proti Rojku in Vokaču bi se bila imela vršiti že v jesenskem porotnem zasedanju, a je bila radi od sotnosti enega obtožencev preložena na zimo.
Današnjo razpravo vodi predsednik vdss. Guzelj, votanta sta dss. dr. Tombak in okr. sodnik dr. Travner;! zapisnikar avsk. Ašič. Javni obtoži-telj prvi državni pravdnik dr. Jančič, zastopnik finančne prokurature dr. Pretnar, zagovornika dr. Stor in dr. Hojnik.
Iz izjav samih obtožencev je razvidno žalostno dejstvo, da so vsa leta po prevratu delali v kurilnici z državnim denarjem tako kot svinja z mehom, kakor se je izrazil zastopnik finančne prokurature, oziroma da je bila tu prava »Sauwirtschaft«, kakor je rekel Rojkov zagovornik —* in to pri ogromnem vsakomesečnem denarnem prometu v znesku dveh milijonov dinarjev! Knjige se sploh niso vodile ali pa v največjem neredu, predujme n. pr. je izplačeval Rojko kar na cesti nekaterim uslužbencem... Revizij sploh ni bilo ali pa* so se vršile skrajno površno.
Ob 13. uri je bila razprava prekinjena in se nadaljuje popoldne.
Dečva
Vsemu našemu ženstvu v informacija — »Dečva« velika moda prihodnjega poletja
Preko vseh zaprek je sedaj zh bodoče poletje upeljava »Dečve« končnoveljavno sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne že pred šestimi leti-zapečete misli je zasigurana. Zahvala za to gre številnim izmed naših najodličnejših osebnosti'. Njih požrtvovalnosti in globokemu razumevanju velepomembno-, sti in potrebe enotnega, lepega cenenega in praktičnega ženskega narodnega oblačila, katero je kreirano iz častitljive naše narodne noše s pomočjo slovite pariške velike mode stilskih oblek, katerih značaj služi oživotvorjenju naše »Dečve«.
Prepričani smo, da bo naše ženstvo z veseljem pozdravilo in sprejelo »Dečvo«, dalo s tem našim pokrajinam narodno značilno lice, »Jugoslovenski Matici« in »Dečjemu domu« pa mali gmotni prispevek.
Vse dame, žene, matere, dekleta! Vse ženske organizacije bo pozvala k polnemu odzivu
Akcija za propagando »Dečve«.
Sr
6tr» S.'
Mariborski V E C t k N I K jutru*
V Maribor ti, cine 5. XIL 192t.
Uubl sveti Miklavi I
tEKSPRESNO-PRIPOROČENO PIS MO V NEBESA PROTI TAKOJŠNJI
POVRATNICI.)
Maribor, 5. decembra.
iTi veš, da smo mi Slovenci zelo pobožen, bogu in vsodi vdan narod. Dokaz te mu so številne cerkve in cerkvice, katere smo Ti postavili širom naše lepe domovine. V Ljubljani kraljuješ celo v stolnici in javna tajnost je, da imajo Ljubljančani baš radi te okolnosti vse polno privilegijev in monopolov...
Pri Kranjcih je tudi nastala tista pesmica :
»Svet’ ga Miklavža cirk’ovca —
gor sedi ’na mirkovca, mirkovca ...« katero si gotovo že slišal.
A tudi Štajerci te imajo zelo v čislih. Le poslušaj! Postavili smo ti lične cerkvice pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, kjer se fantje večkrat zaradi Tvoje časti in v Tvojo čast stepejo. Sedaj je v tistem kraju celo podružnica moške kaznilnice. Dalje imaš lepo in vzorno cerkev in faro Sv. Miklavža pri Ormožu. Nadalje imamo Tvojo cerkvico pri Vodrižu blizu Sl. Gradca, kjer Te vsi spoštujejo. Tudi Celje, Šmarje pri Jelšah in Nova Štifta v Savinjski dolini Te časti s cerkvicami. In Ti gledaš z nebes semkaj doli v to solzno dolino, imaš brezdvomno dopade-nje nad drevnimi Savinjčani ter nad celj-skimi dekleti in šmarskimi fanti.
Ljubi sveti Miklavž, dobrotnik naroda slovenskega, prosim Te za moje ljudstvo sledečih dobrot:
1. Naj se izpolnijo nam vse one želje, o katerih pravi naša govorica, da se izpolnijo o — svetem Nikoli...
2. Skrhaj sedanjim vlastodržceiu davčni vijak, odlomi nffi konico (»špico«), nam pa nakloni par dobrotchtanib velikih vagonov one duhteče božje masti, kateri pravimo: potrpljenje!
3. Odpri mariborskim volilcem glave, da bodo vsaj do 18. decembra 1927 prišli do spoznanja, da mestnih hiš niso zidali in ne avtomobilov kupili gospod župan, mousignor Jerovšek, 2ebot, Goleč ali Hrastelj — ampak volilci sami s svojimi dokladami!
4. Prinesi nam dosti snega za smučarski in sankaški šport, da bodo riaši zavedni čevljarji in krojači rešeni resno pretečih konkurzov!
5. Prinesi nam bonbonov vladnih obljub pa brez zlatega ali srebrnega papirja! Neomotane, takoj zavžitne, razumeš!
6. Prinesi nam... Prinesi nam ... Prinesi nam karkoli hočeš, samo šib ne, ne fig in ne rožičev, ker šibajo nas dovelj tam doli v prestolici Tvojega druga Nikola Pašiča; tudi fi& smo deležni od vseh strani, ne sicer sladkih, ampak tistih pro zaičnih, o katerih gre rečenica: Tu gor se vsedi, pa boš Benetke vidu... Rožičev nam pa tudi ne nosi, ker nam ob vsaki priliki in vsepovsod natikajo ne samo rožiče, temveč celo rogove!
