KATQLI§K CEIiKVElSr UGST.
J*aica" uh*j» ritk petek aa oeli poU, in ?elja po pošti n eelo leto 4 gld. flu kr , i» pol leu 2 gl. 40 kr.. sa eetert leta 1 zl 30 kr. f .Ukarnici sprejeaana m eelo loto 4 gL, sa pol lota ž gl., sa eertert leu 1 gL ako sadene na ta dan prasnik, iiide ..Danica' dan pcpt«
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 26. svečana 1886.
Ust 9.
Sveti Jažef.
(Dalja).
„Pojdite k Jotefn!"
I. Meji. 4 1,45.
8veta cerkev ae pa tndi veseli tistih velikih Bilo«, ktere verni na njegovo priprošnjo doseiejo. In da bi veliko moč njegovo ljudje bolj sposneli in oe o toliko voQia zaupanjem k njemu zatekali, je vstenovljeoih več časopisov, ki opisujejo prečodoa spreoberojeoje ;n raznotera ozdravljanje, ki ae godijo ne priprošnjo svetega Jožefa. Na Itelijanskem sta dva taka časopisa; tndi na Francoskem dva. Te namen ime tudi »Sendbotbe des h. Jooef* v Woinheusn pri Doosju, po kterem sem te spis posnel.
Kekor je oekdaj kralj Asvčr Mardohejo posodil ovojo kraljevo obleko, svojega kooja i a svojo krono, teko je Bog sem sv. Jožefu izročil svojih nebeških darov. Bog Oče ga jo že to ne zemlji pootavil gospodarja svoji hiši. Bog Sio si ge jo volil rednika, Bog sv. Doh za varha, zakladnike pri družini. V nebesih pe je zaklad-ničar Božjih miloot. Volja Božja je bila. de so svetega Jožefa že tu na zemlji častilo noj imeniše ooebe. kakor Jezus. Marija. Odkar pa kraljuje v moči io vdičastvu pri svojem varovancu tam v nebesih, ge časti vse ker-šanstvo ko svojega petrooa, svojega mogočnega varha; in eoo stoletje kliče drugemu:' »Ljudstva ne zemlji, pojdite k Jožefu, in ker vam poreče, storite; pojdite k Jožefn, in ker bote prooili, so vam bo zgodilo!"
Se pooebno pe vi Merijoi otroci, častite sv. Jožefa! Soj ravno o tem češenjem bote pokazali ljubezen do prebležene Device in Mietere Marije. Kako veliko spoštovanje smo temu svetniku vsi dolžni! Njemu, ktoroge jo Bog izvolil varha ovoje včlovečene večne Besede, ktoroge je izvolil, de je bil priče in varoval resnično skrinjo zaveze; on jo to okrinjo nove zevoze prenašal od kraje do kraje, kekor je modri Bog zehtevel; on je hranil in varoval ceno zveličenja in odrešenja vseh ljudi.
Kolike čast je bile zauj, da je imel pravico in oblast do kraljice nebes in zemlje, da, celo pravico in oblast do Kralja vseh stoletij, ki je edini večen, komur oe spodobi voa Čast in slava!
Da umevamo, koliko nenavadno in poseboo zasluženje je imel, spomnimo se le, de je bil mož Marijio-Po čednostih in prednostih njegove neveste sodimo tudi
ojegove čednosti, njegove sprednosti; ker Vsegamogočni jo Mariji, svoji Materi, gotovo njej podobnega moža odločil.
Pomislimo prod vsem, da je božje Dete sto in stokrat na njegovih persih počivalo. Kakošne ^oešks vtise je to bo^je Dete delalo na njegovo serce!
Sveti Jožef je živel z njim. ki je studenec vseh milost, in z njo. ki je vodotoč. po kterem nam milooti Božje tečejo. Koliko duhovno bogastvo mu je bilo, v delež! Ponižnost, krotkost, ljubezen do Boga in do bližoega. ?se čednosti so se svetile v njem ter so oe množilo do naj višje stopnje.
Duše keršanska! ako hočeš resoičnega notranjega življenja se vdeležiti, zateči se, da to milost zadobift, k Bogu s priserčnim zaupanjem na priprošnjo tistega svetnika, ki je dooogol to življenje v naj riši stopnji.
Ako bi mi bili živeli, ko sto Jezno in Marge živele v Nezeretu, in bi kako miloot od eje želeli, kdo bi bil močnejši srednik naših prebeg, kekor ravne sveti
Jožef? Gotovo bi se bili do ejsga obemili. Mar pe zdaj manj zaupanje zasluži, ko je tea v eobooih esj bttSei Jezusa in Marge? Zete: Pojdite, Mergoi otroci.
naj btižoj k Jožefu!
de ze veo prosi. Nuj bo miloot, kakoriea koli. hi Je želite: Bog jo bo ne njegovo priprošnjo privoliL 8o več; bodite »tonu, kterega koli i bodi, vnft sten ali opravilo vem daje zadosti priložnosti in zaeoot da oe o pooeboim zeupeqjoei obsrnoto k pjio.
Žlahtni ki ali izMnitei pred svetem, ki pe svoje nadloge imajo, naj pomnge, de je eveti Jožef cofto kraljevega rodu. Ubogi n^j pomislijo, da on ne zaničuje revšine, de je tudi on v raznih potrebah živel, de je voo svoje žive dni tordo delal. Mladoeči in device mi pomnijo, de je on ovoje devištvo neoeisdstseo ohranil; zakonski pa. da je bil gospodar naj votičestMjfte družine, ki je kdej ne svetu bile. Otroci o^j oo spneielie, de je bil overi Jožef rednih Jezusov, da ma je Ml skerboi krušni oče ▼ njomvih mladih lotih. Msfteiki nuj vedo, da je sveti Jožef bil teko srečen, de je Jezuoe večkrat ne svojih rokah nooil, de je večnemu Očete pervine Jezusove Kervi osmi dan daroval. Seaoteici pe naj vedd, da je svojo samoto v Nezeretu poovotil o popolnim zaničevanjem vsega poovetnoga in z zaupljivo obhojo z Jezusom in z njegovo presveto Matoijo Margo.
