številka 33.	PTUJ; 1. SEPTEMBRA 1961	CENA 20 DIN	Letnik XIV
Ü Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi
I za območje bivšegu ptujskega okraja
Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem
Odgovorni urednik- Anton Bauman
^	Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8
jf rplpfon 156, čekovni - raču n pri Narodni banki Ptuj
ÎJ'	št 604-19-3-206
J/.	ñokopisov ne vraćamo,
f)!	Tiska .Mariborska tiskarna Maribor.
})J Celotna naročnna za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo
1500 din
Ob konferencah
sindikalnih podružnic
v pogcjih neposrednega uprav-
ljanja dobivajo delovne konferen-
ce sindlkaLnih podružnic vse vej:ji |
pomen za čim uspešnejše razvi-
janje ob'dk neposrednega samo-
upnrav.janja in odločanje članov
delovnih kolektivov. Namen letoš-
njih de'ioMnih kcnferei^c je pospe-
šiti uveljavljanje novepe gospo-
darskega sistema, istoča^sno pa
vpjivaiti na poHti'ko delitve dohod-
ka v podjet.Hh. da se bodo pra-
vilno odirežaie potre'be po napred-
ku proiz'vodn.je in nadailjnrm raz-
voju prpizva.ići'nih sil, ter da se
vzporedno z us-pehi proizvodnje
izboijšujc'jo pogoji dela in dviga
življenjski st-an-da-d delovnih ljudi.
Nadailjr.e na cga delovnih kon-
ferenc je, da vplivajo пз izgra-
jevanje in ustvarjanje načel de-
ktev po delu, tako glede delitve
dohod'ka med ekonomskimi eno-
temi, prav tako pa tudi glede de-
litve osebnih dohodkov. \ sredi-
šču razprav na de'ovnih konferen-
cah bo vprašanje ekonom^^kih enot
in isksmje cblik, kako zagotoviti,
da bodo asi členi delovnih kolek-
tivov predit-avljali kolektivni or-
gan sEmouipravljanja v ekonom-
skih enctah.
Konference bi na i .spodbudno
vplival e na povečan.ј.е politične
»ktivnesti celotnege članstva v
upraivjjanju in utrjevanju éruzbe-
ПЗ zau'esti, da uoravljanje ni samo
pravica, temvef dolžnost .sleher-
nega posameznika v delovnem ko-
lektivu.
KA.I BODO PREDVSEM
OBR.AVNAVALE DELOVNE
KONFERENCE?
Оеочте konf«^rence bodo ob-
ra'vna'vale tri glavna vprašanja.
Tako morajo ugotoviti rezultate
aospo.ierjenia v prvem polletju
аГивГрлЈ^Г алп шз1 s izaAZ л ш -[gei
novega gospodarskega sistema.
Prikazano bo gibanje proizvod-
nje in produktivnosti dela. eko-
nomičnosti in rciUabilnosti po-
sov^nja: gibanje cen. formiranje
čistega dohodka in delitev čistega
dohodka na osebne dohodke in
.skled? podjetja; gibanje osebnih
dohodKov. sk'.3d podjetja, osnov-
na in obratna .=^redstva, investicije
in podobno. V obravnavi bo pro-
blematika stpn-vanj ze delaivce
in smprnice, k-ko naj podjetja v
bodoče z Icstnimi sredstvi poma-
gajo reševati ta problem. Govora
ho o higijen-ko teh'ični varnosti,
vzrokih obolenj in nezgodah pri
de u. zdrav,stven?m stanju članov
kol-^ktivh. d"-U7beni prehrani, let-
nem rddihu in o ostaUh vpraš-a-
njih, ki vplivajo na standard de-
ku-cpv in us'užboncev.
Delovn' konference bodo spre-
je'e načela o osnovnih merilih
za	• čistega doh. na oseb-
ne drhod'<e in sklade podjetja.
Posebno poz. bo posv'čena vpra-
sfri^m. k?''<šen na i bo sistem za
ugotavljanj? o^ebneoa dohodka
dp';>vca in odvisnosti nj°<)ovega
osebnega drh-dka od ut" hov
njeoovei? d"'a. usosh'^v nj^-oove
ekonorr-îk'» enrte in do uspehov
ce'otnena podjetja. Tu .se posla'v-
Ija važno \рг°^?п.;9. kakšna naj
bodo me-ila z-a uaotav'jgn.i'e de-
lovneg-a u^oeha posameznega de-
lavca. mot^vljpnje r-a'"nih delov-
nih norm. .st-o^kovnih no'-m, pra-
vilno vrednot "r'e ociiv'l'jenega de-
la in nrp'vi'io r-zmerje v vrednosti
posaiT^zn'h d-»lo ni h me^it. .Škrat-,
ka n-e 74 tn. d^ d^'ovne konfpten-
cp o teh vo-^-s-n.iih zelo irčrpno
rgz?-3v!j2jo in da omcgcčijo, da
vsi delavci povedo svoja mnenja,
stališča in pred-lopr, da aktivno
sodelujejo pri odločanju o glav-
nih načelih delitve čistege dohod-
ka in da se kolektivi kolektivno
odiočijo za take oblike deitve či-
stega dohodka oz. osebnega do-
hodka, ki bo spodbudna in spre-
jemljii\a za celotni delovni kolek-
tiv.
Tretje važno vprašanje, o ka-
terem bodo konference razprav-
ljale in sklepai'e, je vprašonje
uveljavljanja ekoncmskih enot in I
pristojnostih, ki naj bodo dane j
ekonomskim enotam. V nekaterih ;
podjetjih še vedno razmišljajo o j
tem, eli bi uved'i ekonomske eno-
te ali ne, c/i bi jim datì pristoj-
no.sti ai"i ne. ter še obstaja pone-
kod odipor ali pa nejasnost, kaj so
ekcnomske enote in kaj že'imo j
z n.iimi doseči. Delovne konferen-
ce naj torej v zvezi z ekonomski-
mi enotami postavijo jasna sta- ;
lišča, predloge in priooročila. Kop,- i
ference naj razoravljajo o praivi-
cah in pristojnostih novih eko- |
nemških enot.
Ugotoviti je trrtoa osnovna me- i
ri'a za ugotavljanje uspehov eko- |
nomskih enot, za delitev čistega ,
dohodka v ekonomskih enotah, za
način ugotavljanja vzrokov izgub,
če ekonomske enote ne ustvarijo
dovolj sredstev za dei'itev oseb-
nih dohod'kov, za formiranje in j
uporabo rezervnega i»klada oseb- 1
nih dohodkov, za vire sredstev za
kritje skupnih potreb podjetja in
za vsa osta^'a vprašanja in pristoj-
nosti. ki se naj prenesejo na eko-
nom^^ke enote. Konference hodo
sočasno tudi začrtale politiko
ekonomskih enct in jo vskladi e s
politiko celotnega podjetja.
V zvezi s temi važnimi vi^raša-
njii. pa bedo morale razpravljati
tudi o nujnosti nacrtnoga izobra-
ževanja proizvajalc-'v in uprav-
Ijalcev v tem in prih'-dní'^m "etu.
Sprejel naj bi se p-^d-obn-^^ši na-
črt, splo.vnega, strokovncoa. idej-
no političnega in d'"užb'no eko-
nomskega izobraževanja delavcev.
КЛКО RODO POTEKALE
DELOVNE KONFERElNCE?
Letošnje delovne konference se
razlikuji.jo od dosedanjih pollet-
nih konferenc, kakor tudi letnih
občnih zborov. Novosti so v tem
da se pričnejo s številnimi ■ se-
stanki ^ razgovori z č'ani sindi-
kata po obratih, oddelkih, delovi-
ščih in izmenah. Članstvo bo na
teh sestankih razpravlj2''o o vseh
že navedenih vprašanjih, dajalo
svoje pripombe, pred'oge in kri-
tične pripombe o vprašanjih, ki
so v podjetju najbolj p'reča in
na.rvažnejša. Izvršni odbori sindi-
kalnih podružnic bodo ime i t?ko
možnost, seznaniti članstvo o re-
zultatih gospodarjenja. novem
gospoda'-skem sistemu, poteku iz-
de'ave pravilniku o delitvi čistega
dohrd'ka in pravilnika o delitvi
osebnega dohodka, pristojnostih,
ki bodo dane ekonomskim eno-
tam in o ostalih vprašanjih. Č an-
stvo pa bo imsilo možnost poveda-
ti svoja mnenja, stališča in pred-
loge v zvezi s vprašanji, ki jih
naj prdrobnîje obravnava konfe-
renca.
DELOVNE KONI ERENCE
SINDIKATA V EKONOMSKIH
ENOTAH!
Razveseljiva novost v delu sin-
Hika'nih podružnic in pr pravah na
de'ovne konference, so prve kon-
ference sindikata v ekonomskih
enotah. Te konference so pomemb-
ne in imajo važno nalogo v na-
da« jnem razvijanju ekonomskih
enot in neposrednega samouprav-
ljanja.
Л' ekonomskih enotah hodo
proizvajalci neposredno odio-
cali v okviru ()ristojnosli. ki
borlo določena v pravilih pod-
jetja, o proizvodnji in delitvi
čistejra dohodka, (.lede na pra-
vila podjetja bodo samostojno
I didočila merila za tii.'otavlja-
I nje vrednosti dida titi posiune/.-
; nih delov nih mestih iii iia pod-
i la^ri tefra bodo tudi lielili oseb-
I ne dohodke. Kolektivi ekonom-
skih enot bodo v bcKlcH'e samiv
stojno sprejemali novo delov-
no silo. sprejemali >klepe o
j odpustitvi, urejali disciplinske
1 zadeve in podobno. 1'rav ice in
( ;lf;c)vornosti. ki so ze ali še
, bodo prenesene пн ekonom^-ke
j enote, pa zahtevajo vse večjo
' rKl<rovornost sindikalndi or;-'ani-
zacij. N središče pozornosti se-
i daj prihaja iz^rrajevanje iH>li-
: like v ekoiiomskili enotah. |)rvi
Î korak k temu pa so konfenMjd-
I sindikata ekoiiomskili enot. O
I vrsti važnih vprašanj se btxlo
d'opro v or il i na konfereiieah sin-
dikata ekonomskih enot. spre-
jeli bo<lo svoj projrram dela in
začrtali politiko v ekonomskih
j .-nolaii. .Va i)rvih koiifereiiciili.
i bo članstvo izvolilo odbore sin-
dikata ekonomskih enot. Po
konferencah sindikata ekonom-
skih enot, pa bodo delovne
konference članstva sindikal-
nih po<lni/ni"
Delovne iference naj
sprejmejo ki (vnetne zakljiièke!
Delovne konference sindi-
kalnih podružnic naj sprejme-
jo konkretne zaključke, stali-
šča in priporočila o nadaljnji
[mlitiki podjetja, o poslovanju
in frospodarjenjii ter delitvi flo-
hodka. Zagotovijo naj, da bo-
do v razpravah sodelovali vsi
člani delovnih llolektivov in da
bo (lanstvo kolektivno odloča-
lo o vseh važnih vprašanjih, o
katerih bmlo razpravljale de-
lovne konference.
Sindikalne jiodružnice. kol
dni/beno politične orpaiiizaci'
ie zaposlenili delovnih ljudi,
naj v bodoče še z večjim čn-
tom odjrov ornosti skrbijo za
vsklajevanje interesov posa-
meznika z interesi kolektiva
in z interesi nase celotne so-
cialistične skupnosti. V vseh
v|)rašanjih. svojih enotnih sta-
liščih in zaključkih, kakor tudi
v vsklajevanjii interesov sin-
dikalne poflni/nice vedno za-
vzemajo stališča, v katerih ho
vedno na prvem mestu človek-
proizva jalee. človek-iipra vi ja-
lee in čIovek-potrrKnik ter ko-
risti	celotni- socialistične
skiipncs-ii. IB
Pred.sednr. republike .losip Broz- Tito in Kamboški princ Sihanuk
ob sniden.iu v Beogradu
Danes se je v Beogradu za- j
čela konferenca nerazvrščenihI
držav. Iz 24 dežel so prišli šefi |
držav in vlad, ila hi za okroglo j
mizo miru ¡¡retresali medna- |
rodni položaj in da hi s svoji- '
mi stališči pet minut pred dva-
najsto obvarovali svet pred ve-
likim iiničeiijeni. Na tokratni
konferenci v Beogradu ne bo-
do delili usode sveta, pač pa
bodo poskušali rešiti usodo
ga nesrečnega planeta, ki ni
razdeljen samo na vzhodni in j
zahrnlni blok, pač pa je razde- !
Ijen še na velike in majhne;
dežele in predvsem na gospo- i
darsko razvite ter nerazvite.
Na tej konferenci v Beogra-
du gre za nov politični feno-
men — aktivno miroljiihno ko-
eksistenco, ki naj bi vnesla v
meflseiiojne odnose toliko sve-
žine. da hi odstranili nevarnost
vojne ter uničenje, lakote in
bede.
Trditev nekaterih krogov, da
•očejo državniki v Beogradu
ustanovili tretji blok, je izvita
iz irte, oziroma je zrasla v gla-
vah ])lokovsko mislečih ljudi.
Začasni dnevni red konference
je dovolj nazorno povedal, kaj
s(7 trenutno najbistvenejši pro-
blemi, obenem pa nakazal na-
čin za reševanje teh iiroble-
mov. V lej skiipini najrazlič-
nejših držav ne gre za enotno
disciplino, za enotna stališča in
za enotne nastope, pač pa gre
za utrditev enotnega spozna-
nja, da IkkIo zagotovili sebi.
kot vsem svetu mir in blago-
stanje le. če bodo svet obvaro-
vali pred vojno.
Xa tem področju je treba
storiti mnogo. Najprej je po-
trebno vcepiti med narode med-
sebojno zaupanje in prepriča-
nje. da je Organizacija zrlrn-
ženih паггкЈот, ker so jo žr>
ustanovili v te namene, pokli-
cana. da rešuje sporna vpraša-
nja. Spori ne izvirajo samo iz
ideoloških razlik, pač pa se za-
pletajo zaradi prestiža in prav
zaradi tega zadnjega pada del
človeštva, ki je blokovsko opre-
deljen, vedno globlje.
Takšno medsebojno zaupanje
pa lahko privzgojimo naro-
dom pod pogojem, če se zave-
žemo, da bomo spoštovali no-
tranji razvoj vsake dežele, da
ne bomo z grožnjami in silo
vsiljevali nekemu narodu re-
šitve, ki je ne mara in da ne
bomo narodom, posebno gospo-
darsko zaostalim, nudili eko-
nomsko pomoč preko politič-
nih koncesij. Nadalje se mora-
mo obvezati, da bomo spošto-
vali samobitnost vsakega naro-
da in da v njegovi poti t)e bo-
mo videli nevarnosti zase ozi-
roma izgovor za vmešavanje in
intervencijo.
To bo možno izpeljati, če se
bodo narodi odločili za politi-
ko aktivne miroljubne koeksi-
stence. če bodo spoznali nuj-
nost popolne in splošne raz-
orožitve in če se bodo odločili,
da b(xlo vsa nasprotja reševali
na miren način.
O vsem tem bo razpravljala
konferenca v Beogra<lu. Prav
iz tega je razvidno, da ne gre
za tretji blok. pač pa za sku-
pino dežel, ki hoče s svojo ko-
eksistenčno politiko obvarova-
ti svet pred hudimi preizkuš-
njami.
Za nas Jugoslovane je izred-
no priznanje, da bo konferen-
ca nerazvrščenih dežel v Beo-
gradu, kajti s tem smo dobili
priznanje, da smo kot edina ev-
ropska dežela krenili na pot
miru. Tokrat bodo prišli v Beo-
grad poleg državnikov še šte-
vilni opazovalci in predstavni-
ki političnih gibanj z vsega
sveta. Množične organizacije
po svetu bmlo zvedele za ko-
eksistenčno politiko in ko bo-
do stali pred odločitvijo. aH
vojna ali mir. se br^io wllocile
za drugo rešitev.
Pred dnevom vojne
mornarice
10 septfitibra slavi naša mornarica .svoj dan. Rušilcc juqoslovan.ske
vojne mornarice »Kotor« — ponos na eciota na.ših mornarjev
Zopet ledrski
poizkusi
Uradno pojasnilo: »Od-
govor na vse večji pritisk
ZDA in njenih zavezni-
kov v NÄTOl« • Zaustav-
ljena demobilizacija v
ZSSR • Sovjetska vlada
je še vnaprej vsak trenu-
tek pripravljena podpi-
sati sporazum o splošni
in popolni razorožitvi
MOSKVA, öl avfi (TASS). Sov-,
iet^ka vlada jp sinoči objavila
sklep o obnovitvi »poizkusnih
eksplozij 7 iedrsktm orožiem «
Kakor sartia izjavlja, ip bila prisi-
ljena sprpjpti tn odločitev zaradi
pritiska imperialističnih dežef na
mednarodni položaj. »SZ ni imela
druge izbire za.radi politike vodil-
nih držav NATO — ZDA, Velike
Britanije. Francije in Zvezne
nemške republike — ter tega na-
padalnega bloka kot celote,« je
rečeno v sporočifu. ZD.A in nji-
hovi zaveznici razpihujejo do ne-
ra/iitmliivosii oboroževalno dirko,
zvišujejo številčno stanje svojih
a>-mad in s tpm do skrajnosti za-
ostrujejo mednarodni položaj.