In še eno prošnjo bi imel do Tebe, ljubi sveti Miklavž! Gotovo vidiš iz nebes, ali pa so Ti povedali Tvoji krilatci, da je v naše časopise vtihotapljenih vse polno kričeičih oglasov na Tvoj račun ... Vse se Ti vsiljuje, kakor da razpolagaš najmanj z neizčrpno bisago ali da si lastnik velebanke, kateri bi celo Narodna banka SHS morala biti dolžnik ... Nikjer pa ni inserata, kje se denar dobi... Daj, ljubi očka sveti Miklavž, naroči svojemu prokuristu Parkeljnu ali pa Tvojim belim krilatcem, da lansirajo vsaj pred Tvojim prihodom v naše novine velike oglase, — a la Bat’a in Zlatorog, kie Ti naj preskrbimo denar, da izpolniš želje svojih malih in velikih varovancev.
To bi bilo vse, ljubi sveti Miklavž. Upam, da boš to moje pismo še pravočasno dobil in da se ne boš dal vplivati od kakega drugega magarca na našem kontinentu.
Pozdravi mi vse dobre in poštene ljudi v nebeškem kraljestvu in priporoči del mojih prošenj za slučaj, da vlada tudi v Tvoji listnici dolgočasna praznina in kriza — »dobremu detetu Jezuščku«, in če je Ono tudi danes tako revno kakor v mrzli betlehemski štalici, poprosi svetega tovariša Silvestra... In če so vsi skupaj že bankrotirali, bodo bogati sveti Trije kralji iz Jutrovega nekaj primaknili.
Pozdravljen in na svidenje!
Tvoj Slovenski .1 a n e z.
Mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 5. decembra ob 17. (5.) uri »Divji mož ali Ugrabljena kraljičina« in Miklavžev večer.
Torek, 6. decembra ob 20. uri »Madame Butterfly« ab B. Prvič.
Sreda, 7. decembra ob 20. uri »Igra s smrtjo ab. D. Kuponi. Zadnjič. Znižane cene.
Četrtek, 8. decembra ob 15. uri »Divji mož«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Znižane cene. Petek, 9. decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. C.
Avtobus*Dromet v Studence
Mestna občina mariborska se je pa res izkazala! Ni bilo treba čakati do drugega leta, že 1. decembra sta pridrvela 2 zelena Chevroleta in nas gostoljubno sprejemala pod svojo streho. Kako sta bila potrebna, kaže dejstvo, da je bil prve dni ogromen promet. Niti velik Saurcr, ki je prišel v soboto na pomoč, ni mogel zmagati velikanskega navala. Nudili so se 'razburljivi prizori ob vstopanju in izstopanju. Pojavili so se ob tej priliki že tudi nekateri nedostatki, ki ovirajo brezhibno vožnjo: šofer ob takem navalu pač ne •more obvladati situacije. Šofirati in pobirati hratu voznino, je popolnoma izključeno, ker se vožnja s tem čakanjem zakasni, kar ni v interesu potnikov. Tudi medsebojno bi se oba avtobusa morala čas razdeliti tako, da bi se križala na polovici pota. S tem bi se dovoz in odvoz avtomatično reguliral in potniki bi bili zadovoljni. Kakor se vidi, bo proga Melje—Studenci najbolj rentabilna, kar je Tazumljivo: Studenci so naj večje delavsko predmestje s 4000 ljudmi, ki so vsi v stikih z Mariborom. Obžalovati je le, da :je »policijska ura« prometa že ob 20. uri. Ko bi se vsaj dala podaljšati do zadnjih
večernih vlakov, do konca gledaliških in kinematografskih predstav itd.!!! Saj je ravno večerna hoja v predmestju neprijetna in s to reformo bi vodstvo prometa ljudstvu napravilo veliko uslugo.
Mariborski umetniki razstavljajo v Celju.
Včeraj dopoldne sta Mariborčana Pirnat in Mežan otvorila v Celju v mestni hranilnici razstavo svojib del. Celje je z velikim posetom izrazilo izredno zanimanje za razstavo. .Otvoritvi, ki ni bila ofi-cijelna, je prisostvoval mestni župan, razni funkcijonarji in zastopniki tiska. Takoj ob otvoritvi so bila prodana štiri dela in je upati, da bosta umetnika imela uspeh. Priznanje in pozornost vzbuja Pirnata doprsni kip Cankarja, ki je da-leko boljši in mogočnejši od kipa, ki ga je kupila mariborska mestna občina. Razen tega vlada tudi veliko, zanimanje za Mežanove akvarele, predvsem pokrajinske motive, ki se odlikujejo po živahnosti izražanja. Umetnikoma želimo mnoge u-speha in priporočamo poset njune razstave Celjanom. —
Sokolski Miklavž
jc privabil včeraj popoldne v Narodni dom toliko radovedne mladine, da je bila velika dvorana z galerijami vred nabito polna, čisto razumljivo je, da je bilo težko pomiriti nestrpne malčke, ki so komaj čakali, da se prične spored. Težko bi bilo reči, katera točka programa je bila bolje izvajana: ali deklamacija, ali nastop ženske in moške decc, ali članstva. Otroška radovednost in strah pa sta sc še povečala, ko se je končno pojavil sveti Miklavž z dolgo belo brado in torbo polno darov za mladino. Ker so bili navzoči samo pridni otročiči, je obdaroval kar vse po vrsti, spomnil pa se je tudi nenavzočih siromašnih otrok, ki jim je poslal cele košare darov. Parkelji so povzročili seveda mnogo strahu, čeprav niso imeli dosti opravka. Aranžman je bil prav dober, le hrup je bil nekoliko prevelik. '
Mariborski	in
Mariborski občinski svet
ima svojo XI. redno sejo v sredo, dne 7. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: Poročila pred sedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. To bo najbrže zadnja seja sedanjega občinskega sveta, izvoljenega 1. 1924 za triletno dobo. —
Odprava vizuma med našo državo in Nemčijo.