Zlasti pa naj pomislijo pohotne duše, de se Marijnim ni nobena serce Jezuse ljubile tako kakor serce svetega Jožefa. In vsi, posebno še
•
Marijni, »pojdite k Jožefu" in aproaite si od njega srečno ssdoio uro. Splošna misel, da ja umeri v rokah Jezusa in Marije, daje vernim veliko zaupanje, da bodo na njegovo priprošnjo doaegli srečno zadajo uro.
(Ke«e m**.)
KatoKčanstvo in pravoslavje. *)
Ko sem sedel še v šolskih klopčh, in se mi je pravilo, da je tujec zaaadil klin med zapadqje in vzhodnje Slovane po razkolu cerkve, bridko mi je prihajalo; tem bridkeje ko aem se prepričal, da te varake razlike niao tako velike, kakor bi si kdo mislil, ozirsjoč se naakorai lOOOletni razkol, in da so po aili in tihntspsko vsejane med Slovane, kakor ljulika med pšenico. Nek notranji glaa mi je vedno pravil, da morajo akoraj priti Časi, ko bo to minulo. Zdelo se mi je, da je nadaljevanju razkola vzrok: ali nevednost pravoslavnih 'i, poaebno njihove duhovščine, ali pa premalo obzirno obnašanje nekte-rih katolikov proti njim, če ne oboje. Serčno aem tedaj želel, da bi se nsšel učen mož med katoliškimi Slovsni, ki bi v domačem jeziku in z ljubezujivo beaedo po natančnem preiakanji vseh virov pojasnoval pravoslavnim, odkod da razkol prihaja, io kako neosnovan je njega obatoj.
Neizmerno me je tedaj iznenadilo, ko so mi je te dni prišla v roke ^Izvestja alavjanskega blagotvoriteljoega obščestva v Petrogradu od 1. 1885," iz katerih sem sprevidel, da si je Bog takega moža izvolil iz kroga ruskih učenjskov samih. Ta mož je Vladamir Solovjev v Moskvi, jeden pervih zgodovinarjev in filozofov ruskih. Pisal je najprej svoje študije o tej zsdevi v časnik »Rus44 in potem v „Izvestja slavjanakega blagotvoriteljoega obščestva." V poslednjih ga jo v zelo obširnem osstavku skušal zaverniti njegov prijatelj, prof. N. Danilevskij, a precej na to mu je v istem liatu v št. 3. odgovoril Solovjev. Tehten io velike pomembe je ta odgovor. Prevčsti ga toraj hočem po besedah iz izvirnika*) in samo rečem: tolle. lege!
K napisu: Odgovor N. J. Danilevskemu", pristavil je vrednik „Izvestij* sledečo opazko: „Po soglasji N. J. Danilevskega natianemo tukaj dozdaj neznan mu še odgovor na njegov sostavek Čitatelji sprevidijo konečno z zadovoljnostjo iz vse te polemike, da se vprašanje, ki ata ga sprožils naša zelo cenjena sotrudnika, razkriva vedno globokeje in jasneje, in da hoče dobiti v bodočnosti še veliko višjo pomembo.w
Solovjeva odgovor se pa glaai tako:
»Ker pripravljam za natisk obširno delo o cerkov-nem vprašanji, lahko bi tudi ničesar ne bil odgovoril na kritiko, ki se ozira na moje prejšnje poskušnje. Toda, ker se mi izdauje tega dela znabiti zoper mojo voljo nekoliko zakasni, ne dš se mi, da bi postil brez od-
•) Ta ailo vaini is rničine poslovenjeni spis je bolj aa učene, z« to so tadi paičeni v njem nekteri sa vsakdanje čita-telje meuj amljivi israti.	Vr.
'j Naj se mi dovoli ta izraz da«iravno vsi vemo, ds je le jedo« cerkev pravoslavna.
* ,,Izve«tija slavjanakago biagoivoriteljnago običeatva*' uhajajo v precej obseinih mesečnih zvezkih, in imajo sa naa silno nizko ceno. namreč samo 3 gid. na leto. Naročajo ee: „v p<>m«-ičeniji soveta slavjanskago blagctvoriteljaago občestva, v Aleksandrinakago teatra, v dome Golabeva Nr. 7 ▼ Peter barge.
govora reaoi in obširni ugovor tako zaslužnega pisatelja,. kakor je N. J. Danilevskij. Omeniti hočem sicer samo, kar je neobhodno treba.