■¿Г Poročilo pravi, da groze za-
hodne dežele z vojno kot odgo-
vor na sklenitev mirovne pogod-
be z Nemčijo. Sovjetska vlada
je zato prisiljena, sprejeti nujne
ukrepe, da bi bila v celoti pri-
pravljena, in da bi onemogočila
vsakršnega napadalca, ki bi po-
skusil napad. Na drugi strani ho
storila »vse, kar je v njeni moči,
da bi preprečila katastrofo tretje
svetovne vojne«.
(Nadaljevanje na 2. ^trani)
stran 2
PTUJSKI TEDNIK
PTl'J, DNE 1. SEPTEMBRA 1961
МШ iriifiive na \шш setev
v marH)orskem okraju bodo letaš posejali 15.000 ha žitaric, od tega 12.000
h« ftfiv 1 mtenzivnimi sortami pšenice - Za jesensko setev bodo uporabili
Д50 vagonov umetnih gnojil - Kakovostnega semena in umetnih gnojil do-
volj v zalogi
npkai dni nas loči in /ačpla se bo iesenska sptev. Da bo
akcijski program jesenske setve v celoti izveden, s.o v teku ši-
roke priprave. Med drugim so že imeli po vseh občinah mari-
borskega okca.la sestanke s predstavniki kmeti.iskeh orggmizacij,
člani svetov za l!<metijstvo in predstavniki občinskih LO. O pri-
pravah na jesensko setev pa so široko гагргауГјаИ tudi zadruž-
ni Sveti pri KZ in delavski sveti na KCi
Ф Po dasedanjih predvldsvaîijih
bodo KG in KZ ter zasebni kme-
tova'ki v pogodbenem .sodelovanju
in izven njega posejali v letoš-
n.)ii jeseni okroq 15.000 ha njiv z
raznimi vrstami žitaric. Največ
bo seveda pšenice, ki je bodo pro-
izvajefci posejali na 12.000 ha, in
to prFdvspim intenzione sorte, kot
so San pastore. Helkom in Ekrsf
d? Šspi, ki so se v minulem letu
pôkazalp 4ot najbolj rodovitne. Oti
ostalih žit bodo sejali še nekaj
rži in ječmena.
Da bodo pri letošnji jesenski
setvi izvajali res vse acjrotehnične
ukrepe, je razvidno iz teqa, da .so
že do sedai kmetijske organizacije
nacoči e pri- trgovskem podj^etju
».Semcm« nad 17 vagonov raznih
vi.sokorod'nih sort pšenice, 26 ton
rži in 20 ton ječmena ter 450 va-
nonr^v umetnih gnoji'.
# Precej kaikovostnpga .semena
so pridelale zase in za svoje kme-
tovalce tudi kmetijske organiza-
cije sairne. Tako je kmetijska za-
druga Ormož proizvedla kakovost-
no seme za vse območje zadruge
doma. So pa .?eveda še tudi take
zadruge, kot je kmetijska zadruga
Ptuj. ki je največja v maribor-
Sckem okraju, pa do danes zase in
za svoje kmetovalce ni naročila
niti kilograma semena za jesen-
sko setev.
Ker so letošnje priprave oa je-
sensko setev v mariborskem okra-
ju mnogo bolj teme jite kot v pre-
teklih letih in ker je v zalogi do-
volj kakovostnega semena in umet
nih gnojil, kmetijski strokovnjaki
sodijo, da bo akcijski načrt jesen-
ske .setve Jetos v c6!otj izveden.
Veterinarska služba
ima tudi v Halozah trdna tla
Veterinar Franc Pihler je ie 8
let v Majšperku in je pi-vi haloški
veterinar, ki .je d.»sle.i prepešačii
vse hribe in doline majšperškega
območja, spoznal l.iudi, njihove
razimere ter skrbi za živino, za
razne načine zdravljenja bolanih
živali in pomoči ob raznih prili-
kah. Pred kratkim sem ga obiskal
v Majšperku in mi je med drugim
dejal:
»Sprva, ko sem prišel v Majš-
perk, sçm se prepričal, da so imeli
kmetovelci tega predea razmero-
ma malo stikov z vêter.insirji. Ve-
terinarja so klicali k hiši le. po-
samezniki, ostali pa so »zdraviH«
živino po svojih ali drugih ko-
ristnih eli nekoristnih izkušnjah
in nasvetih. Potrebnih je bilo ne-
kaj let, da je primer za primerom
strokovne živinozdravndške pomo-
či in praivlh zdravil utrjeval med
Ijudmd zaupanje v sodobno živi-
nozdravstveno službo in v .skrb
ljudske cbl-asti za izboljšanje sta-
nja živinoreje tudi v tem predelu
okraja ali občine. Več je bilo pri-
merov, kjer je bi\o potrebno po-
migati večinoma težko bolani ži-
vini. Proti cepljenju, tuberkuli-
nizaciji in proti raznim drugim
pn-eventivnim meram so bili težko
odoravljivi preiisodki.
Danes je tudi v tem oziru v
Zfl.-jnnjih Halozah čisto drugače.
Preventivna služba je skoraj ena-
ko daleč kot kurativna, če je cel-i
ne prehiteva. To potrjujejo vsa-
kodnevni razgovori vretrrin^^-ja s
kmetovalci v stanovanju ali na
terenu. Oh manjših obolenjih ali
ob sumljivem obnašanju živine
prihajajo kmetovalci k živinozdrav
niku p-) nasvete in po recepte za
zdravila V primeru ofoolenj mora
žlvinozdravnik na Ikmetovalčcv
dom. Do obiskov doma prihaja le
v nujnrm primeru. Ljudje se pač,
razumljivo, izogibajo vsakemu več
jemu izdatku vse do zadnje sije.
Zelo pereče je vprašanje prisil-
nih zakolov. Ker v Majšperku ni
mesar;;'3 niti mesnice, tudi ni mo-
goče: v r-edu nosprEivifi mesa ob
zasiinih zakolih, ki jé .p.o:''ugoto-
vitvi živinozdravnika užitno. Sedaj
so ljudje pri.sil.ieni tako meso, po
živinozdravnikovem ogledu še užit
no. razpečali v .svoji okoUci. Tež-
ko bi bilo trditi. 04 ie v v.sakem
primeru zasiilnega zaikola meso
pregledano in v vsakem primeru
užitno, čeprav ie raizpečeno. Ker
kot že receno v Ma^špo-rku m me-
snice, kier bi l}udie kuDovali sve-
že m zdravo meso, ie toliko več-
ja nevarnost, da .iám pride v roke
nekontrolirano meso, brez veteri-
narjevega zagotovi'«, da je zdra-
vo. Sedanje dobavljanje mesa iz
M&kol je !e začasna rešitev.
Umetno osemenjevanje .ie tudi
v Halozah dobilo trdna tla. Ose-
menjevalna postaja Živinorejsko-
veterinar.skeqa zavoda Ptuj je
uve4la tudi po Halozah redno pro-
go za umetno osemen levan je. Ob
delavnikih prihaja ekipa dnevno
ob 11.30 v Majšperik, ob nedeljah
pa ob 12.50. Skoraj ni dneva, da
bi odšla e.kipa brez svojega opra-
vila iz Majšperka.
Majšperk bo morail imeti sča-
soma tudi svo.io veterinarsko am-
bulanto z vsemi potrebnimi instru
menti in medikamenti ter s po-
trebnim prostorom /«a pregled ži-
vine. Ti prostori vedno bolj manj-
kajo, zlasti pa prostor za pregle-
dovanj; živine. Sedaj pregleduje
veterinar živino v sosedovem hle-
vu, kar pa je tudi zača^rn rešitev
tena problema.
Poleg dobro uvedene veterinar-
ske službe je ostalo kastriranje
odo.).kov še vedno opraivüo izkuše-
nih »rezačev*' po nfïseljih. ki ta
pocei poceni in večinoma zaneslji-
vo opravijo v primerih, kjer pač
ni za to poklicen živinozlravnik.
Vsekakor je razveseljiva ugoto-
vitev za t-a predel Haloz, da se je
veterinarska služba tako uvejjan-
vila in da se l.judje vedno bolj za-
nimajo za varovenje živine pred
obolenji, kj iih je vedno manj. Z-i-
vinozdravnikovo delo .je vedno bolj
preventi'/negu pomena in vedno
bolj upoštevano. Ljud.ie nimajo
več predsodkov do novih znan-
stvenih dognani m odkritij, do
zdravil Itd. Tako le tudi na tem
območju in pcdročiu v letih po
osvoboditvi dosežen velik napre-
dek!«	V. J.
Veterinar tov. Franjo Pihler iz
Majšperka
POOSTRENI UKREPI
zoper Yinlene solerle
Л' letošnjem prvem pollet-
ju so na območju niaribor-
skeg'a okrilja zabeležili 337
prometnih nesreč, .s smrtnim
izidom se jih je končalo kar
Stanje se je torej v od-
nosu na isto obdobje v lan-
.skem letu relativno sieer ne-
koliko poslabšalo, dejansko
pa se je izboljšalo, saj je
treba upoštevati zelo visok
porast motorizacije v tem
obdobju..
Se bolj kritičen glede nasreč,je
■^'avgušt, saj so'zabeležili do 15. av-
'gùsta skñraj toliko smrtnih ne-
sreč kot prej vse leto. in sicer kar
petnajst. Medtem ko je bilo na
obniočju mariborskega okraja lan'
A'se l<»to 38 smrtnih žrtev promet-
nih nesreč, vidimo, da jih je letos
ži do sedaj 29, prM nami pa je
še ves september, ki po promet-
nih statistikah .sodi za avgustom
med najbolj kntične mesece.
Najv&čji porast med povzroči-
telji prometnih nesreč je opaziti
pri vinjenih vozilih, saj se je.po-
večal kar za 100 odstotkov. Prav
zaradi tega so v zadnjem času
prometni organi močno poostrili
tudi sankcije proti takim vozni-
kom. Povsod odobravamo ukrep,
ki so se ga začeli posluže^-ati v
zadnjem času, namreč takojšnji
odvzem vozniškega dovoljenja.
Prometni organ, ki zaloti vinjene-
ga voznika, preizkusi sto'onjo nje-
gove vinjenosti s nospbno oripra-
vo. alkotestom, ki jih nekaj dni
sem uporabljajo že tudi prometni
organi mafiborskena okraja. Tako
so do sedai že odvzeli nad tride-
set prometnih dovoljenj vinjenim
•voznikom kar na licu mesta; za
kako dolno na ta ukrep velia, na
iiTtem^odlbča «¡odnik ra prekrške
ali redno sodišče odvisno je pač
od težino postlopka.
Največkrat notem r>o iztrez-
nitvi vinjr>ni šoferji moledujejo in
proeijo. da bi jim prom^^tno do-
voljenje vrnili. Svojo prošnjo ute-
meljujejo z vsemi monočimi so-
cialnimi težavami," težišč" na je na
nenreskrbMeni družini. r>nrav je
stanje. kakršnega nrikazujejo.
morda resnfčn'>, na .sodimo, da tu
nr> kaže poDuščati. .saj bomo le z
doslednostjo lahk-o zavrli ta ne-
varen pojav — Vinjenoet med vo-
zečimi šoferji.
Pri trgatvi hmelja v Savinjski do lini je sodelovalo tudi mnogo de-
klet in žena iz Slovenskih goric. Nasmejanih obrazov so se vrnile
z vlateom v Ptuj
Učiteljski stanovanjski blok pri Lovrencu na Dravskem polju
Zopet jedrski
poiskusi
(Nadaljevanje s 1. strani)
^ Sovjetski vladi je žal^ da je
morala sprejeti tak sklep. Ven-
dar je ves potek pogajanj v Že-
nevi dokazal, da skušajo zahod-
ne države dejansko uzakoniti vse
vidike atom.<îkih raziskovanj. Za-
to bi bil tudi predloženi nadzor- .
stveni organ le poslušno orodje i
v njihovih rokah. Qsebno je pre- '
pričana, da bodo miroljubni na-
rodi dojeli njene najnovejše
ukrepe. Sovjetska zveza ne ogra-
ža nikogar niti ne namerava ni-
kogar napasti. Zato sovjetska
vlada svečano obljublja, da se
sovjet.^ke oborožene sile ne bodo
nikoli lotile orožja. Vlada je še
naprej vedno pripravljena vsak
trenutek podpisati sporazum o
splošni in popolni razorožitvi, s
katerim bi tudi prenehali vsi po-
izkusi s termonuklcarnim orož-
jem.
Dan popre.} sta CK KP Sovjet-
ske zveze in ministrski svet ZSSK
ukazala obrambnemu ministru
maršalu Malinovskemu, naj do
sklenitve mirovne pogodbe i
Nemčijo zaustavi demobilizacijo
oseb, katerim izteče kadrovski
rok leta 1961. V odloku ob tem
ukrçpu je rečeno, da je Sovjet-
ska zvera prisiljena sprejeti ta-
ko odločitev, ker članice Atlant-
skesa pakta na vse mogoče na-
čine zaostrujejo mednarodni po-
ložaj. »Nam je potreben mir,« je
rečeno v posebnem ukazu. »Zato
pcmujamo roko prijateljstva na-
! rodom ZDA, Francije, Velike
! Brilani,ie in drugih dežel. S
I skupnimi prizadevanji je mogo-
če ohraniti in okrepiti mir.«
Siroinc dcMcc
OZZ v Ptuju se uveljavlíaío s proizvod-
njo in servisno dejavnostjo
Popled na dvorišče St.rojnih
dilavnic OZZ Ptuj, na dnevno
tam razpostavljene tovornjake,
osebne avtomobile, traktorje
in razne motorje ter niopede.
potrjuje, da je to podjetje kot
servisno pod jet ie za vozila '! ()-
MOS. PRETIŠ. TAÑÍ in tlrngih
znamk navezalo s svojimi kva-
litetnimi usluframi nase, pa tu-
di s svojo proizvodnjo vzmeti,
raznih ííumijevjli in drufrili iz-
delkov ninogo 4trank v občini
in izven nje. .Največ j(> pohval
kvalitete ui<hi{r in izdelkov, ne-
kaj pa tudi kritike, predvsem
friede cen zn razne servisne
uslupe, ki prizadenejo vse last-
nike vozil.
Ce si op-ledaiiio še zasedenost
prostorov J10 oddelkih, smo
kmalu prepričani, da rabi to
podjetje zase še mnope pro'Sio-
re, da- še mora razširiti odrlel-
ke, prestaviti stroje v novo
urejene prostore in urediti pro-
store za servisne usliipe in za
proizvodnjo. Za ui)ravne pro-
store je tudi premalo mosta.
Torej tudi v višino se bodo
morali širiti, (la bo oh ostalih
potrebnih prostorih še nekaj
za upravne |)rostor(\
Kolektiv večinoma mladih
strokovnih delavcev je pridno
nâ delu. Nekaj jih je pti raz-
nih popravilih, drugi delajo pri
S(>dobnih strojih, tretji uri iz-
delovanju gumijevih izdelkov,
četrti v kovačnici itd. Vsi ži-
vijo S podjetjem." sodelujejo v
njegovi rasti in se vesele
skupnih uspehov. Ko bo na no-
ro urejena vzmetarna. ki bo
T novem razširj€«n«m prostoru.
bodo izdelovali tudi spiralne
vzmeti. S jioskiisno izdelavo so
že začeli. Orodje si izdelujejo
v (M)djetju sami in pa že imajo
za mnopo izdelkov. S j)loščati-
mi v/metmi za tovorne in oseb-
ne avtomobile so se uveljavili
širom po domovini in to si obe-
tajo tudi od vseh 50 ton spiral-
nih vzmeti, ki so jiotrebiie ])o-
v^(мl. Poleg vzmetarne si IxhIo
uredili še kalilnico. DosJej so
morali.•])()šiljati kalit v štore
ali v Maribor. Po razširitvi
v/metarne bodo spremenili do-
sedanji ra/.pored prostorov
predvsem v korist servisne
dejavnosti. Oh lepili, toplih
dneh jo mogoče zunaj o])raviti
na vozilih marsikatero delo,
za slaho vreme pa mora hiti na
razpolago primeren večji pro-
stor z vsem potrebnim orodjem
in iireizkusnimi napravami, <la
bodo lahko preizkusili delova-
nje popravljenih motorjev i1(l.
in da bodo lahko skrajšali čas
opravljanja servisov ter tako
tudi ptK'enili usbipe.