Z današnjim dnem so odpravljeni po brzojavu notranjega ministrstva vizumi na potnih listih za potovanje iz naše države v Nemčijo in narobe. —
Gosp. in pol. društvo za I. okraj sklicuje za danes v pondeljek dne 5. dec. ob 20. uri v tajništvo SDS, Cankarjeva ul. 1 sestanek članstva radi posvetovanja o občinskih volitvah in agitaciji. Na dnevnem redu je tudi razgovor o daljnem delavnem programu društva. — Smrtna kosa.
Danes, ob pol enih ponoči, je umrla v Sv. Jakobu v Slov. goricah v najlepši mladosti, učiteljica gdč. Helena Vauhnik. Pogreb se bo vršil v sredo, 7. tm. ob 14.30 iz hiše žalosti na domače župno pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
Triinsedemdeseti rojstni dan
praznuje jutri starosta slovenskih novinarjev, bivši direktor in glavni urednik tržaške »Edinosti«, g. Makso Cotič. Svoj zasluženi pokoj uživa sedaj v našem mestu, daleč proč od torišča, kjer se je z izrednim uspehom uveljavljal ne samo. na težavnem novinarskem, temveč tudi nacijonalno-političnem in dru-žabno-knhurnem polju. Številnim ujego-vim prijateljem in znancem se pridružujemo kot gratulanti tudi mi, vzklikajoč mu: Še na mnoga leta! —
Nenavaden obisk.
Danes zjutraj je vstopil v prodajalno Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cestj
— tam kjer je uprava »Jutra« in »Večer-nika« — policijski organ, ki je v veliko presenečenje vseh navzočih pokazal na izloženo knjigo: Charles de Coster: U-lenspisgel, poslovenil Ant. Debeljak leta 1923 — češ, da je kot protiverska prepovedana in da se mora odstraniti. Na vprašanje, od koga je prepovedan, ni bilo mogoče dobiti odgovora in ravno tako je še zagonetno, kdo je v duhu in službi v letu 1927 neznane in nerazumljive inkvizicije izdal nalog za policijski obisk. Mož postave jc odšel — gotovo po uspešnejših in potrebnejših svojih potih,
— Ulenspiegel pa nazaj v izložbo in v roke kupcev, katere zelo vabi in miče magični sijaj tajnostne inkvizicije. —
Preljubi sv. Miklaž Slovenski!
Adjutant Tvoje škofovske milosti g. Krampus me je v nedeljskem »Večcrni-kii« napadel, ker sem si kot pohleven zemljan drzni!, v Tvojo čast in slavo javiti prve letošnje izložbe, ki so počastile Tebe v veselje »Špispurgarskega« Maribora. Okrcal me je radi »površnosti«, ker ob svojem pohodu 26. novembra še nisem mogel videti vseh »agentur«, ki so s Tvojim počaščenjem bile bolj počasne. Hudo sem se zameril njegovim zaščitnicam. Kot soliden zakonski mož sem pozabil ošvrkniti tudi one lepe barok-punčke, Bizjakove kekse itd. Krampus me je opečatil za »nemškutarja« in mi je s tem napravil hudo krivico. Kot zagovornik Tvojih Častilcev sem postal mučenec. Tvoj adjutant pa sc je pokazal kot dober poznavalec vseh mariborskih in drugih »korenin«. Zelo mi je žal, da sem se s svojo »površnostjo« adjutantu Krampusu tako hudo zameril. Upam pa, da ne boš hud name tudi Ti in boš danes zvečer obiskal vse »agenture«, ki so Te lepo počastile, milost pa izprosiš Tvojemu nesrečnemu Spectatorju. — Nalezljive bolezni v mariborskem okolišu.
Od 22.—30. novembra je bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu samo en slučaj nalezljivih bolezni in* sicer — šen. —
Upokojeno učiteljstvo!
Redni mesečni sestanek se bo vršil v torek dne 6. t. m. v »Vinskem hramu«. Tovariš K. bo načel vprašanje: »Kaj je X našim pokojninskim zakladaml*.
Zikovci poslednjič v Mariboru.
Današnji koncert kvarteta Zika je za dogledni čas tudi njihov zadnji koncert v Mariboru, na kar posebno opozarjamo. Ne zamudite prilike! —
Ugodna službena priložnost
Železo-strugarji v večjem številu naj se zglasijo jutri .ob 9. uri dopoldne pri borzi dela, kjer so za njih dobre službe z ugodnimi pogoji na razpolago. —
Ljudska knjižnica v Mariboru
posluje radi praznika v četrtek od 9.30 do 11. dop. Člani Vodnikove družbe, ki so plačali letnino v knjižnici, dobijo isto-tam knjige na podlagi plačilnega potrdila. —
Izšel je Gospodinjski koledar Jugosl.
Matice
za leto 1928. Cena za člane Din 16, za nečlane Din 20. Dobi se dnevno v pisarni Ju goslovenske Matiee, Slovenska ulica, nasproti »Črnega orla« od 17. do 19. ure, ali pa pri blagajniku A. Doležalu, Jurčičeva ul. št. 4. Koledar je v vsakem oziru izpopolnjen in ga sleherna gospodinja neobhodno potrebuje za svoje gospodinjstvo.
Usoden sunek.
Sinoči je v neki gostilni ob pristanu prišlo do prerekanja med Terezijo Š. in Jožefom V. Oba sta bila močno vinjena, Terezija pa je postala preveč agresivna in je hotela prepirljivega Jožeta izriniti iz gostilne. Jože se je temu uprl in sunil Terezijo od sebe, pri čemer je padla in se na levem sencu nevarno poškodovala. Odšla je na rešilno postajo, od koder so jo prepeljali v bolnico. Po zatrdilu njenega moža, je sama kriva težke nesreče. —.
Miklavž v Ljudski knjižnici.