G. Danilevakij me nsjprej začne dolžiti, da aem enostraoek, — češ. da sem se postavil na stran rim-skega katoličanstva. Jaz sem prepričan (kakor aem že poprej to tardil). da se pravoslavje in katoličenatvo no izključujeta, ampak dopolnujeta med aaboj; zato ni ta-me nikakega nagiba, da bi se postavil na j od no stran, ali da bi žerivoval jedno za drugo. Vendar pa g. Danilevakij lahko po pravici reče, da sem se postavil sa katoličanetvo, ker taisto branim pred raznimi obdol-žitvami. Toda jaz pišem v Rusiji in imam pred očmi posebno rusko literaturo, v kateri, kar se tiče katoličanstva, ne dobim ničesar druzega. kakor sovražoo polemiko, predsodke in uapsčna umenja; tedaj, ako se pokažem kot jedini zaščitnik katoličanstva, izpolnujem, po svojem prepričanji, samo dolžnost nepristranosti in spravljivosti. Ako bi dela katoliških pisateljev imela k nam svobodni dostop, in ako bi z druge strani, kdorkoli bi pri nas pisal o tem predmetu, spravljivo in do-broželjno ocenil pozitivnost verskih elementov, ki nam predstavljajo katoličanetvo, tedaj bi tudi moje presodbe ne imele tsko apologetičnega značaja. Kar se sicer tiče moje nepristranosti, naj so mi dovoli, da navedem sodbo drugega svojega kritika, ki jo z menoj še manj zadovoljen, kakor g. Danilevakij. To je namreč pisatelj so-stavkov: »Naši . novi filozofi in bogoslovci," v duhovno-učenem časopisu „Vera in razum ;tt dasiravno on odločno obsoja moje nazore o cerkvi, vendar mi ne odreka nekako nepristranosti. »Pokazali smo njegove nazore, — govori o meni ta kritik, — hoče biti nepristransk; z višave svojih osobnih nazorov vidi on enako pervotni vzrok razkolu v cerkvi vzhodnji, kakor tudi v cerkvi zapadnji, t. j. on ne opravičuje ne te, ne druge, in, ako se njegove simpatije bolj nagioajo na korist za-padnje cerkve, prihaja to, kakor se kaže, samo iz njegovih filozofskih načel, in ne iz kakih zgodovinskih faktov, in ima v vsakem slučaji svoje korenine v blagohotni ljubezni k vzhodnji cerkvi.* (V. in R. št 1. 1. 1885, str. 52 in 53). Dostavim naj še sam, da sem ondi ozir jemal na vse svete in velike lastnosti pravoslavnega iztoka: na bogaboječnost in udanost k očetskim izročilom, na skerbno ohranjenje cerkovne svetinje, na prizadevanja k ascetičnim delom, na visokost duhovnega premišljevanja. Če sem pa jaz vkljub temu, ko sem govoril o Carigradu, moral pokazati na ostro in označiteljno protislovje med visokostjo cerkovno-meniške svetoati in globokim padom svetskega življenja, ako sem jaz v tem protislovji našel nravstveno-zgodovinsko' opravičen je velike in naravne moči izlama nad notranje razdvojenim pravoslavnim izhodom, — tedaj zastonj g. Danilevakij poprašuje: ali mar na zapadu ni bilo ravno tako? Brez dvoma, dobili so se tam ljudje ravno tako graje vredni, kakor v Carigradu. Toda, med tem, ko mi nahajamo ua zapadu na Stotine zborov, sklicanih z iz-rečnim namenom, da se zboljša vedenje in življenje pri duhovnih in svetnih ljudčh, mi komaj moro g. Danilevskij pokazati v Carigradu le jeden sam zbor, ki. bi bil sklican s tem ciljem in s to namero. Pri vsi svoji grajljivosti se srednjevečni zapad oikdar ni mogel sprijazniti s protislovjem verstvenega ideala in posvetne bitnosti in se je vedno prizadeval uničiti, ali vsaj kolikor mogoče oalabiti to protislovje. Zato je pa tudi zapadnje meništvo imelo po večini delavnosten značaj. Potem so pa tudi pri zapadnji cerkvi, ali bolj prav rečeno, pri cerkovnih ljudeh zapade, mogli biti lastni grehi, znabiti še bolj težki, kakor grehi Carigrada, zato je pa tudi prišla bolj težka kazen po protestanštvu in nadaljuem protiker-
^št
ičanskem dviganji, katero je bilo brez dvoma cerkvi bolj aovražno in nji bolj škodljivo, kakor izlam.
(Dalje prih.)
O letošsjem leto. -
(Iz piaem ranj. Furmaherja.)
(Konec.)
Na zadnje omenimo še preaoiMtfaoja>-c^loiob»ja, irskega škofa, qo kterem bo za Papežem Pijem IX le še 11 papežev. Ali smemo pričakovati, da boao ti enaj-stBmfolgo vladali ? Iz aknšnje in zgodovine podučeni moramo reči, da ne. Do papeža Gregorija XVI je bilo 358 papežev, in če te razdelimo med 1813 let (papež Gregor XVI je umeri leta 1846, pa se mora tistih 33 let šteti, kar je bil Kriatus sam na zemlji), tedaj se nam pokaže poprečna doba vsacega papeža nekaj čez 7 let. o tej prerokbi bi 8vet oe stal celo ao druzega tisuča. Da se bodo pa proti koncu sveta velike prekucije godile, da bodo strašna znamenja na solncu, na luni in zvezdah in na zemlji velika ati8ka med narodi, nam Kristus v s v. evangeliju aam napoveduje. Posebno za leto 1886 ao velike šibe napovedane po znani prerokbi, ktero je leta 1734 v samostanu Theres tadaoji opat Fuchs zapisal s sledečimi besedami:
De pr&esenti anno jam olimprodiit vaticinium:
Quando Marcus PaschSmabk, Et Antonius pentecostaCit/A • Joannes Eucharistizabit,*«%'. Totus mundus Vae clamaoit.
Slo ven. Ko sv. Marka bo velikonočeval, * Sv. Anton pa bo binkoštoval, Dan Telesa Sv. Janez praznoval, Svet vesoljni bo gorjčkoval.