Pri i/delovanju gumijevih iz-
delkov so si tekom 2 let prido-
si zapotovili ])rodajo vseh iz-
bili mnopo novih izkušenj ter
(lelkov pri tovarnah TOaIOS,
PRrnS, 1ЛР in l.\M. V tem
oddelku so prebili strop ter si
tako zagotovili zadostno zrače-
nje prostora, ki je sicer zelo
tesen in vroč, saj v njem stal-
no obratuje peč za izdelovanje
gumijevih izdelkov.
Tudi sedanji ob^eg kovačni-
ce je pretesen. Kovači se že
veselijo, da se bodo lahko v
razširjeni vzmetarni pri delu
lažje gibali in da jih temoba
ne bo več motila. Euako se
drugačnega razporeda veselijo
delavci v strojni delavnici, saj
vse ovira tesnoba v ])r(>storu,
ki se ji je te/ko privaditi.
Pogled na objekte, prvotne
in nove takoj j>ove, da se je
])(xljetje postopoma širilo in se
razvijalo. To se najlažje vidi
po različnih višinah in oblikah
streh in po i)roviz(>rijih za
skladišča in bife ter drugo na
severni strani dvorišč.a. Vse bo
tako ostalo, dokler ne bo moglo
piMlietje s i)rimernimi investi-
cijahii dokončno urediti vseh
oddelkov in potrebnih i)r(>sto-
rov.
Bil sem v podjetju ravno v
času malice. ^ njihovem bifeju
si lahko vsak nabavi svoj
prigrizek, če »i ga ni prinesel
zdoma.
Xa vprašanje, kako pa tudi
drugače skrbijo za njihovo var-
nost pri delu, za njihovo zdrav-
je in strokovni napredek, sta
mi direktor tov. Drago Mar
.•(.kupilo s sekretarjem tov. Da-
nilom Mastcnom pojasnila, da
uporabljajo v ixxljetju vsa za-
ščitna sredstva, da dobivajo za
to upravičeni delavci mleko in
črno kavo za žejo. (¡lede stro-
kovnega izobraževanja pa sta
j)ojasnila. da imajo 18 "/o ljudi
v raznih šolah kot redne iti iz-
redne študente. Komisija za iz-
obraževanje v podjetju pri-
pravlja sedaj |)ropram preda-
vanj v nasletliijein zimskem ča-
su. Predavatelje imajo v sa-
mem podjetju in v Pi uju. ^'es
njihov kader mora skozi šole.
seminarje in tečaje, ker to 7.л-
hteva celotni kolektiv in delov-
ni postopek ter čas. ko je de-
lavcu potrebna poleg strokov-
nega znanja tudi politična raz-
gletlanost.
Povedali so mi še, med dru-
gim. da bodo. kot upajo, v pri-
hodnjem letu za 10-letnico ob-
stoja podjetja, poleg razvitja
sindikalnega prapora imeli tudi
otvoritev novih (nldelkov, skla-
dišč in upravnih prosiorov. da
bodo do takrat r. njihovega še
prostornejšega dvorišča zginili
sedanji leseni provizoriji in da
se bo podjetje še lažje uve-
ljavljalo z raznimi kvalitetni-
mi iishigaini iu vcduü nor imi
izdelki.	V J
SPOMENIK
na zahodnem Pohorju
10. septembra otvoritev spomenika pohorskim
Dartizanom
Zahodno Pohorje je to sezono
obiskalo izredno veliko doma-
čih in tujih izletnikov, pred-
vsem pa planincev. Mimo Ribni-
ške koče in koče na Pungartu
pelje slovenska planinska trans-
verzala. Ek) sedaj je obiskalo obe
koči nad 600 transverzalistov iz
vseh dejov naše države; .skoro
tretjina jih je bila iz drugih re-
publik, predvsem iz Hrvatske in
Srbije.
Pred prifetkom sezone je bila na sa
mi Ribniški koči personalna spremem-
ba, ko je po osmih letih vzornega vod-
stva zapustila Ribniško kočo znana
upravnica Julfka Jazbec. Njeno mesto
je zasedla Lojzka Urnavt, ki službuje
v tej planinski postojanki že od otvo-
ritve leta 1949. Urnavtova je pokazala,
da ie vredna naslednica Julfke.
Letos beleži RK živahen av-
tomobilski promet, ker je cesta
iz Ribnice obnovljena in postaja
ena naših najlepših in najlx)ij-
ših gorskih cest. Dela na cesU
gredo h koncu in bodo verjetno
še pred odkritjem spomenika
Ix>horskim partizanom na Jezer-
skem vrhu končana. Spomenik
na Jezerskem vrhu dobiva z.ad-
nje konture in tako je upravni
odbor PDM sklenil, da bo .sve-
čano odkritje tega spomer '-ч
ki je posvečen spominu pa h
pohorsifih partizanov, 10. sep-
tembra 1961. Prebivalstvo naših
obmejnih krajev že sedaj opo-
zarjamo na to slovesnost, ki naj
bi bila nadaljevanje velike pro-
slave 20-Ietnice ljudske vstaje v
Ribnici na Pohorju.	-frk
TABLA MED HAJDINO IN PTU JEM - IME PIUJA JE ŽE ZBLE-
DELO
NA POLJSKEM JE PREMA LO BOLNIŠKIH SESTER
Na PoTj^-.'ípitn hudo primanjkuje
bolni-ških spstei-, saj imajo saimo
v Var.šavi 1200 bolniških sester
premalo. Prav tako primanjkuje
bo'miških sester v Katowicah in
Lod^u, kar ovùa odpiraiaje novih
bolniških oddelkov. Tudi druqega
medicin¿kpfla osebja na Poljskf-m
nimajo dovolj. Talco v pcikrajini
Rzesz.ow na jugovzhodnem Polj-
skem manjka 116 zdravnikov, 38
zobozdravnikov in deset lekarnar-
jev.
PTUJ, DVE Î. SEPTSMmŒ fm
PTUJSKÏ TEDNIK
Stran 3
Ob 2 O 1 e t ni ci vstaje
PTUISKMlORCI PO
DOMOYIMI IM EVROPI
Nisem hotel v nemiko
vojsko
s p. iz StrajriB pri Podlehni-
ku v Halozah se je skrival pred
nemškimi oblastniki, da bi ne šel
k vermanom. Trikrat so ga pozi-
vali, naj se "zglasi k vermanom/
Med skrivanjem so ga našli in
ga dodelili kazenski kompaniji v
Savinjsko dolino, kjer so ga z
drugimi vermani zajeli partizani.
Uvrščen med borce NOV Slandro-
ve brigade in z njimi je odšel na
Dolenjsko in v druge kraje, kjer
se je brigada borila s so\Tažni-
kom.
Iz iiiskega ujetništva v
NOV
M. M. iz Ložane 1 pri Podleh-
niku v Halozah je moral leta
1943 v nemško vojsko, star 27
let. .Aprila leta 1944 se je trem
Slovencem med katerimi je bil
tudi M. M. posrečilo preiti na
rusko stran. Rusi so jih odpelja-
li v taborišče, kjer so se prija-
vili v NOV. Km.alu so odšli na
pot proti domovini skozi romun-
sko deželo in prispeli v Belo
Cerkev 6. oktobra 1944. Tovariš
M. M. opisuje svojo bojno pot v
domovini takole; »V Beli Cerkvi
so me dodelil, v VI. Lisko pro-
letarsko brigado, in z borci te
brigade sem napadal sovražnike
od Zemuna, protj Fruški gori in
do Vinkovcev. V ofenzivi pri
Vinko vcih sem bil ranjen v
hrbtenico mesec dni pred osvo-
boditvijo. Z-dravili So me v vo-
jaških bolnišnicah v Petrovgradu
јП v Rumi. Po okrevanju sem se
vrnil domov.«
V svojih spominih omenja M.
M. najbolj žalosten dan, ki ga
je doživel med boj; v vasi Vari-
šici. Tam je napadala četa s sto
možmi. Bil pa je strašen boj,
tovariš ?a tovarišem so padali
m ko so se zvečer vrnili na po-
stojanko se jih je zbralo le se 27.
kseljiînec; v rokah
Cerkezov
Dne 19. 7.1941 so med izseljen-
ci odpeljali na Hrvaško tudi to-
variša J. K. z družino. Kmalu se
je pridružil osvobodilnemu gi-
banju. Njegova žena je varovala
partizanske ranjence v Slavonski
Požegi. Septembra 1944 so Čerke-
zi, zavezniki hitlerjevske vojske
pregnali NOV s posestva, kjer je
delal J. K. Čerkezi so ga prijeli
in izropali že itak borno stano-
vanje. Med predmeti, kj so jih
odnesli iz stanovanja je bil tudi
dragocen kovčeg spominskih
predm.etov. Odpeljali so tudi nje-
ga, ga pretepali vso pot Iz Ala-
ginca, do Slavonske Požege. Naj-
bolj so pretepali J. K., ker ga je
nekdo imenoval partizanskega
komisarja. Vso pot so nanj pa-
dali hudj neizprosni udarci. Ko
so ga postavili ob zid. se je za-
vedal. kaj z njim nameravajo.
Medtem pa je gospodinja s po-
sestva, kjer je delal, zaprosila
nemško komando, da ji vrnejo
delavca in v zadnjem trenutku
je prišla rešitev. Z avtotaksijem
je pridrvela z rešilnim dopisom.
Moščevol je smrt svojih
sorodnikov
H. J. iz Svetinec je bil komaj
18 let star, ko je vdrl okupator
v našo domovino. Oče je bi! po-
sestnik, on pa se je izučil za me-
hanika. Ze" leta 1941 je zbira!
patrone za karat^nko m za pišto-
le. Okoli 400 nabojev je izročil
Francu Osojniku marca 1942. V
mehanični delavnici je v nočnih
urah popravljal orožje, iz raznih
delov je sestavil dva mitraljeza,
6 pušk in 4 pištole. V tem času
se je seznanil tudi z Reši in de-
lal po navodilih Osojnika in Re-
šev.
Po bitki pri Mostju, je bil že
septembra mobiliziran v nemško
vojsko in po šestih mesecih je
moral na rusko fronto. Ko je bil
v prvih vrstah, je prežal na ugo-
den trenutek, da bi pobegnil.
Pred pobegom pa je maščeval
kri svojih sorodnikov, kj fih je
okupator ustrelil v Mariboru 2.
oktobra 1942 in smrt svojih
znancev, prvih borcev. V strel-
skem jarku je ustrelil narednika,
ki mu je bd podrejen in z mino
razbil bunker, kjer je spal njihov
poročnik. Ob eksploziji je oboro-
žen z mitraljezom prešel k Ru-
som, ki so ga prijazno sprejeli.
Odposlali io ga v jetnieko tabo-
rišče v Voljsk. Javil se je k-malu
v jugoslovansko brigado, kamor
so ga poslali 8. decembra 1945.
Z njo je krenil preko Romunije
v domovino.
Njegovo poklicno znanje je bilo
v vojni dragoceno. V V. Krajiški
udarni diviziji je delal v avto
četi, kjer je postal šef divizijske
avto delavnice. Za svojo požrtvo-
valno pomoč v boju proti fa-
šističnemu sovražniku je sprejel
medaljo za hrabrost in čin vod-
nika
Iz Francije na domača
bojišča
A. K. iz Ptuja je stanoval na
Hajdini, ko je doživel prihod
okupatorja. Njegov oče je bi!
železničar in vsa družina se je
pridružila OF. Očeta so januarja
1944 aretirali skupaj z materjo
in bratom. Vsi so morali v tabo-
rišče, kjer je oče umrl. V jeseni
leta 1943 je moral Alojz v nem-
ško vojsko. Maja 1944 pa je v
Franciji dezertiral in se pridru-
žil enotam francoskih upornikov.
Po invaziji zaveznikov so ga
septembra 1944 poslali v Italijo,
kjer je pristopil v NOV. S 5. pre-
komorsko brigado je prišel v
Split in prodiral z borci XTX. di-
vizije 4. armije prodiral ob Ja-
dranu proti Reki- Med bojem ie
bil ranjen v glavo. Po ozdravljen-
ju se je vrnil v osvobojeno do-
mače mesto.
V. R.
V Tseh naših delornih kolek-
tirih in T vseh krajih naše ob-
čine, Tlada izredno veliko za-
nimanje za beograjsko konfe-
renco. Z današnjim dnem se
bodo začeli napolnjevati pro-
stori s televizijskimi sprejem-
niki in vse bo prisluhnilo be-
sedam na konferenci. Prebival-
ci ptujske komune želimo kon-
ferenci čim večji ttspeh! Naj
zgradi čvrste temelje miru-,
svobode, ena.kopravnosti, spo-
štovanja in prijateljstva med
narodi vsega sveta, temelje
trajne sreče za srečo in svetlo
prihodnost človeštva' Vsem
udeležencem, gostom in prija-
teliem iz daljnjih držav Afri-
ke, Azije. Južne Amerike in
Evrope, pošiljamo uajiskrenej-
ši bratski pozdrav!
.lutri, 2. septembra 1%1, zju-
traj ob 5. uri odpotujejo absol-
venti Sindikalne politične šole
Majšperk in absolventi Sindi-
kalne politične šole Ptu"i, na
enodnevno zaključno studijsko
ekskurzijo v Ravne na Koro-
škem m v Novo Л"е1епје. Ogle-
dali si bodo Železarno Ravne
na Koroškem. Ravenjski mu-
zej, Termoelektrarno Šoštanj,
Rudnik rjavega premoga Vele-
nje in Novo Velenje. Vsepovsod
se bodo pogovarjali s predstav-
niki sindikata in delavskega
samoupravljanja o metodah
dela sindikalnih organizacij v
novih pogojih in uveljavlja-
nju ekonomskih enot, ter Oîta-
lih vprašanjih, ki bodo udele-
žence zanimala.
^ nedeljo, 3. septembra
bo ob 8. uri v Narodnem domu
delovna konferenca sindikalne
podružnice trgovskega podjet-
ja Panonija< Ptuj. Konference
se bosta udeležila predsednik
Občinskega sindikalnega sveta
Jože Šegula m ^ora Ilovarjera.
članica Občinskega sindikalne-
ga sveta Ptuj. Ob tej priliki
bo sindikalna podružnica s :вг
čano proslarila tudi 20-obletni-
co ljudske revolucije.
V	torek, 5. septembra 19bl,
se bo ob 17. uri sestala na Ob-
činskem sindikalnem svetu Ptnj
pod predsedstvom tovariša Vik-
torja Makovca, komisija ža go-
spodarska vpirašanja in družbe-
ni standard. Komisija ima na-
loiro izdelati podrobnejšo ana-
lizo gospodarjenja v prvem
polletju 1961 in analizo v- UT«.
Ijavljanju novega gospo<iar-
skega sistema, glede na ■ pri-
prave na delovno konferenco
sindikatov ptujske komune.
V	sredo. septembra, 1961,
ob ir. uri bo na Občinskem
sindikalnem svetu Ptuj - seja
komisije za delav-sko in druž--
beno samoupravljanje. Komisi-
ja bo izdelala načrt obiska- go-
spodarskih organizacij v zvezi
s proučevanjem formiranja, in
uveljavljanja ekonomskih enot,
pristojnosti, ki jim bodo" dale
vlogo, ki jo imajo sveti ekcç
nomskih enot >oz. obratni de-
lavski sveti. Analiza bo. izde-
lana za delovno konferenco
sindikatov.
V	teku so priprave za usta-
nomi občni zbor sindikalne
podružnice obrtih dek^cev
>Obrtnik< Ptuj. ki bo v nede-
ljo, dne 10. septembra 1961. ob-
S. uri zjutraj v Delavskem klu-
bu Ptuj. Člani sedaj razprav-
ljajo o kandidatih in'o vpraša-
njih o katerih bod'v razprav-
ljali na občnem zboru. Po do-
sedanjih podatkih se je že ve-
čina za^voslenih delavcev pri
zasebnih obrtnih mojstrih včla-
nila v članstvo sindikata obrt-
nih delavcev Jugoslavije. De-
lavci, ki se pa še niso včlanili,
pa bodo postali člani še pred
ustanovnim občnim zboroni.
Na Borlu je res prijetno
Letošnji gostje na gradu Bori
so 60-80*/n inozemci; neffateri so
prišli na letovanje, mnogi pa se
zadržijo v letcvišču dan ali dva
na poti na morje ali pa na po-
vratku z Jadrana. Ob sobotah in
nedeljah pa ie na Borlu, na graj-
skem dvorišču pr, mizah levo od
vhoda, mnnga znanih obrazov iz
Maribora. Celja, Ptuia in drugih
krbjev, ki se potrudijo do
Borla s svojimi vozili. Pomudijo
se na Borlv po nekaj ur. nakar se
vrnejo v svoie krate. Ob sobotnih
večerih m v nedeljo popoldne -ce
mnogi radi zavrtijo od zvokih
kvarteta iz Haloz.