Minuli teden jc nakupila Ljudska knjižnica prav vse novosti, ki so izšle zadnje mesece na slovenskem književnem trgu. Knjižnica je izdala zato nad 1000 Din in bodo lepi romani in povesti že prihodnji četrtek izposojevalcem na razpolago. — Uradne ure v Ljudski knjižnici (Narodni dom pritličje) v četrtkih in sobotah zvečer, ter v nedeljo dopoldne. -i_
Češki Miklavž v Mariboru.
V nedeljo popoldne je priredil Češki klub zanimiv Miklavžev popoldan svojim članom in deci. Dvorana hotela »Pri zamorcu« je bila nabito polna češke mladine in roditeljev. Mladini so najprej pred vajali v marijonetnem gledališču pravljico iz Krkonošev, nato pa so otroci češke šole šole z izredno ljubkostjo deklamirali češke pesmi. Stariši so bili zadiv-Ijeni nad dobrim uspehom svoje dece, ki jo poučuje letos v češki dopolnilni šoli g. Steplijeva. Po zanimivem sporedu je prišel še Miklavž in obdaril vso deco. Po oficijelnem sporedu se je razvila še prijateljska zabava ob sviranju društvenega ožjega orkestra. —
Prireditev zveze kulturnih društev.
Cenjene darovalke za prireditev Zveze kulturnih društev dne 8. decembra ulju-dno prosimo, da oddajo svoja darila 8. decembra ob 13. uri v mali dvorani Narodnega doma. -- Z. K. D.
Naj večja narodna prireditev.
bo gotovo glasbena prireditev obmejnih tamburaških pevskih zborov v četrtek, 8- dec ob 3. pop. v Narodnem domu v Mariboru. Kdor se hoče prijetno zabavati v domačem krogu, kdor se hoče prepričati. da so še piogoče prisrčne narodne prireditve, naj pride. Vstopnina 3 in 5 Din.
Obrtniški sestanki
se vrše: danes, pondeljek, dne 5. decern« bra. ob 8. zvečer v gostilni Kožuh (Schrott) na Koroški cesti za koroško predmestje, in v sredo dne 7. dec. ob & zvečer v gostilni Misleta v Cvetlični ul! za II. okraj. K obilni udeležbi vabi volil-1 ni odbor obrtnikov.	1857	^
Esperantsko društvo v Maribora
priredi v soboto, 10. t. m. ob 20. uri Gambrinovi dvorani Zamenhofovo jubilejno proslavo s propagandno-zabavnirti sporedom, obsegajočem nagovore, deklamacije, petje, glasbo in ples. — Prijatelji esperante so iskreno vabljeni. Brez vstopnine. —	1856
Danes zvečer velika Miklavževa veselica v Veliki kavarni. Kabaretne predstave, razdelitev ,dadJ» koncert vražja kapele. «■ i
V~Wttn>6"fo, me & xie mr*
Siran 3.
Poplava in lakota v severni Afriki
DEŽEVNA DOBA Z DOLGOTRAJNIMI PLOHAMI. — LETALCI. EDINI
USPEŠNI POMOČNIKE
Alžir so pretečni teden zadele velike prirodne nesreče, ki bodo za dolgo časa imele najtežje posledice. Letošnja deževna doba je nastopila z nenavadno silo in je dalje časa lilo v silnih plohah. Dolotrajne plohe so povzročile veliko poplavo in so zlasti kraji blizu obale strahovito uposto-£eni in oškodovani. Uničena je žetev in velike živilske zaloge so se pokvarile v vodi. Arabski del Tenesa je od poplave popolnoma razdejan, okrog mesta Bouhenne je pa voda nanosila celo jezero blata. Ko so pionirji prišli mestu na pomoč, so kolone obtičale v blatu. Mule so se preko kolen vzgrez-flile v blato, morali so jih izprečb da ne bi poginile tam, kjer so obtičale. B hrano in drugimi potrebščinami so morali prebivalce poplavljenih ter z močvirjem obdanih krajev oskrbeti trakoplovi.
V mnogih krajih je že prvi poplavni naval uničil vse vodne naprave in nastalo je strašno pomanjkanje pitne vo-ie. Mnogoštevilni kraji so bili v kratkem času popolnoma odrezani od sveta in prebivalci so strahovito trpeli, dokler niso prihiteli na pomoč erakoplovi. Rodovitna oranska pokra fina je silno oškodovana, in če do prihodnjega deževja ne bodo izkopane struge in postavljeni jezovi, si nekdaj tako cvetoča pokrajina več let ne bo
mogla opomoči. Okrog Perregaux-a so uničeni velikanski oranžni nasadi.
Francosko notranje ministrstvo ceni že dosedanjo škodo na 500 milijonov frankov. Vremenske katastrofe so pa zahtevale tudi človeške žrtve. Ob naglem naraščenju vode so ljudje plezali na strehe in drevesa meneč, da bo voda začela kmalu padati. To pričakovanje se pa ni uresničilo in ljudje niso mogli več na varno. Tako je utonilo okrog 2000 ljudi-domačinov in kolonistov. Podrobnejših poročil se še do sedaj ni dalo zbrati, ker so mnogi poplavljeni kraji med seboj brez zveze. Tako so med Oranom in Mostaganom poplavljene in porušene vse ceste ter opravlja zvezo ža silo le parnik, ki vozi ob obali. Poveljnik francoske vojaške posadke v Alžiru je dal civilni oblasti vse pionirske in trenske čete na razpolago. Mobilizirani so tudi vojaški letalci, ki imajo največ zaslug pri rešilnih akcijah. Mnogoštevilni prebivalci, ki so izgubili streho, še vedno čakajo v podrti-nah, da se ceste v toliko popravijo, da bi se lahko odpeljali v druge naselbine. Ko bo voda enkrat odtekla, ko bo razkopano nanošeno blato in ceste vsaj za silo popravljene, se pa začne drugo poglavlje nesreče:	nevarnost
dolgotrajne lakote.