Nemško: Wenn auf Marcus-Tag die Ostern fallt, Auf Antoni-Tag man Pfio^sten halt; Wenn Johannes bringt Frohnleichnamstag: Wird die ganze Welt schreien: Weh und Ach: Toj>re(0.kovanje ni brez pomena. Trn^l^a namreč, >M"' "'*" ? 'ajLjlosehno
Marka aifn na veliko-
: nočni ponedeljek. In vemo, da ste bile obe leti hude : vojske. —
Za sklep naj še stoji prerokba nekega poljskega mniha (kterega?). Po tej prerokbi bi se od 1. 1900 naj hujši nadloge verstile. Leta 1938 bi se velika repata zvezda prikazala in skoraj vso vodo iz moria pregnala; 1.1996 bil bi strašanski potres, ki bi vso Italijo razdjal; proti koncu leta 2000 pa bi v znanih stiskah prišel konec sveta.
. G. Furmaher pristavlja, kako da vsa ta izročila in prerokovanja nimajo cerkvene veljave, vender pa se mu ne zdijo brez pomena,in sklepa rekoč. Kar tedaj mene zadeva, sem jest teh misli, da -svet v sedanji podobi dolgo čez leto 2000 stal no bo!	~ *
širokem morskem poveršju. Pri tem pogleda se ma je daža z žalostnimi občutki nspolnovala in solze so mu lici zalivale; kajti v daljavi zapazil je ume ladije, ki so bilo pomorskih roparjev Normancev, ter je ailno v sercu užaljen zaklical: Ce se ti že zdaj, ko še živim, derznejo to storiti, kaj ne bode še le moje ljudstvo od njih moralo preterpeti po moji smerti! In njegova preroška beseda se je apolnovala. Ravno, da je oči zatisnil, so priderli-Normani po rekah v notranje Nemčije, in ao požigali, ropali, morili. — Tako gleda tudi duhoven, ko šol ako mladež v keršanskem nauku podučuje, poln žalosti in s tesnim sercem v prihodnjost. On vidi( da bo aatan poskušal vae zvijače in spletke, da bi te otroke, ki ao keršeni in Jezuaovi, v svojo mrežo vjel, oskrunil in po-davil! Ou vidi, da jim posebno tudi na plesišču žuga največa nevarnost. Res, plesišče je za množino grob nedolžnosti in pokop sramožljivosti. To v svetem pismu terdi tudi Jezus Sirah (C» 9. V. 4): „Ne hodi s plesavko in ne poslušaj je, da te njene zvijače ne ugonobijo. —
V svarilo mnogim pripoveduje P. Fr. Ehmig še to-le dogodbo iz novih časov.
' V Adventu 1866 je bila dunajska umetnijska družba „HesperusM napravila tako imenovani gospejski večer. Med gosti je bil tudi vrednik c. kr. dunajskega časnika, g. E. T. s svojo soprogo, dvajsetletno gospo. Večerna družba je bila kaj dobre volje in gospa T. se je brez prideržka vsa vesela vdeležila vedrila, ki ga je spremljala godba in deklamovanje. Preteklo je pol noči. že se je kazavec bližal pervi jutranji uri, kar neprevidoma — morebiti, da bi se Adventu ena zasolila — se oglasi ve-driina godbena poskočnica. ki s silo vabi k plesu. Gospa vstane, podi svojemu možu plsjšek (mantile), in ko bi trenil zadervi se v plesu. Toda ravno tako naglo se ustavijo pari zaporedoma: ena izmed gospej, berhka in mlada, se je izmuznila plesavcu z rok in telebnila na tlak. Bila je vesela predplesavka gospa T. Preneso jo v stransko sobo, dva zdravnika sta bila urno na pomoč, toda pomoči ni bilo za-njo več, morala sta zdravnika naznaniti žalostno poročilo: mlada gospa, ki se je ravnokar še norčevala, je ležala ko merlič na postelji.
Gospod T., njen mož, ki je dotlej bil priderževan na plesišču, se je pri tem nsznanilu zgrudil in omedlel. V mučni tihoti je čakala plesavska družba, ko pa zvedo smertno sporočilo, se je strašna groza slehernemu razodevala na obrazu; spoznali so ta smertni udarec kakor strahovanje Božje za razuzdanost, ker so čas pokore s plesom skrunili.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Opomankanji duhovnov pišo znani Sickinger, da vzroki so res: nesrečni ^kulturkampf", novošegne odgojišča, poželjivost in brezverstvo, od ker-šanstva odpadne družine, podraženje šolstva, slaba plača duhovnov itd.; toda to niso edini vzroki, treba je, da bi tudi duhovni k temu kaj več storili, ter mla-,-8vet v sedanjrpodoDi denče, ki kažejo poklic za duhovski stan, spodbudovali ^Jm^ *^ in jim pota odpirali, da bi svoj namen dosegli. Vsak ven naj bi storil sklep: skerbeti hočem v svoji
u*.	*Mmm ■ "--—občini, da se vsaj en bogoslovec odgoji v času mojega
j+mjL* >1C^SjcS X£.aa4rPvania Da t8m tem kraju, da kadar umerjem,
eksi za take, Id fih petd sen>£.
Nekega dnč je 8edel cesar Karol Veliki na verhu gradu pri obrežji severnega morja ter gledal okoli po
devsaj en duhoven, ki bo namesto mene nadalje pa-stiroval. — Pri nas se to sploh ne more očitati, ker častiti gg. duhovni prav veliko store za dobro obdarovane mladenče, kterih veliko pošiljajo v mesta in veliko darujejo,-da dobivajo pomoč ali v ljudski kuhinji, ali
pa tudi mnogi posebej zderžujejo mladenče. zlasti iz lastne sorodovine, kterih mnogi po taki poti postanejo duhovni.