Dnevna preskrba za ceno H50—
1.500 din gostom odgovarja. Sob
pa je vedno.premalo. Gostje, ki bi
se rà potovanju proti Zagrebu m
obratno zadrzali na Borlu zs dan
dva, morajo nadaljevati pot. ker
.so vsp sobe zasedene. Plan noči-
tev je že presežen za 5" « že v 1.
polletju Stalni gost.iP cdhaiajo z
Borla na izlete — v Trakosčan, v
Rogaško Slatino, na Pohorje, v
Radence ali pa celo drugam. Ve-
čina gostov pride s svojimi vozili
in niso navezani na mkak lokalni
promet.
Mnogi gostje radi presedijo ce-
le popoldneve na lepi sončni te-
rasi na zapadni strani gradu, od
koder je lep razgled na Dravo, na
vinogradniški predel Haloz, na
Ptujsko in Dravsko polje, do Boča
in na Pohorje, do Slovenskih go-
ric. tja dol do Velike Nedelje in
se dalje. .Krasna okoljca, prijaz-
ni ljudje in ugodno podnebje,
zlasti pa prijetna skrb za gosta
na letovanju so vrline, ki odliku-
jejo Bori!« tako se izražajo gost-
je v domačih in tudi raznih tujih
jezikih in nasi ljudje ponosno
pritrdijo, da je Bori res na lepem
mestu in da vsa njegova okolica
vedno vabi.
Letovišče grad Bori
Pismo uredništvo
Oglašam se v imenu vseh pri-
zadetih posestnikov v bližini
kopališča v Orešju in 'tseh, ki
smo ob mir za pridelke, odkar
ima Orešje dnevno nešteto ne-
mirnih in precej vsiljivih mlaj-
ših kopalcev.
Vsi se pridejo kopat. In kaj
počenjajo mlajši kopalci?
Sadje, zeleno in nezrelo, tr-
gajo /e od začetka kopalne se-
zone dalje. Dobro, da niso zbo-
leli za grižo, ko so jedli zele-
na. nezrela jabolka. Zdaj gre
' njimi tudi vse ostalo sadje,
celo orehi. Zdaj je še lep čas
''a kopanje. Mnogi še vedno
prihajajo in nekateri se ze
-pravljajo tudi na poljske pri-
delke. Izkopavajo in pečejo
krompir, trgajo nezrelo koru-
zo, podirajo fižolovke in z nji-
mi kurijo ter pečejo krompir
in koruzo. To se ni vse. Začeli
so celo hoditi pod brajdo nad
nezrelo grozdje ...
V nedeljo. 2Г. avgusta, po-
Eoldne sta si brat in s^tra. za-
urila kar na oglu njive z zo-
rečo koruzo. Ko sem ju zasa-
čil. sta mi hotela pobegniti,
kar pa jima ai uspelo. Pove-
dala sta. kako se pišeta in kje
sta doma in kako je ime star-
šem. Njihovega imena se zdaj-
ne bom navedel, pač pa bcMH
to stori! z vsakim,- ki ga bom
v bodoče dobi! pri podobnem
poslu. Približno eno uro piozne-
je je šla cela družina mimo nas
domov. Čudil «em se. da je bi-
lo starsema vseeno, kje sta
otroka in kaj počenjata ter da
sta celo zakurila pri koruzi. Si-
na je peljal domov pce na ko-
lesu, hčerka pa je sU z mamo.
V podobnih primerih . bodo
otroci zadržani, da hodo pri-
šli starši po nje in bodp mo-
rali poravnati povzročeno ško-
do. Če katerega opozorim, .naj
tega ali drugega ne počenja,
pa s-e mi še norčuje. Ni§mo pro-
ti dostojnim kopalcem. тепДаг
mislimo, da morajo bolj paziti
na svoje in dfuge otroke, da*
se kateremu kaj ne pripeti "v
vodi pa tudi ne na suhem.
Lepo bi tudi bilo od' vozačev
motornih vozil, da skozi Oreš-
je ne bi preveč divjali, dvigali
prahu in ogrožali otrok in pev-
cev. ki nimajo dovolj prcvstora
za umikanje, ker je cesta т
Orešje razmeroma zelo ozka.
Kukovec: Oreš'je •
Ogrožene
ribice
v potokoma Beli
in Belici
Ob času suse upadajo po .
Halozah vse vode po potekih,
kar velja tudi za potoka Bela '
in Belica, ki se pod Borlom v'
združeni strugi zlivata', v Dra-!
vo. \ nekaterih tolmunih sicer
mrgoli ribic, ob susi pa vse po-
ginejo. Za njihovo rešitev se
nikdo pravočasno ne pobriga. :
Tu so bili nekoč 3 ribniki. Nji- i
hovi jezovi se še poznajo. KO
Medribnik ima ime po enem nd
teh ribnikov. Ribištvo je bilo
potemtakem že nekdaj priljub-
ljena skrb davnih prednikov,
zlasti pa borlških gospodarjev, i
Mislim, da bi brez posebnih
težav lahko bila tukaj zopet ,
ribogojnica. .Milijoni rib naših i
potokov bi bili obvarovani pred
poginom. Na to bi morali misli-
ti zlasti glede na predvideno
hidroelektrarno Bori. Л' umet- I
nem jezeru bo ugodno za ribe
in mnogo veselja in zabave za
športne in ostale ribiče. Gostje
v letovišču grad Bori bodo po-
tem lahko večkrat pogoščeni z
ribami, enako pa oslirbovanci v
domu upokojencev v Muretin-
cih.
Ribice v omenjenima potoko-
ma med Cirkulanami in Bor-
lom so vsako poletje v nevar- |
nosti pred poginom in več ali
manj tudi vsako leto propada-
jo, ker se za nje nikdo pose-
bej ne briga.	-an
Muretin ci
Kakor smo svoječasno že po-
ročali. so člani gasilskeg-a drii-
štva Muretinci, - člani prosvet-
nega društva in kmeti fska za-
druga začeli graditi vMurctiri-^
cih dvorano in ostale potrebne
prostore za'kulturno-prošvetno
dejavnost. Dom bo. glede "na
to. da dela sedaj hitro poteka-
jo. v prihodnjem mesecu že
pod streho. V domu bodo dvo-
rana za kulturno-prosvetne po-
trebe, gostilniški prostori in
pro.štori za trgovsko posloval-
nico. Delo pri gradnji sprra
zaradi jiomanjkanja* delovnih
moči in slabega vremena nika-
kor ni napredovalo, v zadnjem
času pa so dela toliko napre-
dovala. da bo zgradba prihod-
nji mesec že pokrita.
Vaščani so večji del stroškov
pri gradnji prevzeli na svoja
ramena. Tako so posdmezne {go-
spodinje prevzele prehrano
strokovnih delavcev pri zrad-
nii. da je slo delo hitr' od
rok.	S. K. .
Bazen na Borlu je
že gotov
Kopalni bazen pri gradu Bori
je v glavnem gotov. Manjkajo le
še vodovodne cevi, ki jih ni mo-
goče dobiti.
Gostje prihajajo vsak dan
g'.edat nov bazen in se pohvalno
izrazajo glede iniciative in zgra-
ditve bazena, ki bo vsaj v pri-
hodnji sezoni izročen namenu.
Globok je 0,60 m do 2,50 m ter
dolg 25 in širok 10 m. V njem
se bodo radi kopali otroci- m
mladina, seveda samo plavalci.
Za otroke pa bo zgrajen manjši
bazen v bližini večjega. Ob baze-
nu bo dovolj prostora za sončen-
je na deskah Ob steni jugo-
vzhodnega dela gradu bo obla-
čilnica, bife s predprostorom za
mize in sanitarije. Delo je ze v
teku in bo letos vse skupaj
spravljeno pod streho.
Ko bodo prispele še vodovodne
cevi. bo v glavnem delo pri kra-
ju. Na Borlu upajo, da bo kopa-
lišče v celoti gotovo že letos.
Polensak
Za 2n-letnico vstaje namera-
■^ajo na Pnlenšaku. v nedeljo.
10. septembra 1961. irteti pro-
slavo otvoritvijo dokončno
Urejene gasilske orodjarne in
z veselico pri gasilskem dom.u.
_ Pro.i.la-^o prioravljajo' mno-
žične organizacije.
namenu pa bo izročeno z za-
četkom nòve turistične sezone.
Bazen bo dragocena prioobitsv
za goste letovišča grad Bori. pa
ludi za ckoliško mUd'.'io iz Ha-
loz.
Borovci
K lepo urejenemu gasilske-
mu domu v sredini vasi Bo-
rovci nameravajo zgraditi še
gasilski stolp za razgled po
okolici in za su.senje gasilskih
cevi. ki bi jih morali sicer su-
sitj na podstrešju doma;
Gasilsko društvo je že naba-
vilo v ta namen 3000 zidakov
in lih spravilo k gasilskemu
domu. Cim bodo imeli zbranih
dovolj sredstev za material in
deloma za delo. bodo zgradili
stolp. Pri delu bodo pomagali
člani s prostovoljnim sodelova-
njem.
Ptuj
Elektro Maribor-okohca na-
merava v Ptuju zgraditi v Lac-
kovi ulici kabelsko transfor-
matorsko postajo, ^ki bo stala
izzà Brenčičeve hiše vzhodno
cd novozgrajenega poslo^no-
stanovanjskega poslopja Komu-
nalne banke Ptuj.
Graditev trafopo-staje na tem
prostoru narekuje povečanje
potrošnje elektrike v Lackovi
ulici in zahteva stanovalce-'- te-
ga predela mesta za izboljša-
njem dobav elektrike za po-
trošnjo.
Trnovska
vas
^ Trnovski vasi nameravajo
dograditi prosvetno dvorano.
Ta dom je bi! delno zgrajen in
pokrit 194S. leta. Kmetijske za-
druga je nato tiredila samo gn-
.spodarski del. Glavni del je
Jiradila mladina, ni pa žal bilo
sredstev, da bi ga dokončala.
Sedaj 30 uvedli akcijo za
zbiranje lesa in so zbrali okrog
BO m^ gradbenega lesa. Čim-
prej nameravajo začeti z do-
grajevanjem doma. da bi dvo-
rana že pozimi služila namenu.
Gospodinje,
poshusite!
mo si predstavljati poletnega je-
dilnika brez svežega paradižnika.
I Prinašamo nekaj receptov za
manj navadne, vendar zelo okus-
ne jedi s paradižnikom.
PARADIŽNIK Z JAJCEM
/
Za vsako osebo vzamemo po en
srednje debel pa'-arMznik in eno
j jajce. Paradižniku odrežemo ka-
Paradižnik dragocen — —
Ni čudno, če ga tako nazivamo,
ker je paradižnik sadje, povrtni-
na, pijača in začimba Ne more-
pico in nekaj sredme s peškami,
ga posolimo in obrnemo, da se iz-
cedi. Kozico namažemo z oliem
ter vanjo zložimo paradižnike. V^
vsakega damo košček masla ali
margarine in razbijemo po eno
jajce, vendar pazimo, da ostane
celo. Soliñio. popramo rn pokrije-
mo z odrezanimi kapicami. Ko-
zico vstavimo v vročo pečico za
pet ali šest minut, na mizi pa ka-
pice snamemo.
PARADIŽNIK Z MESOM
Tri čebule na drobno narežemo
in prepražimo na olju, nato pa'
zmešamo s četrt kilograma zmle-,
tega mesa, enim jajcem in namo-
čeno in stisnjeno žemljo. Meso
solimo, popramo in oblikujemo
za prst debele okrogle zrezke. Ici
jih pražimo na olju. Posebej na
margarini prepražimo rezine kru- '
ha in nanje položimo rezine pa-
radižnika. Na te položimo praže-
ne zrezke. Če želimo, da bi bila
jed še boljša, denemo na vsak zre-
zek, preden se spražj, košček sira.
Ko se sir stopi, postopamo z
zrezki kakor smo zgoraj opisali.
Na mizo postavimo toplo.
Dopisujte v
^iu^izàrÛK
Stron 4
PTUJSKI TEDNIK
rrVJ, DME 1 SEPTEMBR A 19fil
Vsi se ne znamo čuvati
dragocenega zdravja
Besedo higiena pogosto slišimo
pravimo prostori so higienski
razsvetljava je nehigienska itd
Kaj mislimo pri tem? Največ-
kret mislimo na čistočo. Higiena
naj bi bila torej neka vrsta zna-
nosti o čistoči. To tudi je, pa še
mnogo več. To je znanost o ču-
vanju ljudskega zdravja. Beseda
j« grškega izvora. Stari Grki so
jako cenili zdravje, smatrali so,
da skrbi zanj boginja Higiea,
častili so jo in ji prinašali žrtve.
Čeprav vemo, da naše zdravje ni
Odvisno od boginj, čarovnic in
vsakih vraž, še vedno rabimo ime
grške boginje za naziv znanosti,
ki proučuje pogoje za zdravo
življenje, proučuje kako ljudje
živijo in delajo in kaj vpliva na
zboljšanje zdravja. Teh pogojev
je mnogo. Na primer hrana: da-
nes že vsakdo ve, da je od pri-
merne hrane odvisno naše zdrav-
je. Če se dalje časa nezadostno
hranimo, ali pa, da hrana ni do-
volj raznovrstna, ali pa obroki
niso pravilno razdeljeni, če pre-
dolgo ne jemo, potem pa naen-
krat preveč, če uživamo samo
hladno hrano itd. hujšamo, telo
postaja neodporno proti bolez-
nim, delanezmožno, bolezni pa
se težko zdravijo, trajajo dalje.
Higiena proučuje .sestavine po-
samezne hrane, kako se hrana
icvari, koliko in kakšne hrane je
treba uživati in kaj nam škodu-
je. Tudi preveč še tako dobre
hrane je lahko škodljivo. Dober
srak je tudi pogoj za zdravje.
Hifiena proučuje, koliko je pra-
hu, škodljivih plinov itd. v zra-
ku, ki ga vdihavamo v stanova-
njih, na ulici, v delovnih prosto-
rih in priporoča ukrepe za
zmanjšanje ali odstranjevanje
škode. Tudi zelo mrzel ali zelo
vroč zrak je škodljiv. Higiena
proučuje, kako vpliva tak zrak
na telo in pod kakšnimi pogoji
nastajajo okvare, kako se jih
ubranimo in kako jih zdravimo.
Higiena uči, kje in kako se člo-
vek naleze različnih bolezni, ki
jih povzročajo bakterije, ter ka-
ko se te bakterije uničujejo ali
vsaj onesposobijo in kako telo s
cepljenji utrdimo proti okužbi.
Tudi naša vsakdanja opravila,
naše delo, je lahko škodljivo, če
je pretirano, za posameznika ne-
primerno, na primer za nosečni-
co ali nedoraslega otroka itd. Za
različna življenj.ska razdobja so
različna higienska pravila. Higi-
ena uporablja uspehe sodobnih
ved medicine in tehnike, da bi
varovala naše največje bogastvo
— zdravje. V tej znanosti je že
zbranih toliko izkušenj, da ob-
staja več vej higiene. Nekateri
zdravniki proučujejo na primer
samo pogoje, ki vplivajo na
zdravje šoli^kih otrok, drugi zo-
pet vplive na duševno zdravje
(to je mentalna higiena). Higie-
na, ki se peča s škodljivimi vpli-
vi stanovanjskih pogojev, pre-
skrbe s pitno vodo. ureditvijo
kanalizacije, javnih objektov itd.,
se imenuje komunalna higiena.
Pogoje, pod katerimi ljudje de-
lajo, proučevanje škodljivih
vplivov dela in delovišč. možno-
sti za nastanek okvar zdravja
med delom in njihovo prepreče-
vanje, je naloga higiene dela. To
znanje ni koristno samo učenim
znanstvenikom, s pridom lahko
služi vsakemu posamezniku, ki
je s temi dejstvi seznanjen. Na-
gla industrializacija zemlje, ki
ustvarja posebne pogoje za de-
lovne ljudi, povzroča preseljeva-
nje prebivalstva iz vasi, spre-
membe življenjskih navad, nosi
s stanovanjskimi in drugimi
vprašanji v sebi možnosti večje
zdravstvene ogroženosti. Ni mo-
goča pravilna industrializacija
zemlje, če ne zajame tudi huma-
ni element, skrb za delovnega
človeka, in to ne samo z eko-
nomskega in socialnega vidika,
temveč tudi z zdravstvenega. V
zadnjem obdobju imamo vedno
več kadrov, ki se bavijo z vpra-
šanji higiene dela, ne samo s tem,
da dajejo konkretne koristne po-
bude, temveč vplivajo nasploh,
da se miselnost usmeri v to pod-
ročje zdravstva. Niti zamisliti se
ne da pravilna organizacija jav-
ne zdravstvene službe v skup-
nosti delovnih ljudi, če ne po-
sveča posebne pažnje prav pro-
blemom higiene dela. Z uveljav-
ljanjem delav.skega samouorav-
Ijanja je smotrna zaščita delav-
ca-proizvajalca prišla v roke de-
lavca-upravljalca, ki najbolje
ve, kje ga čevelj žuli, in ki ga
mora javna zdravstvena služba
ščititi z vsem svojim znanjem
pred vsemi škodljivimi vplivi,
ki se dajo odstraniti. Dr. N. P.