Spori
■nBBBDBnn
Kita ski generali
MJadi svetovni potnik Kundinger se je iz Indije podaj na Kitajsko. Pot iz Bankau-a do Pekinga je napravil v družbi nekega tovariša s kolesom. Bilo je strašno potovanje skozi pokra fine, po katerih je še nedavno divjaia rojna. Naokrog so še ležali mrliči in :ele jate psov so jih trgale. Vsaka iruga vojaška posadka je svetovna potnika ustavila, aretirala in odvedla io prihodnje posadke. Nekatere posadke so pa potnika opremile z legitimacijami in tako sta mladeniča pol Dota opravila kot jetnika in osumljenca, drugo polovico pa kot častna gosta raznih vojaških poveljstev. V Tientslnu sta bila sprejeta celo od ge-aerala in diktatorja Čang-Čo-Lina. Desna roka tega generala je Vang-lut-Zin, ki je nekaj let preživel v Nemčiji kot monter. General in diktator je nepismen, nekdaj je bil baje morski ropar, njegov svetovalec je pa visoko naobražen in vešč mnogih jezikov. V Tsinonfu sta spoznala tudi generalsko veličino Čang-Čung-Čan-ga. Ta general ima 52 žen in za seboj tudi burno preteklost. Nekdaj je bil Sluga pri kitajskem poslaništvu _ v Moskvi, potem je pa stopil v vojaško službo, kjer je od navadnega vojaka spravil do maršala. V Šanghaiju sta bila predstavljena kantonskemu gene ralu Čang-Kaj-Šeku. Ta se je v njuno spominsko knjigo podpisal ter svojemu podpisu pristavil geslo: »Svet je last naroda«. Ker je pisal kitajski, je porabil za ta kratek stavek celo stran knjige. V Charbinu na kitajsko-ruski meji sta dobila svetovna potnika od ruskega ravnatelja transsibirskih železnic vozni listek 1. raz. do Moskve. V Moskvi sta spoznala Borodina, ki je igral tudi precejšnjo ulogo v zadnjih kitajskih bomatijah. Naprosila sta ga za sliko, a se je mož dolgo časa obotavljal. Nazadnje se je pa le dal slikati in to, kakor je izjavil, prvič v Svojem življenju.
Rusi v Ženevi
Pred prihodom ruske delegacije na razorožitveno konferenco v Ženevo so se po nekaterih švicarskih listih pojavili članki s tendenco, naj se ne pozabi, da so ruski zastopniki in diplomati predstavniki sistema, ki je toliko ljudi uničil in oškodoval. Avtorji teh člankov so bili razni švicarski pod letniki, ki so povodom ruske revolucije imeli škodo na svojem premoženju. Policija se je bala, da se ne bi zopet znašel kak atentator, kakor pred leti Conradi, ki je ustrelil sovjetskega diplomata Vorovskega, ter je organizirala naistrožjo službo na poseb
no varnost ruskih zastopnikov. Osob-je hotela, kjer so si Rusi najeli stanovanje, je policija najnatančnejše per-lustrirala in gotovo je tudi precej detektivov sedaj pod krinko hotelskih uslužbencev. Ko so Rusi prispeli, je bil kolodvor močno zastražen od policije. Ruska delegacija šteje 12 moških in 4 ženske člane. Tu sta najprej oba ljudska komisarja Litvinov in Luna-čarski, potem član centralnega gospodarskega komiteja Ugarov ter šef generalnega štaba rdeča vojske Pugčev. Litvinova žena, ki govori mnogo jeziT kov, vrši službo tolmača.
Sodba Angležinje o vrednosti žene.
Članica angleške spodnje zbornice ie te dni imela v Nunneatonu govor, v katerem je dejala o vrednosti žene:
> Moški« — je dejala — »ne priznava nikdar prave vrednosti, žene. Pripro-sta delavska žena dela 80 ur tedensko in pod najneugodnejšimi pogoji, za 84 grošev na uro, ki jih je ministrstvo za delo določilo kot minimum prejemkov, to je 67 šilingov na teden. Žena je moškemu potrebna, ako hoče, da bo zadostil in dorasel nalogi, kajti brez njenega težkega dela v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, bi moralo propasti celokupno gospodarstvo. — Kljub temu se ženi njen trud ne priznava, temveč se jo smatra za »an-gelja v hiši«. Vendar žena hrepeni po tem, da bi čutila, da za svoje delo prejema plačilo. Današnji položaj ženske odgovarja suženjstvu.
Požar v velikem časopisnem podjetju Bukarešte.
V noči od četrtka na petek je izbruhnil požar v poslopju rumunskega vladnega lista »Independance Rou-maine«. Ogenj se je razširil v kratkem času na sosednje poslopje, kjer je v pritličju tiskarna lista »Vitorul«. Sele po polnoči se je gasilcem posrečilo ogenj zadušiti. Drugi dan oba lista nista mogla iziti. Skoda se ceni na 15 miljnnov lejev. Oškodovana je tudi razstava slik, ki je bila nad tiskarno »Vitorula«.
Hungarija liabet papatn.
Iz Budimpešte javljajo, da je bil te dni imenovan novi primas katoliške cerkve za Madžarsko. Visoko mesto je dodelil Vatikan nekemu benediktinskemu patru Justinianu Heredy-ju, 431etnemu slovaškemu rojaku, ki se mudi sedaj v Rimu pri urejevanju novega kodeksa kanonskega prava. Ta vest je izzvala v Pesti baje nemalo presenečenje, brzojavno pa so čestitali Heredy-ju državni upravitelj Horthy, člani vlade in druge odlične osebe Madžarske.
ISSK Maribor:ASK Primorje 3:2 (1:0).
Z včerajšnjo prijateljsko tekmo med Primorjem in Mariborom je bila definitivno zaključena jesenska nogometna sezona v Mariboru.