Na eno reč bi bilo posebno gledati pri dajanji mladenčev v više šole, in to po pregovoru: kakoršno drevo, taki sad. Sploh naj bi torej dečke od postavnih, modrih in prsv keršanskih staršev napeljevali, da se posvečujejo duhovskemu stanu. Na to se včasi ima premalo ozira. Kjer je doma pijančevanje, preklinjevanj in sploh neredno življenje, kjer niso prijatelji molitve in cerkve, se je bati tudi za otroke, da uteguejo podedovati staršev nesrečne lastnosti. Se vč, da brez izjeme tudi to ni.
V Lnrd! Letos se nasMrava božja pot v Lurd iz vsih dežel avstro-ogereke deržave. Želeti je. da bi se tem romarjem tudi (Slovenci pridružili kolikor mogoče v obilnem število. Saj tudi Sloveoci se imajo že zahvaljevati za marsikatero dobroto, ki so jo dobili iz mile roke Božje oa priprošojo Lurške Matere Bolje, in tudi Sloveoci ooj bi se vdeložili ooih milost, katere so drugi narodi že v toliki meri vžili pri prečudno blaženem Lurtkem svetišča.
Morebiti se zaapoaje no Lurško Mater Božjo pri čitateljih „Zg. Danice* še bolj oživi io vterdi, ako jim podamo nekaj čertic iz Lorških dogodb od leta 1885 (po meeečniku »Aonoles des Loardes.")
Neomodežano Devica je v Lordu spregovorila: »Hočem, da ooj dohaja ljudstvo tu sem v sprevodih (proeeegah).M Minulo je 28 lčt, kor katoličani spol no vaje to povelje, v trumah rosaajo v Lurd in okoravno je sedanji svet toliko zamišljeo v čoooost in vtopljen v posvetno veselje io vživanje; veodor se število larških romarjev muoži od leta do leta.
Se vč, da je bilo tudi preteklo leto oojveč romarjev is Froocoeke, o tadi iz dragih dežel so dohajali premnogi vso loto. Iz Belgije so prišli trije vlaki ia eden iz Holaodije. Iz Lotoriogije ia Alzocije oo romoiji dvakrat skupno potovali v Lord. Spanjci in Itolijaoi so bili lo pripravljeai za boljo pot, po zarod kolere so morali ostati dom i. Železnica jo v 114 romarskih vlakih ? Lord pripeljala 90,920 romarjev. Koliko jih je prišlo peš io se pripeljalo oa vozovih, se oataoko določiti oo more: poč po smemo verjeti, da oe pretirajo, kteri pravijo, da je 1.1885 prišlo v Lord posameznih romarjev — razun zgoraj omeojenih —še do 112,500. Sv. obhajil so našteli 371,000.
S katoliškim ljudstvom jo rosralo v Lord tadi moogo duhovnov. Kardinal Deprš (Desprez) nadškof v Tolozo, moogo drugih oadškofov, škofov, apost. predstojnikov, preletov io iofoliroaih opatov jo prišlo v Lord priporočat eo Larški M. B. Sv. maš jo bilo oprovljeoih 29,450.
Rožni venec, to tolikanj lepi slovospev Marijin, ee je glasil noč io dan neprenebosu pri ujeoi podobi. Io kakor ob Jezusovem času pri čudodeloom ribnjoku, tako jo aa stotine bolnikov pri Lorškem studencu zdi-hovalo in prosilo ozdravljenja, ali vsaj zlajšaoja. Pre-treeljivo jo bilo gledati večerne procesijo z gorečimi svečami io oavdašoaim petjem. Lo samo pri Marijioi podobi v jami (votlioi) jo zgorelo 107,690 sveč.
Kdo vš, kolikrat jo Marija s aslišoojom poplačala živo vero in terdno zaapoaje svojih čoetivcev! Poč moogo preoročnih hrani hvaležni spomin lo so-se v serca; 66arat po so jo zgodilo, do en bolniki tako vidoo ozdraveli, ali da jim je toliko odleglo, da jo kosalo klicati zdravnike oo pojasailo ia izršc, jo li mogočo razjasniti to ozdravljenja po naravnem pota. — Marija oo jo ekazovala osmijjooo motor: to oam pričajo mnogo zahvalno darila is objjebe (ez voto). Marijino ljubeiujivo pomoč nam ooaonnjo 280 novih maimoitttlh plošč s
napisi, 550 sere in 160 vencev, mnogo krilcev odlikovalnih redov, različoe dragocenosti i. t d. Prelepi spomini iz leta 18*5 ostanejo v Lurdu, zastavo iz Chili-a (Čili), Ekvador-a ia Hoiti-ja, zastava Rumuoov io križ iz Jeruzalema, ki jo bil slovesno asMŠčou verh skal Mssssbiolskih.
Is Gorice. (Vincencijeva družba; Uudmtovtka kuhinja itd.) Dražba sv. Viucencija Pavijana je v Gorici že od leta 1878. Namen ima: svoje lastne ude v ker-ščanskem življenji vterjevati; ubožne, bolne v njih stanovanjih obiskovati in jim telesno pomoč, pa tudi duhovno tolažilo deliti; kolisor je moč, zlasti za pouk in dobro vzgojo otrok skerbeti; spodbudne in poučne knjige med ubožne razširjevati in vsaktere dobrote po zmožnosti jim skazovati. Sploh pa ni nobeno djauje kerščanske ljubezni izločeno iz te družbe. Skerbeti je torsj tudi začela za revne pa zmožne dijake, katerim hoče pomoči, do postanejo io ostanejo mlsdenči dobri kriotijani, verni in pošteni ljudje in zvesti deržav-ljani.	*
Začetkom je štela družba goriška le malo udov*, razpolagala le z malimi sredstvi; toliko večje jopa bilo Ojeoo zaupanje v božjo previdnost in to zaupanje je — čast Bogu — ni goljufalo!