Zdravstveni dom v Ptuju
(Posnel J. Vrabl)
Delavska univerza
Ptuj
pred novim izobraževalnim
obdobjem
IDelavska univerza r Ptuju
je mlada ustanova^ ustanovlje-
na je bila 1. septembra 1959.
leta. S svojim delom je začela
1. januarja 19f)(). Za seboj ima
torej le .še poldrufro leto svoje
izobraževalne dejavnosti. V
tem kratkem času je prebro-
dila marsikatero začetuiško te-
žavo: morala je najti ustrezni
kader in nabaviti vse, kar je
potrebno za izobraževalno delo
v takih prilikah, kakor ga iz-
та ja.
Mlada ustanova se je ob svo-
jem delu utrdila ter razvila
svojo dejavnost na ideološko-
političnem, družbeno-ekouom-
skem. .strokovno-izobraževal-
nem in poljndno-znanstvenem
področju. Delo je osredotoči-
la v štiriindvajsetih i/obraže-
ralnih središčih, kjer so ji bili
v veliko pomoč posebni odbo-
ri, ki so koordinirali izobraže-
valno delo na svojih območjih.
Program izobraževanja za
preteklo obdobje je bil precej
obširen in je .sprožil pouekod
dvome, ali ga bo mogoče, gle-
de na mladost ustanove in gle-
de na njene nezadostne organi-
zacijske iq materialne in teh-
nične pogoje, realizirati.
Bilo je precej težav, vendar
je bil program dosežen in tudi
presežen. Pri izvajanju progra-
ma je ustanova skrbela za to,
da so bili vanj vneseni vsaki-
kratni aktualni družbeni in i >-
lititni problemi in sproti ko-
rigirane oblike sodobnega iz-
obraževanja. Ljudska univerza
si je izposojala ozkotračni ki-
noprojektor, dokler si ni naba-
vila lastnega ter se opremila z
avtomatičnim diaprojektorjem
in magnetofonom. Mnogo tru-
da je vložila T razširitev in-
tenzivnih oblik izobraževanja:
v cikluse predavanj, seminarje,
tečaje, šole, V programu za iz-
obraževalno obdobje 1961-62
bo uveljavila vse te oblike tu-
di T izrobraževalnih središčih.
Intenzivno politično izobra-
ževanje je ustanova izvedla v
dveh sindikalnih političnih šo-
lah: T Ptuju in T Majšperku.
l/biro slušateljev je opravil
Občinski sindikalni i<vet. kar
«e ni izkazalo za slabo. Uspeš-
no «o bili končani seminarji
za vodstva delavskih svrtov in
upravnih odborov, za vodstva
.>indikalnih podružnic, zn čla-
ne delavskih svetov in uprav-
nih odborov. Vsi seminarji
družbeno-ekonomskegn oddel-
ka so razvijali nove oblike iz-
obraževanj«.
Ena posrečenih oblik množič-
nega izobraževanja so >vaški
večeric, katerih fizionomijo so
najprej izoblikovali v Juršin-
(,ih. Program razvijajo organi-
zacije in društva skupno z De-
lavsko univerzo.
J/med oblik, ki pritegnejo
poslušalce <o tudi šole za živ-
ljenje in šole za starše. Precej
bo potrebno razširiti šole za
življenje, ker je to množična
želja mladine. Uspešne so bile
tudi šole za starše, ki jih je
bilo šest prve stopnje in dve
druge stopnje.
V	nekaterih predelih pa je
najbolj priljubljen način iz-
obraževanja predvajanje filma
s komentarjem,
IN PROGRAM ZA OBDOBJE
1961-62
V	pogledu ideološko-politič-
nega izobraževanja so predvi-
deni trije oddelki politične šo-
le (v Ptuju, v Kidričevem in
v Majšperku) dva oddelka mla-
dinske politične šole (v Ptuju
in v Kidričevem), javna tribu-
na pri VPS v Ptuju, Kidriče-
vem in v Majšperku. seminar-
ji za ideološko-politično vzgo-
jo za aktive in svete po last-
nih programih. Za 20 izobraže-
valnih središč pa pripravlja
Delavska univerza interesne
kro/ke, posvetovanja, aktualna
predavanja, cikluse predavanj
in >vaške večere«.
Družbeno-ekonomsko izobra-
ževanje bo obsegalo tri oddel-
ke sindikalne politične šole
iPtuj, Majšperk. Kidričevo), te-
čaj politične ekonomije, semi-
nar za vodilne kadre DS. UO,
ODS. seminar za člane DS,
ODS, irO, seminar za člane
delovnih kolektivov, seminar-
je za vodstva sindikalnih po-
družnic, seminar za člane druž-
benega samoupravljanja, pre-
davanja o najaktualnejših
vprašanjih, javne tribune pri
delavskih klubih.
Strokovno izobraževanje se
bo rnlvijalo v tečajih za pri-
dobivanje osnovnošolske iz-
obrazbe, v tehnični srednji šo-
li, v ekonomski srednji šoli in
v administrativni šoli, v teča-
jih za tuje jezike, v strojepis-
nem tečaju, v tečajih za pomoč
pri študiju ter v kombiniranih
tečajih z drugimi ustanovami.
Glede poljudno-znastvenega
izobraževanja je omeniti stalna
predvajanja filmov s komen-
tarji, šole za «itarie. šole za živ-
ljenje. seminarje in tečaje z
različnih p(xlročij. aktualna
predavanja v izobraževalnih
središčih ter druge različne
oblike, za katere bodo dani
potrebni pogoji.
NA POTI V ŠOLO
Prva življenjska je doba minila,
dol^a brezskrbnih otroških je dni.
Sedaj sem ti v torbico knjige
zlozila,
pojdi sedaj, se v šolo mudi.
Napočila nova je doba življenja,
v šolo boš hodil, si bistril glavo.
Bodi marljiv in uči se pridno
sin moj, tudi temu dal boš slovo.
Nauke vse v šoli sprejemaj
in ne zavračaj njenih dobrot.
Šola naj bo ti drugo domovje,
saj ona popelje na življenja te pot_
Zinka
Studentska kronika
Počitnice se iztekajo. Kot na-
lašč nam je muhasto vreme za
konec podarilo še nekaj lepih,
toplih in sončnih dni. ki so kar
najbolj pripravni za ko[)anje
in sončenje, .'^e nekaj dni m
odprla se bo<lo šolska vrata v
osnovnih in sre<lnjih šolah. Cez
dober iw^sec pa bu tudi konec
.študinkiii pfK-itnic in treba se
bo /opet vrniti v predirvalnice
in h knjigam.
•Študentje se počasi vračajo
s počitnic in pričenjajo mislili
na novo šolsko lelo. Nekateri
se |)ripravljajo na izpite v je-
senskem roku, drugi se že od-
pravljajo v Ljubljano, nekateri
so še v honorarnih shizbali,
skratka, vsak po svoje preživ-
lja zadnje dneve počitnic, ki
tako hitro minevajo,
Sportniki-štiidentje še uaj-
bolj poživljajo študentovsko
dejavnost v Ptuju. V lanskem
letu so se ukvarjali predvsem
s košarko, letos pa so se posve-
tili mirnejši igri — odbojki. V
preteklem tednu so fnlicrali
])ovratno prijateljsko oflboj-
karsko tekmo z ekipo TAP-a,
Igra je bila lepa in dinamična,
zmagali pa so študentje / re-
zultatom čeprav so bili za-
radi odhoda nekaterih dobrih
odbojkarjev prerej oslabljeni.
Preteklo nedeljo so se štu-
dentje udeležili športnega tur-
nirja v Kidričevem z o<lbojkar-
sko ekipo, ki je zasedla dru-
go mesto za igralci Impola iz
Slovenske Bistrice. V prvi tek-
mi so igralci Impola z učinko-
vito igro odpravili igralce Alu-
minija, ki so delali v«e preveč
napak. Rezultat 2:0 v setih in
razlika v točkah pa vsekakor
ne morejo prikazati boljše igre
odbojkarjev Impola. ki so po-
slali v Kidričevo solidno mo-
štvo, v katerem je sodelovalo
nekaj igralcev mladinskega
moštva, ki je bilo pred krat-
kim drugo na državnem prven-
stvu. ostali pa so bili člani eki-
pe. ki je trenutno na dru?em
mesiii v maribofi ki, Odinijkar-
ski ligi.
V	drugi tekmi so se «rečali
¡{Tralci lmpf>la in ptujski itu-
flentje. ki so pričeli igro < |)ге-
cejšnjo tremo, »¿aj jp bila to
prva va/nejša tekma. I^ra «e
je kmalu umirila in študentje
so /ačeli iispe;no ogrožati
igralce Impola. Enkrat so bili
v vodstvu f)rvi. drugič drugi,
končno pa «o za las zmagali
igralci Impola z rezultatom 2:0
in majhno razliko v setih. Od-
ločila je rutina. In kako so
igrali študentje? Lepo. poznalo
])a se je. da niso vigrani, kar
se je odražalo predvsem v igri
v polju, medtem ko so bili na
mreži zelo učinkoviti.
V	zadnji tekmi ki jo je ovi-
rala vročina in utrujenost, «o
študentje premagali odbojkarje
Aluminija z rezultatom 2:1 in
tako zasedli drugo mjesto. Ta
tekma je bila najslabša na tur-
nirju, saj igralci Aluminija ni-
so dosti pokazali, študentje pa
se zaradi vročine tiuli niso
preveč trudili. Po prikazani igri
je rezultat realen, lahko pa bil
bil višji v korist študentov.
Po končanem turnirju so
predstavniki prireditelja —
Aluminija čestitali vsem eki-
pam, Študentje pa so dobili za
osvojeno drugo mesto posebno
priznanje,
študentje so sodelovali tudi
v rokometni ekipi prireditelj«
Aluminija, ki je na trunirju
rokometnih ekip osvojil« prvo
mesto pred Dr,ivo in jL.A-ftuj.
C eprav je biln ekipa >n« hitro«
sestavljena, «o se študentje do-
bro odrezali.
športno društvo Aluminij je
dobro organiziralo in izpeljalo
turnir. Ob koncu turnirja je z
odličnim kosilom pogostilo vse
sodelujoče športnike.
Ptujski študentje namerava-
jo v kratkem sami organizirati
podoben odbojkarski turnir, na
katerem naj bi sodelovalo več
ekip. Za sedaj so to še samo
načrti, upajmo pa. da jih bo<lo
dosledno izpolnili.	-zč
Nesreča nikdar
ne počiva
V zadnjih dneh so se zdravili
ali se še zdravijo v ptujski bol-
nišnici naslednji ponesrečenci:
Škrjenc Jože, Zamušani 98 —
padel je in si poškodoval desno
nogo; Gabrijan Jakob, Starošinci
5i — nekdo ga je napadel in mu
poškodoval levo rok^ in glavo;
Bukovec Franc, Gomila 12 —
jtroj mu je poškodoval- desno
roko; Ljubeč Ivan, Vintarovci 65
—	padel je s hruške in si poško-
doval levo nogo; Caf Matilda,
Tomaž 2Ô — padla je in si po-
škodovala levo nogo; Lovrenčič
Franc, Bis 46 — vrezal se je s
koao v levo nogo; Emeršič Ro-
man, Ptuj, Ob Grajeni 5 — pri
délu si je poškodoval z nožem
levo nogo; Rozman Katarina,
Hum 27 — podrla jo je krava m
ji poškodovala prsni koš; Jurk-
man Marija. Spuhlja fi7 — zbodla
se je na žeblju v levo riogo; Si-
tar Damel, Kidričevo 4.5 — padel
je in si poškodoval koleno;
Feštnarič Kristina. Markovci 56
—	zbodla se je na žeblju v levo
nctgo; Ambrož Ivana, Sp. Hajdina
II — padla je in si poškodovala
desno nogo; Kovačič Ivan, Otok
251 — vrezal se je s koso v des-
ne nogo; Bezjak Matija, Jane-
ževci 15 — nekdo ga je napadel
in mu poškodoval prsni koš; Vi-
dovič Anton, Ptuj, Murkova 5 —
padel je in si poškodoval ključni-
co; Macun Marija, Ptuj, Ob Dra-
Vi 1 — padla je in si poškodo-
vala ¿esno nogo; Macun Janez,
Ptuj, Ob Dravi 1 — padel je in
si poškodoval glavo in roko;
Skeliber Pavla, Maribor, Tržaška
4 — padla je in sj f>oškodovala
levo nogo, Horvat Alojz, Lanco-
va vas 71 — padlo mu je železo
na desno nogo; Horvat Stanko,
Hum 19 — nekdo ga je napadel
in mu poškodoval telo; Petrovič
Frànc, Pavlovci 36 — nekdo ga
je napadel.
ALI VESTE?
1, Kdo je avtor filmanega ro-
man« »Moby Dick«? 2. Квко se
>ft imenoval Ojdipov oče? 3. Kdo
]é B^yfadfli' bondonski Tower? 4.
Kdaj Џ bil štrajk 2000 labinskih
rudarjev? 5. Katero pristanišče v
hiaiiji je dal zgraditi rimski cesar
'б. Kdaj je bil izvršen pro-
vekaterski požig Redchstaga? 7.
Kaj je raflezija? «. Kako je umrl
Pètàr Petrovič Njegoš? 9. V Prvi
m Drugi svetovni vo,ini so se upo-
r«feljali na.iveč mitraljezi. Kakš-
h«0a tipa? 10. Kdo je sestavi pr-
V« j€>ga?iLmične tablice?
1, A-vtor filmanega romana »Mo-
by Dick« je ameriški književnik
Hérman Ms4vi:ae (1819-1891). 2.
Ojiíi'sív cče je bil Leos, mdtolo-
iiii kralj v Teteh. ki јз umrl od
tKÁfé Ojiipovega sina. 3. Lx>ndon-
.ski Tower je zgradili Vi jem Osva-
jač. 4. Štrajk okoli 2000 labinskih
rudarjev v znak prote.sta proti
nasilju fešistov je bil 2. marca
1921. 5 Četrti rimski cesar, Ank
je dal zgraditi itailij-ansko prista-
nišče 0.stia. 6. Izzivalen požig
Reichstaga se je izvršil 27. fe-
bruarje 1933. 7. Ralíiízija je naj-
večja cvetica na svetu, ki raste
na otokih Indijskega oceana. Ve-
liki mesnati cvet me'-i en meter,
v premeru in je tezaik do pet ki-
logramov 8. Črnogorski pesnik
Petir Petrovjii^ Njegoš rojen leta
1813 v Njeauški v Črni gori je
umrl !;-1а 1851 na jetiki v Cetinju
in je pokooan na Lovčenu. 9. V 1.
in 2 svetovni vojni so se največ
uoorah.li4i4 m.itra''='°7i tipa: B'-ow-
nino. Maxim, Madsen. Vickers.
Lewis, Hn+rhkiss in druai. 10. Pr-
vo jon.T-it-mcnp tnhlir-^ io cottp^vil
•>--^•-'^matik John N'ipier
(1550-1617).
Iz programa RTV Ljubljana
NEDELJA, 3. SEPTEMBRA
(5.00—6.30 Jutranji pozdra» — »mei
ob 6.03—6.10 Poročila, tremenska na-
poted in dnevni koledar. 6.30 Reklame.
6.40 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa,
poročila, pregled tiska in vremenska na-
poved. 7.1.") Partizanske koračnice. 7.30
Radiiski koledar in prireditve dneva. 7.35
Zvočna mavrica. 8.00 .Mladinska radijska
igra. 8.53 Z orkestrom Andre Kostela-
netz 9,00 Poročila. 9.05 Z zabavno glas-
bo v novi teden. 9.45 Franci Sturm: Pet
malih skladb za klavir. 10.00 Se pom-
nite, tovariši . . . 10.30 Partizanske pe-
smi. 10.50 Nedeljska matineja. 11.40 Ne-
deljska reportaža. 12.00 NaSi posluSalci
čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Ka-
poved časa, poročila, vremenska napo-
ved in objava dnevnega sporeda. 13.15
Obvestila in zabavna glasba. 13.30 7.a
našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma.
14.15 Naši poslušalci čestitaio in po-
zdravliaio — II. 15.00 Napoved Časa,
poročila in vremenska napoved. 15.15
Reklame. 15.30 .Majhen mozaik melodij.
16.00 Igramo za vas. 17.00 Športno po-
poldne. 19.00 Obvestila, reklame in za-
bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Zabavni zvoki za vse. 21.00 Šport-
na poročila. 21.10 Zivljenia velikih ro-
mantikov — 4. oddaia. 22.00 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved in nre-
gled sporeda za naslednji dan. 22.
Pipsna glasba. 23.00 Poročita. 23.05
Vočni operni koncert. 24.00 Zadnja po-
ročila in zaključek oddaje.