Primorje je nastopilo z več rezervami in ni predvedlo one igre, kakor smo pričakovali. Zlasti je moštvu manjkalo skup nosti in razumevanja. Posamezni deli so igrali raztrgano, dočim je ugajala igra posameznikov, sigurno obvladanje žoge, odločen start in trmasta prodornost, predvsem levega krila Kariša, ki je moštvu mnogo koristil. Poleg njega je v napadu najnevarnejši Erman II., Jug I. in Čebohin nista uspevala. V krilski vrsti je dobro vršil funkcijo srednji krilec, dočim sta stranska zaostajala. Glavni razlog neuspeha je predvsem pripisati krilski vrsti, ki ni nudila potrebne zveze med ožjo obrambo in napadom. Branilca sta bila sigurna. Vratar je zadovoljil.
Moštvo Maribora, ki je nastopilo brez Hreščaka I., je predvedlo slabo igro. Največ je grešil napad, ki je pustil nešteto zrelih pozicij neizrabljenih, zlasti v prvem polčasu, ko je imel več od igre in je moštvo v trenotkih prevladovalo. V napadu se je odlikoval Hreščak II., ki je bil najprodornejši. Pavlin je bil kmalu začetkom igre blesiran, dočim je Bertoncelj slabo prodoren. Z izredno sigurnostjo obvlada žogo, v driblingu je nedosegljiv in je gotovo najboljši tehničar v moštvu. Napako pa ima v tem, da v startu zaostaja v najodločilnejših momentih. Desno krilo je dobilo noge in se razgiblje od čgsa do časa. Je pa preveč nesamostojno in je včeraj zavozilo več popolnoma zrelih pozicij. Levo krilo nemogoče.
Tekma je potekla v prav živahnem tempu, ki ga je spočetka diktiral Maribor, kasneje pa sta se moštvi uravnaii in nudili enakovrednega nasprotnika, ki sta prodirala in branila z več ali manj sreče. Izgledi na uspeh so se menjavali in žoga je menjavala polji. Maribor je ustvarjal nevarnejše situacije in šele v 34’ doseže Hreščak II. po prostem strelu Košenine z glavo vodilni goaL Primorje je tempo poostrilo, vendar je sodnik od-žvižgal, predno je uspelo izenačenje. — V drugem polčasu so gostje izsilili več korerjev in že v 13. minuti uspeli z izenačenjem. Nato so se prizadevanja na o-beh straneh stopnjevala in proti pričakovanju je sledilo 5 blagoslovljenih minut V 21. minuti zviša Hreščak II. na 2:1
in v naslednji minuti Kirbiš na 3:1. Žogo prevzame Primorje in zmanjša na 3:2 v 25 minuti. Mariboru je uspelo, da je vzdr žal vodstvo do konca. Primorje je za-streljalo dve enajstmetrovki. V splošnem tekma ni nudila najboljše igre in sta obe moštvi bili daleko pod formo.
Sodil je g. Planinšek dobro in skoraj prestrogo (druga enajstmetrovka).
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Igralci mladine, rezerve in prvega moštva se pozivajo, da se udeleže jutri v torek ob 20. obveznih gimnastičnih vaj, ki se bodo vršile v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Udeleženci naj' prineso telovadne obleke in copate. — Načelnik.
Hajduk :Hašk 4:0 (0:0).
Hajduk se je pokazal daleko močneje šega protivnika in zasluženo porazil Hašk, ki ni nudil nikakega odpora. Splitčani so predvedli vzorno igro in v prvem polčasu imeli izredno smolo.
UTE:BSK 3:1 (2:0).
Budimpeštansko moštvo Uj-pesti je porazilo prvaka beograjskega podsaveza BSK, ki ni zadovoljil. Častni goal je dosegel tik pred zaključkom polčasa.
Sand prvak subotiškega podsaveza.
Z včerajšnjo tekmo Sand-Somborskl SK, v kateri je Sand zmagal v razmerju 9:1, si je s 15 točkami zasigural prvenstvo podsaveza.
A d m i r a je sigurni zmagovalec v jesenski sezoni in je porazila Hertho v razmerju 5:2. R a p i d je porazil Hakoah v razmerju 9:1, Vienna Simmering 2:1. W A C je v briljantnem stilu odpravil BAC v razmerju 6:1, dočim je W a-cker zmagal nad Austrio v razmerju 2:0.
Plavalna tekma Avstrija češkoslovaška.
Proti pričakovanju je zmagala Avstrija z 48 točkami proti 39, ki so jih dosegli češkoslovaški reprezentanti. Watterpolo tekmo, ki se je dvakrat podaljšala, je odločila Avstrija v svojo korist.
Mednarodna alpska vožnja.
Zastopniki avtomobilskih klubov Nen*> čije, Avstrije, Švice in Italije, so sklenili, da prirede 12. avg. 1928 štiridnevno mednarodno alpsko vožnjo Milano—St. Moritz—Meran—Miinchen—Dunaj (2000
km).
Samomor dunajskega zdravnika.
Nedavno se je na Dunaju z morfijem zastrupil znani zdravnik za ženske bolezni dr. Emil Spitzer. Veljal je za izredno spretnega zdravnika in je imel številno klijentelo. kajti v vseh krogih so ga zelo cenili. O razlogih njegovega samomora se mnogo pripoveduje. V glavnem pa se navaja, da je postal žrtev § 144. Ena izmed njegovih pacijentinj ie bila po operaciji prepeljana na kliniko, doktor pa je bil prijavljen radi nedopustne operacije policiji. To ga je tako vznemirilo, da si je sodil sam. Dr. Spitzer je imel 53 let. Za časa svetovne vojne je bil ruski ujetnik in se je po več letih vrnil v domovino. S finančno pomočjo svojega brata je zopet pričel z delom. Po vrnitvi iz ujetništva je bil čudak. Živel je sam v svojem stanovanju in ga- tudi pospravljal, čeprav so mu dohodki dopuščali, da bi si najel služkinjo.