Vincencijeva družba sploh, ki je razširjena po vsej Evropi, je doopola v najnovejšem času do zanimive dobe v svojem rozvitko. Slovesnost jobiloja ji je dooesla posebno nokloojeoost Sv. oče jo dražbo obeul z dokazi svojo dobrote io očividno išče priliko, do ji skože očetovsko dopadajenje. Jednako so dražbi višji pastirji škofij io predniki <safaih redov živahoo priterdili, kor so javno izrekli Željo, da noj bi so bružba povsod razširila. Naš milootljivi koezonodškof nas je celo 15. marca 1. 1885 pri občnem zbora oeobno počastil io oam v daljšem govora podajal pogum ia priposaaoje. Izvooredoo odlikovanje je bilo to za oašo mlado dražbo. V isti meri se za dražbo v občem zaoimajo vsi evropeki nsrodi.
Vso to oam daje p^gum, ds kličemo vsem udom, podpirateljem io dobrotnikom: »Stopaj m o naprej, da se bode todi oo Goriškem osše delo bolj pospešilo"!
Opravičene so bilo naše želje, in ker se je s časom število delavcih udov io blagih podpirateljev namnožilo in ker je ob eoem mesto naraslo in tadi aboštvo večjo aosulo, spoloil se jo goriški dražbi koocem leta 1884 jedeo njenih gorečih, že teč časa gojenih namenov. Vstaoovila se je namreč za žopnjji ov. Ignacija in ov. Vida druga Vioceocijeva konferenca. Združena s pervo konferenco sv. Hilarija io sv. Roko jo delalo v sesterski zvezi io prijateljski jediooeti sa revoe ia pomoči potreboo, ia sicer prevzela jo v svoj delokrog skerb a) za ubogo, b) za mlado ljudi.
Obe konferenci zjediojoje verhovni ali krojni opravilni svet, ki ima nadzorstvo io voditeljstvo vseh dobrih dol Vincencijeve dražbo io ob enem oskerbljajo dve družbini vstanovi: a) »oratorij", b) »zavod seeter ov. Krito." —
o) nOrstorlj" io obetoji od leto 1882 v kapucinskih ulicah, hiš. št 16. Ta so zbirajo ob nedeljah ia prazaikih moli, zanemarjeni otroci celega mesta, da oo •dtiiinms neumnem a#Hiiisiiiii Zbira se 50— 60 dečkov,
• sa^siKsa^«
potrebnih naukih. Bod njih nadzoravrom- veršyo oo tndi epodoboa, igra in ftdpteoe gobove. Novedno ne razdeli prišlim obokom mila jaiioo. Proti večeru oo vddiežijo skupno blagoslova v kapucinski cerkvi. Namen temu povelja jo: poak, zabranitov nevarnega pohajkovanja in pristopa v nevarno tovariše. Poučuje oe v italijanskem in ? slovenskem jeziku.
V tem oddelka ima družba:
Ostankov od leta 1884 ..... gld. 141:99
Dohodkov leta 1885 ....... 33:—
Skupnih dohodkov gld. 174:99
Stroškov leta 1885. pa je bilo:
za hišno najemnino........gld. 105:—
dečkom za „južine"........„ 27:49
za ooleke dečkom...........—
za pohištvo............ 4:50
Skupnih stroškov gld. 141:99
Dohodki.....gld. 174:99
Stroški . . . . . , 141:99
Ostanek za leta 1886 gld. 33:—
b) Zavod sester sv. Križa, od leta 1884; sedaj v nunskih ulicah št. 8. Na večatransko željo domačih družin in z ozirom na od leta do leta rastoče število bolehavih ptajcev, kateri le težko dobijo primerno si in vestno postrežbo, odločils se je družba av. Vincencija poklicati z višjim dovoljenjem iz Štajerkega sestre sv. Križa. Sedaj delqjejo tri sestre io jedoa pripravnica kakor prave Samarijanke in še dobro iz jedne hiše ne pridejo, ko ao že naprošene v tri druge. Ob enem ao streglo prezplačno bolnim revežem, katere podpira naša družba. Jedna teh tudi oskerbljuje gospodinjstvo v v „konvikt-u v „študentovski kuhinji".
Očitna hvala izreka ae 16 sestram, zahvala pa tudi vaem onim blagim dušam, ki z denarjem, z blagom ali kakor si bodi k oživljevanju to rea človekoljubne vsta-nove pripomorejo!
Pregled stroškov in dohodkov tega oddelka.
Stroški: nagrada č. č. sestram .... gld. 169;—
potni ne............22:80
hrana............163;47
pohištvo.........,	137:58
nišna najemnina......»	125;—
mali stroški..........24;—
Skupaj gld. 641:85 te odštejemo od skupnih dohodkov . . „ 1511:42 Ostaja še gotovega denarja . . gld. 869:57
Mimo tega nam kaže sa leto 1885 pregled kooečnih računov kranjega opravilnega eveta sledeče
dohodke in stroške:
a) Doneski častnih udov.....gld.	155:15
Pušica letnega zbora.......27:25
8odeležniki................,	188:29
Skupsj gld. 370:68
b) Plača sa dve eiroti v sirotišniči »Con-
tavalle" v Gorici ...... gld.	77:—
Plača sa dva dečka v »Marijanišči"
v Ljubljani........ .	»	91:40
Oddalo se je konferenci ev. Hiiarija	w	86:68
Oddalo so je konferenci ev. Ignacija „	86:68
Za knjige, tiakov. in druge malenkosti „	24:37
• . • Skupaj gld. 366:13 Ostalo v blagajnici 4 gld. 56 kr. (Dajje mul)
Drobiž.