PONEDF.I.IEK. 4. SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas
beni spored) — vmes nb 5 05—.i lo Po-
ročila. vremenska napoved in dnevni ko-
ledar 5.25—5.4.=i Nekai domačih 6.00—
6.15 Napoved časa, poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila
6.30-6.40 Reklame 7-00—7 15 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved In
radijski koledar, s.oo Poročila. 11.00
Lučka Kuretova pri harfi. 11.10 Blaž Ar-
nič: Tri pripovedke za klarinet in klavir.
11.30 liubitelicm popevk. 12.00 Nekaj
skUdbic Borisa Knvačtča, 12 l.í Kmetijski
nasseti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00
Napoved čas«, poročila, tremenska n*-
' poved in objava dnevnega sporeda. 13.15
Obvestila in zibavn» glasba. 13.30 Med
kvintetom bratov Avsenik poje gorenjski
vokalni kvintet. 13.55 Gustav Chirpen-
I tier: vtisi iz Italije. 19.00 Obvestila, rt-
I klame in zabavna glasba. 19.30 Radijski
{ dnevnik. 20.00 Ponedeljkova panorama
zabavnih melodij. 21.00 Simfonični kon-
cert orkestra radia Leipzig. 22.00 Napo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
I in pregled $poreda za naslednji dan.
I
TOREK. 5. SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan |Ui-
; beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
' ročila, vremenska napoved in dnevni ko-
' ledar. 5.10—5.30 K'ekal domačih 6.00—
6.15 Napoved časa, poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved in
; radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00
i Ljubljanski jazz ansambel. 11.15 Branje
I za vroče dni. 11.35 Bedrich Smetana:
j furiant in drugi češki plesi. 12.00 Trio
Rudija Bardorferja. 12.15 Kmetijski na-
sveti. 12.25 Mlelodije za opoldne. 13.00
Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved in objava dnevnega sporeda. 13.15
Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Juna-
kinie iz oper Giacoma Puccinija. 14.00
Vrtimo ploščo za ploščo. 19 00 Obvestila,
reklame in zabavna glasba. 19..30 Radij-
ski dnevnik. 20.00 Zbor RTV Zajreb.
20.30 Radijska igra — Arthur Miller:
lov na čarovnice. 21.30 L. M. Skerjgnc:
Elegija. 21.35 Zvočni kaleidoskop. 22.00
N'apoved časa. poročila, vremenska na-
poved in pregled sporeda za naslednji
dan,
SREDA, 6. SEPTEMBRA
j 5,00—8,00 Dobro juirol (pisan glas
^ beni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Po-
ročila vremenska napoved in dnevni ko-
ledar 5,25—5,45 Nekai domačih 6.00—
6.15 N'apoved čass, poročila, pregle()
tiska vremenska napoved in obvestil»
6.30 fi 40 Reklame 7 00—7 15 Napoved
' časa poročila, vremenska napoved tn
Deset minut iz naie beleínice. 11.40
Johannes Brahms: .Madžarski ples. 12.00
Siptarske narodne pesmi. 12.15 Kmetij-
ski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne.
13.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in objava dnevnega spo-
reda. 13.1.Í Obvestila in zabavna glasba.
13.30 V narodnem tonu.., 13.55 Tri
skladbe za violino in klavir Slavka Mi-
helčiča. 19.00 Obvestila, reklame in za-
bavna g)<sba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Majhna prodajalna plošč s popev-
kami in zabavnimi zvoki. 21.00 Koncert
operih melodij iz slovanskih oper. 22.00
Napoved C«»a, poročila, vremenska napo-
ved il pregltd sporeda za naslednji dan.
CF.TRTEK, 7. SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila, vremenska napoved in dnevni ko
ledar 5.10—.5.30 Kekai domačih 6.00—
6.15 Napoved časa, poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestil*
R.30 —6.40 Reklame 7.00—7.15 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved in
radiiski koledar 8.00 Poročila 1100
Zbor »Braiša Rašan« iz Pule. 11.15 Bra-
nje za vroče dni 11.35 Sovjetska za-
liavna glasba. 12.00 Polke in valčki Bo-
risa Franka. 12.15 Kmetijski nasveti.
12.25 Melodiie za opoldne. 13.00 N'apo-
ved časa, poročila, vremenska napoved
in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba. 13.30 Zvonimir
Ciciič: Prva simfonija. 19.00 Obvestila,
reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij-
ski dnevnik. 20.00 četrtkov večer do-
mačih pesmi in napevov. 20,45 Glasbena
medifrra. 20 .50 Literarni večer 21.30 Al-
bert Rflu«sel: Paikova po'edina. baletna
suita. 22.00 >'aeoved časa. poročila,
vremenska napoved in pregled sporeda za
naslednji dan.
PETEK, 8. SEPTEKfBRA
5.00—8.00 Dubro jutrol (pisan glas
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po
ročila, vremenska napoved in dnevni ko
ledar 5.25—5 45 Nekai domačih 6.00—
fi 15 N'apoved časa poročila, pregled
♦iska, vremenska napoved -n obvestila
6.30-6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved In
radiiski koledar 8 00 Poročila 11.00
Zvoki iz domačih logov. 11.24 Petar Sto-
janovič: Trio za dve violini in violo.
11.40 Holy*oodski promenadni orkester
p, v. Carmena Dragona. 12.00 Slovenske
narodne poje Ivica Mrak, spremlja Avgust
Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25
Klavir v ritmu. 12.40 Pisani zvoki z Drav-
skega polja. 13.00 Napoved časa, poro-
čila, vremenska napoved in objava dnev-
nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna
glasba. 13.30 Grupa Dalmatincev in an-
sambel Milana Stanteta. 13.55 Antonio
Smareglia: Istrska svatba (odlomki iz
opere). 19.00 Obvestila, reklame in za-
bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Zabavni orkester Raphaele. 20.15
Tedenski zunanje-politični pregled. 20.30
Iz del Antonina Dvofaka. 21.15 Oddaja
o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved in
pregled sporeda za naslednii dan.
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po-
ročila, vremenska napoved in dnevni ko-
ledar 5.10—5 30 Vekal domačih 6,00—
6.15 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila,
6.30-6.40 Reklame. 7,00—7 15 Napoved
časa, poročila, vremen-;ka napoved in
radiiski koledar. 8.00 "oročila 12 00
Lovski kvintet nastopa, 12.15 Kmetijski
nasveti. 12,25 Pihalni orkester ljudske
milice p. v. Rudolfa Stariča. 12,45 Ha-
vajski zvoki, 13,00 Napoved časa, poro-
čila. vremenska napoved in objava dnev-
nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav-
na glasba 13.30 Pet pesmi Josipa Pro-
chazke zapoie Miro Brainik. vmes zaigra
pevčev spremlievalec Marijan Vodopivec
sedem lastnih preludiiev za klavir. 14.00
V vedrem tonu. 19.00 Obvestila, reklame
in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnev-
nik. 20,00 Domač uvod v prileten so-
botni večer. 20.20 Radiiski komediia.
21.00 Melodiie za priisten konec tedna.
22.00 Kapovrd časa. poročila, vremenska
nanoved in pregled sporeda za naslednji
dan.
PTUJ, DNE 1. SEPTEMBRA 1961
PTUJSKI TEDNIK
Sîrcn 5
DRŽAVE
Udeleženke konference neblokovskih driav
Na beograjski konferenci ne-
blokovskih držav, kj se bo začele
1. septembra t. 1. bodo sodelovali
poleg zastopnikov nese države
tudi predstavniki Sudana, Tunisa,
Združene arebske republike. Je-
mena, Afganistana, Alžjra, Bur-
me, Kambodže, Cejlona, Kube,
Etiopije, Gane. Gvineje, Indije,
Indonezije, Iraka, Libanona, Mali-
ja, Maroka. Nepala, Saudovc
Arabije, Somalije, Cipra in kot
opazovalci pi'edstavni4<i Brazilije,
Bolivije in Ekvadorja.
Ocjl^Jmo si o.snovne podatke o
deželah — udeleženkah konfe-
renci. SUDAN je dežela, ki leži
oí) gornjem toku reke Nil v Afri-
ki. N>odvisno§t je dosegla 1956
leta. Šef države, ki meri 2,505.825
kv. km in šteje 10,250.000 pre-
bivalcev, je Ibrahim Abud.
TUNIS je republika v severni
Afriki od leta 1956. .Šef dfižave
je Habib Burgiba. Država šteje
3,852.000 prebivalcev.
ZDRUŽENA ARABSKA RE-
PUBLIKA je zvez^ Egipta in Si-
rije od leta 1958 dalje, šef drža-
ve je Gamal Abdel Naser, Prebi-
valcev šteje 29.632 tisoč, ki ži-
vijo na 1,181.000 kv. km.
JEMEN je morarhija na bliž-
njem Vzhodu, ki je leta 1958
stopila v federacijo z ZAR, ven-
dar pa je obdržala svojo uredi-
tev. šef države je kralj Ahmcd
bin Jahija Mohamed.
AFGANISTAN je azijska dežela
Srednjega Vzhoda, ustavna mo-
narhija s kraljem Mohamedom
Zafirijem Šahom na čelu. Obsega
650.000 kv. km. in šteje 12,000.000
prebivalcev.
ALŽIR je dežela, ki je v boju
za nacionalno neodvisnost s
francosko kolonialno upravo.
Vstaja se je začela leta 1954 in
traja še danes. Šef začasne alžir-
ske vlade je Ben Jusef Ben Keda.
Alžir šteje 10.200 tisoč prebival-
cev.
BURMA je federativna republi-
ke na Daljnjem Vzhodu, ki je
dosegla neodvisnost 1948 leta.
S^f države je U Vin Maung,
predsednik vlade pa U Nu. Drža-
va obsega 678.000 kv. km in ima
20.457.000 orebivalcev.
KAMBODŽA je parlamentarna
monarhija na Daljnjem Vzhodu,
ki je dosegla neodvisnost leta
1954. Šef države je Norodom Si-
hanuk. Obsega 181.000 kv. km in
šteje okrog 5 milijonov prebi-
valcev.
CEJLON je parlamentarna
država od leta 1948 Obsega
65.000 kv. km površine in šteje
9,165.000 prebivalcev. To je otok
v Indijskem oceanu. Šef države
je Sirimavo Bandaranaike, edina
prp-i=^:?n.ica države na svetu.
KUBA je republika, otok v
morju med obema Amerikama.
Šef države je dr. Osvaldo Dorti-
kos, predsednik vlade pa dr. Fi-
del Castro. Šteje okrog 7 milijo-
nov prebivalcev.
ETIOPIJA (Abesinija) je cesar-
stvo na višavju Srednje .Afrike,
.^cf države je cesar Haile Soiasie.
Šteje 18,000.000 prebivalcev.
GANA je dežela ob atlantski
obalj srednje Afrike, je republi-
ka. Neodvisnost je do.scgia leta
1957. Šef države je Kvvame
Nkrumah. Šteje 6,700.000 prebi-
valcev.
GVINEJA je republika na
atlantski obali srednje Afrike.
Neodvisnost je dosegla leta 1958.
Šteje 2,750.000 prebivalcev. Šef
države je Sekou Toure.
INDIJA je republika na jugu
Azije, ki je dosegla neodvisnost
1947 leta, republika pa je posta-
la 1950 leta. Šef države je
Radjendra Prased, predsednik
vlade pa Djavaharlal Nehru.
Država šteje 592,440.000 prebi-
valcev, ki živijo na 3,126.000 kv.
km.
INDONEZIJA je republika na
otočju med azijsko in avstralsko
celino, ki šteje 85,500.000 prebi-
valcev. Neodvisnost je dosegla
1945 leta. Šef države je dr. Ahmed
Sukamo.
IRAK je republika na Srednjem
Marxov in Engelsov trg v Beogradu
Plastični material
Plastični materiali so .sestavni
dsl našega stoletja rav,no tako,
kot atomska energija in letala
na reaktivni pogon. Industrija
plastičnih materialov v svetu je
zrasla v kratkem razdobju zad-
njih 20 let. Danes je proizvodnja
v tej veji- industrije skoraj pet-
najstkrat večja kakor leta 1939.
Plastični materiali so danp.s
važen faktor v industriji. V'lan-
skem letu So samo v ZDA pora-
bili 560 milijonov dolarjev za
raziskave v pogledu uporabe
plastičnih mas in nad 1000 mili-
jonov dolarjev aa nove tovarne
in naprave.
Vedno več sredstev odhaja za
proizvodnjo in razvijanje plastič-
nih mas. Ugotovljeno je, da so
zadnji in največji doprinos ke-
mije v dobro človeštva. Cele
vrste novih materialov, ki v
mnogih primerih prekašajo pri-
rodne materiale, ki so najpri-
mernejši za obdelavo: železo, ba-
ker, les, volno in mnoge druge.
Plastični materiali ne bodo nik-
dar nadomestili teh mater alov,
pomagajo pa jih smotrneje upo-
rabljati.
Plastčnj materiali protj drugim
materialom
Plastične mase konkurirajp s
kovinami, z lesom, s steklom, z
volno, z bombažem, z gumo, in z
drugimi proizvodi. Ne rjavijo, so
dobri prevodniki, odporne so
proti vročini m miazu, lahko so
trše od jekla ali mehke kot svi-
la, lahko So prozorne kot steklo.
Tekstil, ki so ga napravili iz
plastične mase je trajnejši od
tekstila iz prirodn h vlaken, ra-
zen tega jih je zelo lahko obli-
kovati.
100 NAČINOV
uporabe
Vzhodu z 6,538.000 prebivalci.
Neodvisnost je dosegel 1958 leta.
šef države Je Abdul Karim Ka-
sem.
LIBANON je republika na
bližnjem Vzhodu, ki je dosegla
neodvisnost 1944 leta. Šef države
je Fuat Šehab. Šteje 1,550.000
prebivalcev.
MALI je republika, ki leži med
Alžirom in Gvinejo. Neodvisnost
je dosegla leta 1960. šef države
je Modibo Keita. Šteje 3,700.000
prebivalcev.
MAROKO je kraljevina v sever-
ni Afriki, neodvisna od leta 1956.
Šef države je kralj Hasan II.
Šteje 10,000.000 prebivalcev.
NEPAL je monarhija v hima-
lajskem gorskem masivu, med
Indijo in Kitajsko. Neodvisna od
1. 1923. Šef države- Mahandra Bir
Bikram. Ima 8,500.000 prebival-
cev.
SAUDOVA ARABIJA je monar-
hija na polotoku med Afnko in
Azijo. Šef države Je kralj Saud.
Šteje 7,000.000 prebivalcev.
SOMALIJA je republika na
vzhodnem obrežju srednje Afrike.
Neodvisna od leta 1960. Šef
države je Aden Abdulah Osman.
Šteje 2,000.000 preb valcev.
CIPER, republika na sredozem-
skomorskem otoku. Neodvisnost
je dosegel 1959 leta. Šef države
je nadškof Mekarios. Ima 526.000
prebivalcev.
Pred dvajsetimi leti so poznali
potrošniki samo nekaj proizvo-
dov, к| so bili izdelani iz plasti-
čne mase. Tak proizvod je bil na
primer nalivno pero aii telefon-
ski aparat. Pozneje se je pojavilo
plastično vlakno (nylon), ki je
izzvalo senzacijo. Najprej so ga
uporabljali za ženske nogavice.
Danes pa ga uporabljajo za
mnoge proizvode: v obliki tkanine
za oblačila, kot krtače, preproge
Nylon uporabljajo za Izdelovanje
osi in zobatih koles. Uporaba
takšnih plastičnih materialov se
povečuje danes na vseh področ-
jih, da tega, ni mogoče niti našte-
ti. Naj omenimo samo fotograf-
ske filme, material za izolacijo,
lepilo, obloge kovin, obloge za
pod. držaje za orodje, police v
hladilnikih, posode za akumu-
latorje, materiale za obdelovanje
krzna, okvirje za očala, avtomo-
bilske dele, plastične posode za
je<üla, umetne zobe, tekoče tra-
ke itd, itd. •
V avtomobilski industriji, kjer
vlada velika konkurenca v pogle-
du uporabe materialov ne da bi
bila pri tem žrtvovana kvaliteta,
uporabljajo danes že povprečno
po 9 kg plastičnih mas na eno
vozilo. Novi material kj ga se-
daj preizkušajo, da bi ga ko-
ristno uporabili pri proizvodnji
avtomobilov, je teflon, derîvat,
fluorita in ogljika.
Njegova površina je tako glad-
ka, do os, ki so z njim obložene,
sploh ni potrebno namazati.
Avtomobil, katerega osi so pre-
vlekli s tem materialom, je pre-
vozil že 128.000 kilometrov, ven-
dar se še nikjer ne pozna na
oseh, da bi že bile uporabljane.
Poleg tega uporabljajo plastične
mase za izdelavo vodovodnih ce-
vi in za druge podzemeljske in-
stalacije. Sêveda je v tem po-
gledu velikega pomena razlika v
stroških, ki so potrebni za izde-
lavo določenih predmetov. Dej-
stvo je, da so izdelki iz plastičnih
materialov cenejši.