Ruska ekspedicija išše zlato.
Ivan Primakov, znani ruski razisko valeč v predelih zlatih nahajališč, ki je imel v Sibiriji zadovoljive uspehe, ie odkril v Karakstanu veliko nahajališče zlata. Z raznimi strokovnjaki je odšel v gorovje Ulu-Tau, kjer se je zadrževal nad tri mesece. O uspehih je Primakov obvestil oblasti. O odkritjih navaja sledeče:	»V	dolenjem
teku reke Asu Tasta, ki je pritok Ters-Akkana, v pokrajini Artbazar, je ekspedicija odkrila velike zlate poljane. Razen peska, ki je bogat na zlatu, se nahajajo v omenjenem gorovje tudi velika nahajališča azbesta, bakra, pre moga, grafita in drugih mineralij*.
Izposoievanie orožja med roparji to vojaki.
Iz Pekinga prihaja poročilo o nar slednjem slučaju, ki Mo Mvetliuje varnostne razmere na Kitajskem m posledice gospodarstva številnih K-ncralov in diktatorjev Policija je ugotovila, da vojaštvo vladne vojske izposoja puške in strelivo razbojniškim tolpam. Ta idilična izmenjava orožja še vrši vedno tedaj, kadar se vojaške čete vračajo iz svojih pohodov na odmor. Vojaki dobijo od roparjev za izposojeno orožje nekaj odstotkov od nočnega roparskega plena. Ce je taico v vladni vojski, si vsakdo lahko mislh da pri Čang-Čo-Linu in pri drugih generalih ne bo manjše vzajemnosti med vojaki in roparji.
Brzojavne slike med Dunajem in Ber* linom.
S 1. decembrom je bila otvorjena v Srednji Evropi prva proga brzojavnih.,, slik. Ob 10. uri dopoldne so slovesno brzojavili prve slike z Dunaja v Berlin ter narobe. Prvi sta bili sliki obeh državnih kanclerjev dr. Marxa in dr. Seipla z lastnoročno pisanim pozdravom. S tem prehaja v prakso dolgoletno težko raziskovanje in delo po sistemu lipskega učenjaka, profesorja Karolusa. Berlinski profesor dr. Kort! je že 1. 1907 brzojavil slike iz Berlina v Miinchen. To so bili prvi poskusi telegrafije slik.
Kupujte železniške vozne karte v biijetarni .Putnika* v Mariboru, Aleksandr.3fi
Radi opusSISve
damskega modnega blaga
se od 1. do 15. decembra 1927
RAZPRODAJA MODNO BLAGO do 20*1» izpod dnevnih cen
F. MASTEK, GLAVNI IkG 16
Za Miklavževa in božična darila v bogati izbiri angleško moško in damsko sukno, puloverji, telovniki, modne / srajce, samoveznice, gotove obleke, zimski in dežni plašči, dežniki, klobuki, modni žali, gamaše itd.
POZOR!
POZOR!
'»"'"H
ako Vam VaSi stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Juslln Oustlnili, Tattenbachova ulica štev. 14, ker Ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vaeh vrst	937
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
PO KONCERTU KVARTETA ZIKA
MIKLAVŽEV VEČER
V VELIKI KAVARNI
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
Spadialltafta: N«pr«-naoCIllvI Jesenski In slmskl ievljl l
1275
iiiiimiiisii
Alt že veste
kaj kupiti
za Milclavža ? ■?
Ni ca primernejšega darila, kot so oblačilni predmeti, ki vsakega gotOT* najbolj razrasel*. Ce ne morete plačati takoj dobit* pri tvrdki
L. ORNIK. Koroška 9
vsa take predmete na obroka« — Poslužlte so usodnosti 1
IIIIIIIII1IIU
Umrla nam je i«kr*no ljubljena hčerka, sestra teta in svakinja, gospodičDa
Helena Vauhnik
učiteljica
v pondeljek, dne 6. decembra eb pot 1. uri po tetki, mnkepolni bolezni v n»jl*p-i mladosti.
Pogreb nepo abne pokojnice se vrSi v sredo, dn* 7. dec. eb IS. uri it hiš« žalosti pri Sv. Jakobu v Slov. goricah na tamoi-nje pokopališče.
ST. JAKOB v Slov. gor., dne 6. decembra 1927
Žalujoči ostali
Za Miklavža
priporoča svojo bogato zalogo bonbonov od navadnih do najfinejših vrst, bonbonijere, čokolado in raznovrstno dnevno sveže pecivo po izvanredno nizkih cenah slaščičarna
SEM AN. ILICH, Maribor, Slivenska 5.
Oglejte sl IsloSboI	170
Iščem
učitelja hrvaščine
ki bi me v kratkem času upeljal v osnove jezika in mi nudil možnost izobrazbe tudi v izrazih trgovske stroke. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Hrvat«.	1860
SVETOVNI PATENT
k,ZEPHIR
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
z 10 kg drv ogrevai sobo skozi 24 ur „ZB«miR“, tvorrtisa t>
Zastopstvo za Maribor 2elc«clfl^
PINTER & LENJUUt'
izdala Konzord} »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: F r
Stank« De
an Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t e 1 a v Mariboru.
MarfKorsfct V F C F I? N f K lulra,
kogar ne vidi, razen mene in celi čas je govoril skozi nos:
»Pješko-ov, srajco moraš premeniti-i! Pješko-ov, ne cepetaj z nogami! Pješkov,
»Mu, pa — pojdi domov! Da. Domov. Nimam namere učiti te. Da. Nimam na-
Sftaksim Gorki:
Otroška lata
$1 Poslovenil dr. 1. D.