IU.
(Datf«.)
3. Gobe, glive, bakterije vzraatejo iz gnjijočih in razpadajočih anovi. Te čudne, mračne, nekako nočnim sanjam prispodobne rastljine nimajo koreoik, pčrja, listja, cvetja, sadu, kakor druga zelišča. Nimajo nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi je, da jim ni treba svetlobe za raat, io da oe izločevsjo kisleca. ampak oglenčevo kislino. S temi posebnostmi, ki jih razločujejo od vseh drugih raatlin, ao glive kaj primčrna podoba prihodnjega vstajenja od mertvih.
Iz grobne gnjilobe in trohnobe vstalo bode novo življenje. „Pa poreče kdo: Kako bodo vstali mertvi? in s kakšnim tellesom bodo prišli? Nespametni! kar ti seješ, ne oživi, če popred ne umerje. In kar seješ, ne seješ trupls, ktero ima zrasti, ampak golo seme, postavim pšenično, ali kako drugo." ti. Kor. 15, 35 id). Iz černe gerde persti zraste vsako zelišče, zraste io ae razcvete v krasno cvetlico. Tako bode telo človeško is prahu zemlje veličaetno vstalo. To je stožer sli glavna točka, okoli ktere se sučejo vse verske resnice. „ Pervi človek je iz zemlje perstčn, drugi človek je nebeški." (t Kor. 15, 47.) Po Adamu (zemljaku) imamo korenike življenja v zemlji, po Kristusu (nebeščauu) prerojeni in k novemu življenju zbujeni moramo dobivati sok večnega življenja po korenikah v nebu vsajenih. „Če ste bili torej s Kristusom vred zbujeni, iščite, ksr je zgoraj, kjer sedi Kristus na desnici Božji." Kajti umeril ste, in življenje vaše je skrito s Kristusom v Bogu; kader se prikaže Kriatus, življenje naše, tedaj ee prikaiete tudi vi v slavi ž njim." (Kološ. 3, 1—4.) Po vstsjeoji ne bo več sijala avetloba solnčna, ne zemeljska, pravi namreč zamaknjeni apoateij: „In videl sem nebo novo in novo zemljo; ksjti pervo nebo in zemlja perva sto prešla." „In Bog bode obrisal vse solze z njih oči, in smerti ne bo več; ne žalovanja ne kričanja in truda ne bo več; ker pervo je prešlo. In rekel je aedeči na prestolu: Glej novo vae storim." (Razod. 21, 1. 4. 5.) „In mesto (novi Jeruzalem) no potrebuje solnca, no meseca, da svetita v njem; ksjti slava Božja ga razsvetljuje in avetilnica njegova je Jegnje." (Razod. 21, 23.) Tudi naš pesnik Fr. Cegoar pravi:
Blagor mu, ki ee spočije, V černi persti v Bogu spi! Lepše solnce njemu sije, Lepše zarije rumeni.
Ob vstajenji bode sleherni človek vstal v svojem telesu in v svojem mesu, kakor to učijo vee kerščansko. katoliška veroizpovedanja od apostoljake vere do nsj-novejšib cerkveoo-zborskih verskih določb. Že Job v starodavnih čaaih ee je tolažil: Vem, da moj Odrešeni k živi, in da bom poslednji dan is zemljo vstal, in zopet bom obdan a svojo kožo, in v (tem) svojem meeo bom videl Boga evojega Kterega bom sam videl in moje oči ga bodo gledale, in ne drugi: to upanje ismm v svojem sercu " (Job. 19, 25—27.)
' Vendar bistveno isto telo ne bode imelo več telesnih potreb, kakor za čaaa bivanja na zemlji. Kakor glive postanejo nekeko sorodnje višji stopinji stvari, živalim s tem, de izločevsjo is sebe ogieočevo kislino, tako bodo pravičoi vzvišeni kot angelji: „0 vstajenji namreč se oe ženijo in ne mož6, temuč so kakor angeli Božji v nebesih." (Mat 22, 30.)
Glive eo sicer is istih soovf sostavljene. kskor draga zelišča, samo več v obilnejši meri imajo »udušca" •) v sebi «3—8#/» cele tvarine). zst6 so posebno mlsde jako tečna hrana. Mnoge pa imajo stropen sdk v sobi, kterega lastnosti so še nčenim raziskovalcem skrivnost in si ga ne morejo natanko raqssoiti.
Tadi teld od mertvih vstalih ljodi bode imelo posebne, sedanjemu našemu umu nedosegljive lastnosti. Čversto, mladostno, lepo, po dolgem delovsnji groba vseh iz greha izvirsjočih nepopolnosti oproščeno in očiščeno, bode vstalo telo pravičnih. Zaksj: »Skrivnost vam povčm, vai bomo vstali, ali vsi ae ne bomo spremenili." (L Kor. 15, 51.) S krasnimi novimi lastnostmi bode obdarovano častitljivo telo po zsledu in podobi čsstitljivega Jezusovega teleea, ko je iz groba vstal.