INTERPOL
organizacija 42 narodov proti mednarodnim'
zločincem
Interpol je organizacija, ki po-
vezuje policijske ustanove 42 de-
žel. Centrala te organizacije -je
v Parizu. Ta vsklajuje delo posa-
meznih policijskih organizacij
dežel — članic v boju proti vse
večji nevarnosti, ki jo predstav-
ljajo za človeško družbo medna-
rodni zločinci. Vsakodnevna po-
ročila o potovanjih zločincev pri-
hajajo iz uradov Scotland Varda,
francoske «Suret nacionale«, Ita-
lijanske «Questure« in centralnih
policijskih ustanov v Ameriki,
Carigradu, Atenah, Sidneyu in
Rangoonu. Kartoteka Interpola
v.sebuje podrobne podatke o nad
60.000 goljufih, ponarejevalcih
denarja, trgovcih z mamili, ti-
hotapcih, razbojnikih in morilcih
s oblega sveta, ki ¡50 se ukvarjali
s kriminalno dejavnostjo v več
kakor dveh državah. Ti stalno
spreminjajo svoja imena In si
nabavljajo, lažne potne Uste 1er
operirajo zdaj na tem zdaj na
drugem kontinentu. Interpolo
uspe ujeti celo tiste, к| se je za-
nje zdelo, da jih ne bo mogoče
nikdar ujeti.
Zahvaljujoč obvestilom, к| jih
posreduje Interpol, se često do-
gaja, da pripravi policija na dru-
gem koncu sveta zasedo, v kate-
ro bo padel mednarodni zločinec,
àe preden bo posumil, da ga
sploh zasledujejo.
Dogaja se, da kakšen zločinec,
ki ga spremlja interpol, dolgo
prikriva svojo sled ko prehaja
iz države v državo, vendar ima
pariška kartoteka dober spomin.
Pred maroško obalo je pozimi
1938 utonila britanska jahta. Med
rešenimi mornarji je bil tudi
neki Avstrijec Walter Praksma-
l^r. Policijskemu inšpektorju Ha-
bata, kj je preiskoval zadevo s
potopitvijo jahte, se je zdel
.sumljiv, Z Izgovorom, da gre za
zdravniški pfogled, mu je odvzel
prstne odtise in ga zadržal.
Avstrijec je bil popolnoma brez-
brižen, ker nikakor nI verjel, da
bi kdo mogel v maroškem mestu
o nji»m karkoli vedeti.
V naslednji uri je uslužbenec
Interpolfi v Parizu dal pooblasti-
lo, da se mornarja aretira. List
iz kartoteke je pokazal istovet-
i
' nost prstnih odtisov z odtisi, ki
jih je poslal inspektor; bilo je
odkrito, da je Waller Praksmaler
dejansko Manfred Lentner, k| ga
zasleduje berlinska policija zara-
di umora neke ženske v letu
1948, avstrijska policija je zara-
di tega, ker je pobegnil iz zapo-
ra, ki se je v njem nahajal, za-
radj goljufij in dvoženstva. Tri-
krat je spremenil ime, vendar je
Interpol vse te spremembe zabe-
ležil. Lcntncrja so predali
avstrijskim oblastem, da bo od-
služil svojo zaporno kazen in da
ga bodo potem predali nemški
policiji, kjer bo odgovarjal za
uboj. Ta nikakor Пј mogel razu-
meti, kako so ga megli ujctl.
Preprečevanje zločinov je prav
tako važno kot prijemanje zlo-
čincev. Ktdar koM kB^k.š^ri mei-
narodnl zločinec potuje preko
državne meje, je Interpol o lom
obveščen in da takoj ustrezni
državi podatke o zločincu: foto-
grafijo, osebni opis. prstne od-
tise, ter pripombo. Osebo je tre-
ba spremljati neopazno, vendar
zelo skrbno.
Neki ameriški gangster je
pred kratkim odpotoval na dolgo
potovanje po Sredozemlju z ve-
likimi načrti. Mamila v Ameriki
gredo vedno bolj v denar, a po-
narejeni dolarji, redka zdravila
In drugo blago za,črno borzo se
dobro ' vnovč'aje v inozemstvu.
Kot tajni poslanec močne gang-
sterske organizacije iz Chicaga
je bil pooblaščen skleniti pogod-
bo z .lopovsko bratovščino v ino-
zemstvu v povečanju te «trgovi-
ne«. Potovanje je poteklo, kakor
si je lahko samo želel in tako
se je vrnil in obvestil svojo tol-
po o u.spešno opravljenem
»poslu«. Zarotniki so se veselih,
ne vedoč, da njihov poslanec m
niti za trenutek odšel očem po-
licije. Zbrana poročila niso samo
pripomogla k preprečitvi načrtov
gangsterske tolpe in Chicaga,
temARČ tudi k tcmj, d-i so
pozneje polovili določeno število
oseb, ki so pripadale mednarodni
tolpi.
Po drugi svetovni vojni je bilo
mnogo 'ponaredb dolarjev, švi-
carskih frankov, nemških mark
in drugega denarja z visokitn te-
čajem. Interpol je, da bi to pre-
prečil, usUnovil poseben oddelek
v Haagu, kj bdi nad bankovci 42
dežel.
Pred določenim časom je poli-
cija v Buenos Airesu zasledila
skupino ponarejevalcev, ki je iz-
delovala zelo uspele 100 dolarske
bankovce. Obstajal je sum, da se
nahaja šef skupine, neki Nikazlo
nekje v Evropi_ z veljko količino
tega denarja. En primerek tega
denarja so pregledali v Haagu.
Potem Interpol ni več dolgo ča-
kal. Neka pariška banka mu je
posodila vec bankovcev po IOÜ1
dolarjev, ki so bili popolnoma I
istovetni z bankovcem, pregleda-
nim v Haagu. Podobni bankovci
so prihajali tudi iz Rima, Bruxel-
Icsa ip ¿opet iz Pariza. Р-зг!.4к1
policiji nI bilo mnogo potrebno,
da je ujela Nikazija. Poslala ga
je v Argentino, kjer bo precej
let .sedel v zaporu, potem pa bo
zopet poslal Interpol 42 državam
poročila o njegovi »specialnosti«.
LUNINE SPREMEMBE IN VRE-
MENSKA NAPOVED
za čas od 2. do 9. septembra	1961
Zadnji krajec bo dne 2*	sep-
lembra ob 0,06 uri. Okrog 7.	sep-
tembra dež, ves ostali čas	lepo
in vroče.
Pri nas v Slov(4i*kili frori-
caii. llah)zali ter okoli-
I	škili krajih si skoraj ne
moremo zniiiivliti jeseni brez
■«voie posebnosli : ii('ko.liki) mi-
lejše topline, barvitosti narave
in kar je šp рскчсппо va/iio,
brez klopotcev, ki so prvi In
vsekakor tudi iia j/aniiiii v(\jši
oziianjalci jeseni.
! Klopotec! To jr po svoje /н-
' tiimivo in skoraj čudovito 10-
I jiotalo. ki 4() ЏЦ tu ill tam i>o-
I znali že miši davni |)re(liiiki in
j s(i je (mI njihove dobe oluanil
vse do danes. .Sicer je v (hiviiüi
časili :«lii/.il še /n marsikaj drii-
frefra. tiiko na primer /a (н1-
vračiinje i)tic (k1 žlahtiiili pri-
delkov na poljih in (1ги?(и1.
Nekoč, šr pred vojno, «o se z
i/delavo klopoteev mnofro
ukvarjali predvsem fantje, tu
in lam pa tudi še star("jši iiio-
I /iikarji na va'<i in so celo med
seboj tekmovali, kdo bo na-
pravil večjejra. muk'nejíe^h. za-
niiiiivejš(>ira itd. \ек(н- izdelo-
vali kl(>i)otec, j(; bila svojevr-
stn.i pcvsebnost iii veselje, (lo-
čim je danes vsp to vsied пи)-
(leriiejíM ill iiiotoriziríineKíi živ-
ljenja (xiptxllo, oziroma .šli> v
jiozabo, kakor frredo marsika-
tere driiire le|)e navadi». Diines
je namreč e(linf> zaželjeno
sredstvo zn razve<lrilo moped,
motocikl ali nvto. lo |)п se bo
se pospešilo, čim bolj svet hiti
k ;n t(>mnti/,H<'i ji in v moderno
življenje. Vendar nnj prij)om-
nim, (lil navade podeželja še
ne bodo sle tako hitro v poza-
bo. ker so še ljudje, ki sp bn-
vijo še z (ibičtiji iz preteklosti.
R(-s je |)rijetno poslušati,
kako (Ione prek hribov
lesene zvoč'iiicc velikih
in manjših klopoteev v svojem
pnakomernem .«tiri- ali Šp.st in
tudi osem osmitiskem taktu
svoj klomp-klonip-klomp in ne-
kateri manjši kirt bi nepresta-
no re^rljali svoj ver-ver-ver.
Ропек(м1 sem vi(lel tudi že na
nekaterih kUhpotcili mesto de-
ske-zvoc'iiice koso. zvonci" ali
dniiio železo, ki je donelo in
C i 11 j «jo. (In jp bilo rps vese-
lje i)(v«i|iišati. Kakor vemo. klo-
potec deluje le lui veter, ki )«e
ui)irfl v vetrnice ali kiikor do-
mačini temu pravijo — peía.
Neter je torej vir eiu-rjíije rn
čim bolj piha, tem hitreje ee
klopotpc vrti in obrača svoj
mehanizem, ker so |)ritrjena
kladivc« (nincljoki).
Izdelava klopotin terja sicer
precej izurjene roke in toliko
manj orodja, največ pa volje
in veselja. Od or(xlja so za iz-
delavo manjšpfra klopoton |X)-
trebni le mizarska./а?а, oblič,
za luknjanje.
Vem, da si kldJotCa ne bo šel
nihče delat |»o mojem opisu,
pa !Še kak oster no/ in sveder
vendar bi pripomnil le to. da
je klopotcev vsako leto manj.
Dihbro se še spominjam iz
svojih otroških Ipt. dn jp
bilo v moKMii roisl'i'Mii
kraju na Polpiišakii v Slov. go-
ricah iu bli/.nji okolici nič manj
kot 4) klopotcev rudnih veliko-
sti. ki so ob ČH^ii vetra uprizo-
rili pravcato konccrtno tekmo-
vanje, medtem ko letos ni še
nobene^'.!. To je za mnoire lju-
di in predvMpin za otroke bilo
vpliko vpscijp. saj je bilo )*!CPr
tudi lepo slišati. Zlasti si je
vsak rad ogledal kk>[)ot(e. ki
so irnrli na spbj raznr figure,
lako je n. i)r. v Slomih pri ?o-
lenšakii imel fjospodar Miiršič
.\lojz (po domače Zvejflov) or-
jaški klopotec. na katerem smo
si vsi mimoidoči z veseljem
ogledo\ali skujuno koloplesal-
csv, pleçfii Р'зг1 In hsq ošk'^ga
piitarja, kako se je sukal okroí
plesalcev, muzikanta na tro-
bento in vrh vseh je bil še te-
lovadec, ki je uprizarjal vse
mogoče kretnje. Klopotec je
bil specialno izdelan in se je
premaknil že v majhnem vetri-
ču, njegov glas smo ua poslu-
šali po uro luKla daleč in še
več. Zal se je pred Içti v sil-
nem viharju pokvaril in ga za-
tegadelj mnogi ljubitelji moč-
no pogrešajo. Marsikateri nii-
tnoidoči potnik «i ga jf« skril v
svojo fotografsko kamero in
odnrsel kdo ve kam.
Ravno po klopotcih slovijo
slovenjegoriški in halo-
ški hribi in vinogradi,
kakor tudi bližnji ravninski
predeli kot turistično zanimivi,
ker so svojevrstna posebnost
za mnoge turiste, predvsem
tujce. Zato je opravičena ško-
da. da je klopotcev vedno manj.
I pati je sicer, da bo k izde-
lavi klopotca pristopil vsaj tu
in tam Se kak možakar in fant,
predvsem v vinogradniških
predelih, zlasti bi pa temu mo-
rale posvetiti več pozornosti
ustrezne gospodarske organiza-
cije. Nikjer ni rečeno, da ne
bi mogel klo|>otec prispevati k
turistični dejavnosti, le znajti
se je treba!
Грајшо, da se bo tu in tam
pojavil še kak klopotec, mor-
da kje v kakem sodobno^ ure-
jenem, novejšem viuogiadii in
zapel ps.sem o prijatni jeseni.
Rez jak j o/e
Klope.tei že pojejo, grozdje zori
Satelit nad Ptujem
v petek, 2.'i.'avgusta t. 1., okrog
20. ure in 30 minut je skupina dr-
žavljanov pred gostilno »Bell križ«
v Ptuju lm«la pri ožnost opazo-
vati pot neugotovljenega sateiita
na ptujskem nebu. Satelit je pri-
plaval iz severozahodne smeri ter
izginil na jugovzhodu dokaj
svetlega poletnega nočnega neba
Sateit >G bil ve'ikosti srednje
velike zvezde in podobno osvetljen
ter je sorazmerno počasi ubiral
svojo pot Opazovalci so lahko
opazovali n.jegovo potovenje kakš-
ni dve minuti, kar pomeni, da po-
teks njegova pot prepfrj visoko
nad zemeljsko površino, če 'jpo-
stêvamo, da prepotuje v vsaki se-
kundi najmanj 11,3 km.
Samo sto tisoč
Na procesu proti Adoifu Eich-
mannu v Jeruzalen'u je prišia na
dan tudi ta podrobnost: po zna-
nem atentatu na Hitlerja '20. ju-
lija 1944 je Eichmann izjavil:
»Potrebna je čistka. Pred zid naj
pride pol milijona Nemcev!« O
tej izjavi je imel državni tožilec
pismen dokument. Na vprašanje,
kaj Ima pripomniti v svojo ob-
rambo je Eichmann odgovoril:
»Nisem dejal poi milijona, tem-
več samo — sto tisoč!(( ^
^^»■пп 6
PTUJSKI TEDNIK
PTL'J, DNE 1. SEPTEMBP.A 1961
ОШ^^ m ooßaM.
OBVESTILO
VAJENCEM OBRTNE ŠOLE V
PTUJU
Zaradi reorganizacije Vajen-
ske šole za razne stroke v Ptu-
ju siporočamo, da se bodo šola-
li odslej vajenci kovinske stro-
ke v Vajenski šoli za lesno
stroko v Ptuju, Trg svobode.
Tam se osnuje posebno stro-
kovno izobraževalno središče.
V šolo bodo vajenci poklicani
pismeno.
Vajenci oblačilne in sobosli-
karske stroke so od 1. 9. 1961
prešolani v 4strezne speciali-
zirane strokovne solé v Mari-
bor. K pouku bodo posamezniki
posebej poklicani.
Ravnateljstvo
DIJAKOM EKONOMSKE IN
ADMINISTRATIVNE ŠOLE V
PTUJU
Dijakom Ekonomske srednje
šole in Administrativne šole v
Ptuju sporočamo, da se preme-
stijo šolski učni in upravni
prostori s pričetkom šolskega
leta 1961-62 r zgradbo v Rai-
čevi ulici.
Ker gradbena dela za pre-
ureditev šolskih prostorov n"
bodo zaključena do pričetka
rednega pouka, dne 5. 9. 1961,
bo pričel redni pouk v pone-
deljek, 18. 9. 1961. ob 8. uri. V
kolikor bodo nujne še kake
spremembe т zvezi s pričetkom
rednega pouka, zasledujte ob-
vestilo v >Ptujskem tedniku<.
Uprava in tajništvo posluje-
ta ckI 1. 9. 1961 že t novih pro-
storih, pritličje desno.
Ravnateljstvo
VAJENCEM TRGOVSKE ŠOLE
Zaradi gradbenih del pri pre-
ureditvi šolskih prostorov jav-
ljamo vajencem, da bo priče-
tek rednega pouka v . soboto,
dne 23, septembra 1961, ob 8.
uri.
V prvo skupino, ki bo imela
pouk do 23. januarja 1962, se
javijo vsi vajenci, ki se vpisu-
jejo letos T I. razred in vajenci
IL razreda, ki so posečali v
preteklem šolskem letu I, c
razred.
Ravnateljstvo
Nižja glasbena šola Ptuj
VPISOVANJE
v Glasbeno šolo z ašolsko leto
1961/62	i
Vpisovanje starih učencev bo \
I.	in 2. 9. 1961 od 9-11 ure in
od 14-16 ure
Sprejemni izpiti novincev bodo
5. 9. 1961 od 9-11 ure in od 14-
16 ure.
Vpisovanje sprejetih novincev
bo 7. 9. 1961 od 9-11 ure in od
14-16 ure.
Vpisujemo v naslednje oddelke:
klavir, violino, violončelo, kontra
bas, trobila in pripravnico. V pri-
pravnico sprejemamo učence I, in
II.	razreda osnovne šole' ter pred-
šolsko deco od 6 leta dalje.