»Ka-aj?« je dejal, ko me je sprejel; zasmejal se je in zapiskal:	»Pravijo: ni
dražjega prijatelja, kakor je rodna mati, sedaj pa se zdi, je treba reči: ne rodna mati, ampak stari vrag dedek! Eh, yi-i.. •«
Nisem še utegnil dodobra se ogledati po novem kraju, že sta prišli babica in mati z detetom; očma so pregnali iz tovarne, ker je odiral delavce; odpeljal se je nekam, in skoraj nato so ga sprejeli v neki čakalnici za blagajnika, da je prodajal vozne listke.
Prešlo je mnogo pustega časa in znova so me preselili k materi v klet kame-nite hiše; skoraj nato me je poslala mati v šolo, ki pa mi je takoj s prvim dnem postala zoprna.
Učitelj je bil žolt, plešast, neprestano mu je tekla kri iz nosa, hodil je v razred z bombaževino v nosnicah, sedel za mizo, gnusno izpraševal naloge, nenadoma utihnil na pol besedi, potegnil bombaževino iz nosnic, jo ogledoval in zmajeval z glavo. Njegov obraz je bil ploščat, bakren in kisel, v gubah je ležala nekaka prazelen, posebno čudne pa so bile njegove oči, ki so se tako neprijetno prilep-ljale na.moj obraz, da se mi je vedno ho telo. obrisati lice z roko.
Nekoliko dni sem sedel v prvem oddelku, skoraj čisto pri učiteljevi mizi; to je bilo neznosno, zdelo se mi je, da on ni-
že zopet se je natekla luža od tvojih čevljev!«
Vse to sem mu poplačal z grdim kljubovanjem: nekoč sem prinesel s seboj polovico melone, jo izdolbel in na nitki privezal nad vrati v poltemni veži. Ko so se vrata odprla, je šla melona kvišku, ko pa je učitelj vrata zaprl, — mu je sedla melona naravnost na plešo. Stražnik me je odpeljal z učiteljevim pismom domov in povrnjeno mi je bilo za to šalo na moji koži.
Drugikrat sem mu nasul v miznico tobaka za njuhanje; začel je tako kihati, da je zbežal iz razreda, namesto sebe, pa poslal zeta oficirja, ki je ukazal vsemu razredu, naj poje državno himno. Tiste, ki niso peli prav, je tolkel z ravnilom po glavi, kar je čudo pokalo in bilo prav smešno, pa ni bolelo.
Veroučitelj, lep in mlad, bujnolasi pop. me ni vzljubil zato, ker nisem imel »Zgodb svetega pisma starega in novega zakona«, in ker sem se predrznil oponašati način njegovega govorjenja.
Ko je prišel v razred, me je takoj vprašal:
»Pješkov, ali si prinesel knjigo ali ne? Da. Knjigo?«
Jaz sem odgovoril:
»Ne. Nisem je prinesel. Da.«
»Kaj — da?«
»Ne.«
mere.«
To me ni kaj posebno jezilo, šel sem in se do konca nalog izprehajal po umazanih ulicah predmestja in opazoval šu-mno življenje v njem.
Pop je imel lep Kristusov obraz, prijazne ženske oči in majhne roke, ki so bile tudi prijazne do vseh reči, za kar so prijele. Vsako stvar — knjigo, ravnilo, držalo — je prijel čudovito lepo; kakor da bi bila živa, jo je pop imel zelo rad in se bal, žaliti jo z nepazljivim dotikom. Z otroci ni bil tako ljubezniv, vendar pa so ga vsi imeli radi.
Ne glede na to, da sem se učil še dosti dobro, so mi kmalu povedali, da me bodo izključili iz šole zaradi nedostojnega vedenja. Grozile so mi velike neprijetnosti, mati je postajala vse bolj razdražljiva in me je vedno pogosteje pretepala.
Toda prišla je pomoč — v šolo je nepričakovano prišel škof V ronf, majhen človek, podoben čarovniku in, kakor se spominjam, grbast.
Ko je v široki črni obleki in s smešnim pokrivalom na glavi, sedel za mizo, je osvobodil roke iz rokavov in dejal:
»Nu, govorite, otroci moii!« V razredu ie kar naekrat postalo toplo, veselo, za-ve'o nepoznano prijetno.
Za mnogo drugimi je pozval mene k mizi in resno vprašal:
»Koliko — let imaš? Toliko-o? Kako si, bratec, dolg, a? Si velikokrat stal na dežju, a?«
v Mariboru, dne S. XII 192f.
Položil je na mizo suho roko z velikimi, ostrimi nohtu prijel s prsti brado, ki ni bila bujna, se zagledal v moj obraz z dobrimi očmi in mi predlagal:
»Nu, pripoveduj mi iz svetih zgodb, kar ti je všeč!«
Ko sem mu povedal, da nimam knjig in da se ne učim svetih zgodb, je popravil pokrivalo in rekel:
»Kako to" ^ega se je treba učiti! Mogoče pa, da ;e kaj znaš, slišiš? Ali psal-ter znaš? Dobro! In molitve? Nu, poglej! Pa še življenje svetnikov? V verzih? Poglej, koliko mi znaš ...«
Prišel je naš pop, zasopel, rdeč, škof ga je blagoslovil, ko pa je pop začel pripovedovati o meni, je škof dvignil roko in rekel:
»Izvolite počakati, trenutek ... Nu, povej mi o Alekseju, božjem človeku!«...
»Prekrasni stihi, bratec, ali ne?« je dejal, ko sem prekinil, pozabivši nekatere verze. »Ali še kaj?... O kralju Davidu? Rad poslušam!«
Videl sem, da je res poslušal in da so mu bile pesmi všeč; spraševal me je že dolgo časa, nato pa je prenehal in me poizvedljivo in hitro vprašal:
(Dalje prihodnjič.)
Perica gre na dom
prat. Kacijanerjcva 20, dvorišče. 1817 Skisane zeljnate glave za sarmo priporoča M. Berdajs, Trg Svobode.	1774
Najboljša in najcenejšp delavnica za snežne čevlje in galoše. Frankopano-va ul. 10. Govedič.	1814