Ravnateljstvo
STAREJŠI UPOKOJENEC išče
starejšo upokojenko s stano-
vanjem za skupno gospodinj-
stvo. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO iščem za
takoj. Marina Jurca, učitelji-
ca, šola Breg.
POLOVICO DVOSTANOVANJ-
SKE HIŠE prodam. Albin Hri-
beršek, Ptuj, Rabelčja vas 17.
ELEKTROMOTOR Z VODNO
ČRPALKO za hišni vodovod
in kuhinjsko kredenco ugodno
prodam. Rado Korošec, Ptuj,
Trate 16.
PRODAMO osebni avtomobil
»Škoda«, petsedežni, letnik
1954, v brezhibnem slanju, re-
gistriran za leto 1961, najbolj-
šemu ponudniku. — Prednost
imajo državna r>odjetja in
ustanove, po 10. septembru pa
ne glede na sektor. Ogled av-
tomobila v Gasilskem domu
Ptuj vsak dan. — Občinska
gasilska zveza Ptuj, Lackova
št, 11.
MOTORNO KOLO znamke Nor-
ton prodam. Feguš, Ptuj, Selj-
ska cesta 1.
TRI 300-LITRSKE SODE, do-
bro ohranjene, prodam. Gostil-
na »Rozika«, Ptuj.
OSEBNI AVTOMOBIL znam-
ke »Hanomag« ugodno pro-
dam. Marjan Strmšek, Ptuj,
Ob Dravi 3,
OPREMLJENO SOBO oddam
dvema študentoma. Naslov v
upravi.
HISO z 80 ARI ZEMLJE (vrta
in sadovnjaka) prodam, Otilija
Privšek, Markovci, Bukovci
št. 123.
GOSPODINJSKO POMOCNICO
k štiričlanski družini v Ptuju
iščem. Naslov v upravi lista.
DE2NI PLASC je bil najden. —
Naslov v upravi.
na dan 30. avgusta 1961
POVRTNINA: jedilne buče 30-
40 din; čebula 50—60; fižol lu-
ščen, nov 60—80; stročni fižol
40—60; novi krompir 18—20;
cvetača 80; kumare 30—50; ku-
mare za vlaganje 60—80; mlado
korenje 50—80; paprika 50—60;
paradižniki 30—40; peteršilj 60—
70; rdeča pesa 40—50; česen 140—
160; solata endjvija 50—70; so-
lata v glavah 80—90; špinača 100;
kislo zelje 50; zelje v glavah 25—
30; ohrovt 40—50; huda papri-
ka 100.
SADJE IN SADEŽI : breskve 50—
80; grozdje 120; hruške 40—60;
jabolka 40—60; sveže gobe 250;
lisičke 100; slive ringlo 50; razne
slive 30—40 din,
ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI:
ječmen 40; pšenica 40.
MLEKO IN MLEČNI-IZDELKI:
surovo maslo 500 —600; mleko 40;
smetana 200; sir kom. 50—90 dm.
PERUTNINA IN JAJCA: jajca
18—20; piščanci par 500—800;
kokoši 500—700 din.
MAŠČOBE: zaseka 300 din.
Cene so mišljene po kg. paru in
komadu,
KINO
Mestni kino Ptuj
predvaja od 1. do 3 septembra
t. 1. francosko-italijanski barvni
film »NOČI LUKRECIJE BORGIE«
KINO
ORMOŽ
predvaja 2, in 3. septembra t. 1.
sovjetski barvni film »DVOBOJ«;
6. in 7. septembra ,t. 1. jugoslo-
vanski film »VLAK BREZ VOZNE-
GA REDA«.
Kino »Kidričevo«
predvaja 2. septembra t. 1. ameri-
ški barvni film »ČLOVEK, KI JE
PREVEČ VEDEL«; 6. septembra
t. 1. francosko-italijanski film
»NEDOSEGLJIVI SEN«.
V	počastitev 20-letnice vstaje
slovenskega naroda in 10- letnice
ustanovitve športnega društva
Aluminij v Kidričevem, je bilo
27, avgusta t. 1. v Kidričevem
športno srečanje v več panogah.
V	odbojki so se pomerile tn
ekipe: ob sodelovanju Impola iz
Slovenske Bistrice, PAK-a (Ptuj-
skega akademskega kluba) iz
Ptuja in domačega Aluminija.
Ekipe so bile zelo izenačene,
kar je bil vzrok ostrim bojem,
ki jih je zelo ovirala huda vro-
čina.
Impol : Aluminij 2:0 (15:9, 15:12)
V	prvem kolu se je pomerila
ekipa Impola z domačim .Alumi-
nijem. Gostje so pokazali mnogo
zrelejšo igro (so v mariborski,
podzvezi na drugem mestu). Zelo
Tekmovanje
ob 10. letnici „Aluminija"
so obvladali prstno tehni'xo, do-
čim so bili pri mreži nekoliko
slabši. Aluminij se je predvsem
s požrtvovalno igro obranil huj-
šega poraza.
Impol : Pak 2:0 (15:12, 15:12)
Ekipi sta bili povsem izenačeni,
včasih je bila ekipa študentov
boljša (ta primer je bil vselej v
začetku). Proti koncu vsakega se-
ta pa jim je zmanjkalo sape m so
gostje zaradi večje rutine pobrali
izkupiček. Poraza je bil kriv tu-
di nesporazumi v polju, kar je
demoraliziralo ekipo.
Pak : Aluminij 2:1 (15:12, 13:15,
16:14)
Ekipa PAK-a je nekoliko {>od-
ceñjevala domačine, kar bi se ji
skoraj maščevalo, ker je morala
odigrati tri sete, preden je zma-
gala. Domačini so zopet pokazali
izredno bojevitost, gostje pa do-
bro igro v polju in pri mreži.
Ob koncu turnirja je sprejel
prvoplasirani lep poxal, ostala pa
lični plaketi v spomin na jubi-
lejni turnir.
Vnuk Roman postavil nov
državni rekorf* v letenju
z jadralnim letalom
Pred nekaj dnevi se jñ vrnil s
prakse študent Roman Vnuk. ki
se je ob šolskih počitnicah mudil
v Vršcu, Zraven svoje prakse se
je posvetil tudi izpopolnjevanju
v letenju z jadralnim letalom. S
svojim prijateljem Em'lom Korši-
čem se je nekega dne odločil,
poleteti določeno progo, ,0b zelo
uodnem vremenu sta poletela z
jadralnim letalom «KOŠAV.A«, ki
je domač proizvod, trikot VRŠAC
— KONAK — NOVI VL.ADIMIRO-
VAC—VRŠAC v rekordnem času
72 minut. Ta trikot znaša 100
km in sta letela s povprečno hi-
trostjo 85 km na uro. S tem sta
postavila nov državni rekord, ki
je le 2 minuti .slabši od svetov-
nega rekorda. Na tem poletu je
bil prvi pilot Emil Koršič, njegov
navioator pa domačin Reman
Vnuk.	pa
OPOZARJAMO NA KVALITETNI
TURNIR v ODBOJKI. KI BO V
NEDELJO 3, SEPTEMBRA V PTU
JU; NANJ VAB'MO VSE PRIJA-
TELJE ODBOJKE,
Namizni ten s
v tekmovanju v namuznem te-
nisu so prav tekmovale tri ekipe.
Favorit je bil domači Aluminij,
sodelovali pa sta tudi ekipi ptuj-
ske Drave in JLA iz Ptuja.
Posamezni rezultati:	¡
Drava (Ptuj) : Aluminij 0:5 '
Domačini so bih vsaj za razred
boljši od nasprotnika, ki mu ni
uspelo osvojiti niti niza,
Drava : JLA 5:1
Tudi v tem dvoboju se je po-
znala razlika in Drava je zlahka
odločila dvoboj v svojo korist.
Aluminij : JLA 5:0
Ponovilo se je isto kot z Dravo,
ker so bili domačini nenadkriljivi
ter so brez izgubljenega seta
osvojili prvo mesto in z njim pre-
hodni pokal.	M,
Novi daro-
valci Krvi
Dne 22. 8, 1961 se krvodajalci
iz Trnovske vasi niso odzvali na-
šemu vabilu. V sili smo klicali
darovalce iz Ptuja in so se pri-
javili: Petek Francka, Tekmec
Ignac, Belovič Olga, Veselic Ma-
tilda, Zavec Marija. Senear Lud-
vik in Bagar Feliks.
Dne 24. 8. 1961 so darovali kri
krvodajalci iz V;dma Bili so;
Vrtič Vilka, Duh Avgust, Ropič
Alojz, Hvaleč Martin, Hvaleč
Alojz, Kmetec Rudolf, Maroh Ma-
rija, Duh Marija, Kozel Kat-ca,
Pernek Marija, Kmetec Ivana, Se-
dlašek Anica. Hvaleč Anica, Vi-
dovič Milica, Kmetec Ana, D-jh
Terezija, Skrbinšek Katarina, Hot-
vajn Amalija, Gabrovec Jožefa,
Kirbiš Nežka, Muzek Štetka, V;n-
diš Marija, Lesjak Marija, Novak
Štefka, Širovnik Marija, Jurenc
Liza, Hvaleč Franc in Širovnik
Slavica.
Javila sta se še: Kustar Anto-
nija in Bauman Jernej.
Vsem darovalcem ¡n organiza-
torjem lepa hvala!
Splošna bolnišnica Ptuj
Rdeči križ Ptuj
Neuspešen start
rokometašev Drave
v nedeljo,' 27. avgusta, je bil v
Kidričevem rokometni turnir v
čast 20. obletnice vstaje jugoslo-
vanskih narodov in v čast 10-
letnice obstoja SD .»Aluminij«
Kidričevo. Poleg rokometnega
turnirja so bile na sporedu še
druge športne manifestacije v
nogometu, namiznem tenisu, od-
bojki in atletiki. Naj uspešne j'ši
so bili v generalnem plasmaju
domačini. Pred nedavnim je bila
v Kidričevem formirana roko-
metna sekcija v sklopu ŠD »Alu-
minij«, ki je na turnirju prestala
svoj ognjeni krst. Ekipo sestav-
ljajo predvsem igralci, ki зо za-
posleni v Tovarni glinice in alu-
minija in ki so pred nekaj leti
igrali v vrstah RK Drave v Ptu-
ju. Vendar imajo tudi nekaj no-
vih igralcev, ki so prišli iz dru-
gih klubov. Zelo žalostno je bi-
lo, da v športnem središču, ka-
kršno je Kidričevo, do nedavne-
ga niso imeli tudi rokometne
ekipe, kajti v tem primeru sploh
ne moremo govoriti o kakih fi-
nančnih težavah ali o kaki drugi
zapreki. Upamo, da bo novousta-
novljena rokometna sekcija žela
podporo občinstva in imela uspe-
he tudi na rokometnih igriščih.
Izidi rokometnega turnirja:
Aluminij—Drava 21:21 (14:9)
Pred tekmo je bila Drava ab-
soluten favorit, vendar so do-
godki na igrišču pozneje poka-
zali drugače. 2e prve minute
igre so potekale v premoči doma-
činov, ki so zlahka dosegli ne-
kaj golov prednosti. Toda gostje
se niso preveč trudili, da bi do-
segli spremembo rezultata, prav
nasprotno, domačinom so pridno
pomagali z začetniškimi napaka-
mi, kar so domačini izkoristili,
da so razliko še povečali.
Drugi polčas pa so se gostje
le prebudili. V končnem finišu
so nadomestili zamujeno in bi se
tekma prav gotovo končala v nji-
hovo korist, če ne bi potekel ¿as.
Tekma je nekoliko izgubila na
dinamičnosti zaradi silne vroči-
ne. Najboljši igralec na igrišču
je bil Marciuš, ki je kot gost na-
stopal za domačine.
Drava—JLA 23:17 (14:8)
Drava je bila skozi vso igro
boljša od nasprotnikov in je brez
težav zmagala.
Aluminij—JLA 28:15 (10:8)
Tekma je bila za Aluminij od-
ločilna, saj bi jim zmaga in bolj-
ši količnik od Drave zadostoval
za prvo mesto in s tem za osvo-
jitev pokala. Prvi polčas so se
vojaki zelo uspešno upirali do-
mačinom, vendar jim je pozneje
pošla kondicija in vztrajni do-
mačini so si zelo izboljšali ko-
ličnik in tako zasedli prvo mesto.
Aluminij 2 110 4P:36 3
Drava 2 1 1 0 44:38 3
JLA	2 0 0 2 32:51 O
Najboljši strelec turnirja je
bil Marciuš (Aluminij) s 27 goli,
drugi je bil Širovnik (Drava) s
17, tretji pa Slepčevič (JLA) s
15 zadetki.
Člani sindikata
Delavski klub Ptuj vas vabi, da
Sj v dneh zasedanja zgodovinske
beograjske konference nevezanih
držav, ogledate televizijske od-
daje RTV Ljubljana in RTV Beo-
grad.
Od 1. septembra 1961 do za-,
ključka konference, bo RTV Lju-
bljana oddajal, vsak dan v srbo-
hrvaščini ¡n to:
ob 15. uri montažno oddajo o
dopoldanskem delu konference in
ob 22. uri montažno oddajo o
popoldanskem delu konference.
Montažne oddaje bodo obsega-
le kratke ilustrativne posnetke
govorov šefov posameznih delega-
cij, osnovno vsebino njihovih go-
vorov, razne izjave delegacij, in-
tervjuje in tiskovne konference.
Drektni prenosi s konference
bodo posredovali začetek beo-
grajske konference 1. septembra.
Med 1. in 5. septembrom bo pre-
nos govora tovariša Tita na beo-
grajski konferenci in zaključek
konference
Med konferenco bomo v večer-
nih urah tudi predvajali doku-
mentarne filme o potovanju tova-
riša Tita po prijateljskih afriških
državah. V času konference bo V
Delavskem klubu dvoje ali več
predavanj o pomenu konferenc*
in o afriških državah.
Ker vlada med članstvom sin-
dikalnih podružnic izredno veliko
zanimanje za spremljanje konfe-
rence, bo v času njenega trajanja
dvorana Delavskega kluba urejena
le za spremljanje televizijskih od-
daj, predvajanje filmov in preda-
vanja. Sejna soba m prostor na
odru, pa bo v tem času na razpo-
lago za čitanje časopisov, revij,
¡granje saha, razgovore in podob-
no.
S tem v zvezi obveščamo iz-
vršne odbore sindikalnih podruž-
nic, da naj za člane sindikata m
njihove družinske člane, ki s: že-
lijo ogledati televizijske oddaje,
dvignejo dnevno na Občinskem
sindikalnem svetu Ptuj vstopnice,
ki so za člane s ndikata in nji-
hove družinske člane brezplačne.
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI
na matičnem območju Ptuj
feojsrv^
Dečke so rodile: Marija Šmigoc,
Majšperk 17 — Mirana; Marija
Lovrenčič, Grajenščak 12 —
Branka I .^na Šilak, Ptuj, Muršiče-
va 3 — Vladimirja; Marija Trste-
njak, Miklavž pri Ormožu — Šte-
ana; Angela Matjašič, Slovenja
vas — Stanislava; Jera Premzl,
Rošnja 69 — Stanka; Ida Korpar,
Osluševci 14 — Daniela; Marija
Donaj, Predava 9 — Zvonka; Ma-
rija Zemljak, Pobrežje 108 —
Slavka; Alojzija Žitnik, Kicer 22
—	Zlatka; Marija Šteiner, Kun-
gota 16 — dvojčka; Urša Kranj-
čič, Zal>ovci 27 — sina; Ana Hof-
man, Obrež 94 — Karla; Andjela
Furjan, Kolarevac 59 — Franca;
Kristina Skela, Dobrina 65 — Mi-
lana: Kristina Ribič. Zlatoličje 87
—dečka; Venčeslava Kacijan.
Skrbi je 5 — Venčeslava; Marija
Knaflič, Lovrenc na Dr, p, 121
Franca; Jožica Jaušovec, Ormož
—	Zlatka in Renato.
Deklice so rodile: Barbara Turk,
Kungota 24 — Vilmo; Kristina
Pauko, Placar 15 — Marijo; Zofija
Polanec, Janežovski vrh 45 — Zo-
fijo; Ana Rakuš, Medribnik 15 —
Marijo; .Angela Kolarič, Ljutomer
—	Sonjo; Ljudmila Arnuš, Špuh-
Ija 11 — Marjanco; Katica Gegič,
Kidričevo 14 — Dušanko; Kata-
rina Emeršič. Majski vrh 35 —
Marijo; Ana Ck)lirač, Hrastovec
120 — Olgo; .Лпа žflpančič, Ptuj
—	Karmen; Cirila Purg. Lešje 2Ì
—	Brigito; Marija Kolarič, Nova
vas 31 — Marico.
Poroke: jih ni bilo.
Umrl je: Janez Drevenšek
(1910). Šikole 1 — umrl je 23,
avgusta 1961.