V pervem listu, Korinčanom poslanem, v celem 15. poglavji opieuje ev. Pavel vatajenje od mertvih in temeljito dokazuje vatajenje Kristusovo, kakor tudi vseh vernih mertvih. Gledč lastnosti čsstitljivega telesa pravi: »Seje se telo v trohljivosti, vstalo bode v netrohljivoati." Ne bode več podverieno terpljenju, boleznim, smerti, razpadu, kakor t sedanjem življenji. Sedaj ni dnša popolnem gospodinja teleen, da bi mogla obraniti in obvarovati ga proti neštevilnim napadom na ojegovo zdravje in življenje. A po vstajenji bo povsem prevzela vladar stvo nad telesom, io ne le za malo časa, ampak nepre-stano, večno, ker duh bo večnemu Bogu bres spremembe pokoren. Ono dušno vladsrstvo bo zato popolno, ker duša bo imela tako spopolnjeno močno voljo, da bode krepko odstranila vse, kar bi telesu škodovati ali zdravje njegovo kratiti utegnilo. Takrat še le se bo začelo pravo večno zdravje in življenje, kajti v nebesih je dežela zdravih. Pravo, resnično zdravje je le tisto, kteremu ne more nič žalega storiti nikoli nobena bolezeo, ne smert ga končati. Oh! kam je odšel moj ein? je stoksla silno žalostna mati sv. mučeni ka Aspijona pred škofom Vigi-lancijem. A ta ji odgovori: »Kam je šel? Na dom večnega zdravja je šel !* Kaj reaničen odgovor! To laatnost častitljivega telesa imenujejo bogoslovci (verski učeniki) n eter pij i vost.
Neterpljivost pa ni neobčutljivost. Bog bo odvzel telesu le zmožnost terpljenja. a naturo telesno bo ohranil. Ako bi telesa po vstajenji od mertvih neobčutljiva bila, bi smeli potem imenovati tako življenje spanje. Spanje pa ni popolno, je le polovičarsko življenje. Sv. Pavel imenuje nejevero v vstajenje mertvih (grešno) spanje, kajti spominja: »Predramite se, trezni bodite in ne grešite, kajti spoznanja Božjega nekteri nimajo, na sramoto vam povem." (I. Kor. 15, 34.)
Se ve, da gl*ve glede neterpljivosti čsstitljivega telesa ne morejo biti podoba te lastnosti, kajti kakor hitro zraatejo, tako hitro v prah razpadajo; a vendar le je ona terpežnost nizkih glivic »bakterij." ki oterpnejo sicer iu ae ne morejo razvijati, v ledeni temperaturi pa jih celo nizka stopinja silnega mraza (—87° C.) ne more popolnem ugonobiti, primeren znak krepke moči častitljivih telts. Netrohljivoat bodo imela tudi trupla pogubljenih, a le zato, da vekomaj terpč neizrečene muke.	(Dalje M»1-)
*) „Udniec" je menda bolje rečeno nego „duiec" (asot-Stickatoff), kajti a)ndnfii'4 življenje. „Daiec" je mali duh. Pravijo, da vino ima „daaec", kadar malo duši, bodisi po posodi, aH po plesnji. J. Čebular v „fiaiki" et. 43 ima: doiik (nitrogen).
Blagoslovljenje novega oltarja st. Antona Padovanskega t Leski cerkvi 7. svečana
1886.
SUveči podoba* iz Radoljice, g. Janez Vurnik, je v Leški farni cerkvi postavil nov oltar sv. Antona Padovanakega. ki ga je silno lepo izdelal iz gorenjskega marmorjs. Podoba sv. Antona je po ceni in prav dobro zmalal pohvale vredoi g. Bradaška iz Kranja. Svetnik v natorni, pravi velikoati, kleči in ima pred eeboj Dete Jezusa stoječe na odpertih bukvah. Verh glave malega Jezusa je prelep nebeški obsij, okoli glave sv. Antona pa lesk in zgoraj te podobe je več angeljev v svetlem oblaku. Na občh strančh oltarja so štirje primčroi kam-nati stebri, zgorej in spodej močno pozlačeni. Na desni itrani oltarja stoji kamnitna tako rekoč govoreča podoba av. Frančiška Ksaverijana, primerno pobarvana in bogata pozlačena, oa levi je kamnitna podoba sv. Janeza Ne-pomučena, kteri je tako izveratuo izdelan, kakor da bi govoril. Svetoik ima višnjev talar in je tudi silno lepo pozlačen. Okoli in okoli podobe sv. Antona so v kamen vdelane in pozlačene rože, ktere ves oltar posebno lepšajo. Na verhu oltarja sta zopet na vaaki strani dva kamnitna stebra, zgoraj in spodej močno pozlačena, vsih osem stebrov se sveti kskcr steklo. V sredi stoji na lepo pozlačenem tronu podoba sv. Jožefa, rednika Jezusovega, kteri ima v eni roki Jezuška, v drugi pa lilijo, okoli njega sta dva angelja belo oblečena, z zlatimi perutimi. Z eno besedo, ves oltar je tako mojstersko izdelan, da vsak, kteri ga vidi, ostermi nad tem delom in torej se ni čuditi, da ta umetna podobarja, starega in mladega, vsi močno hvalijo.
Novi oltar sv. Antona Padv. je 7. svečana sloveano blagoslovil moj sošolec prečast gosp. Klofutar, č. g. Carman, vojaški duhoven, pa jest sva mu stregla. Po blagoslovljenji oltarja je imel g. Klofutar izverstno pridigo vpričo silno velike množice ljudi, ktero so vsi z vso paznostjo poslušali. Govornik je v pridigi prav umevno dokazal iz sv. pisma, da moramo Jezusa zato ljub'ti, ser je naš Bog, naš Oče, naš brat, naš ženin, in je vse ti štiri reči tako lepo obernil na svetnike, kteri se na novem oltarji znajdejo, da so bili vsi po-slušavci močno ginjeni. Po pridigi je bilo darovanje, kterega so se moji farmani obilno vdeležili, in po tem je imel gospod govornik slovesno pelo sv. maše z leviti pri novem altavji. Tako je bila dokončana ta slovesnost, ktero bodo moji farani v vednem spominu ohranili.
V Lescah, 21. svečana. 1886.
Friderik Hudovemik, Župnik.
Razgled po svetu.
Rimsko. (Jutrovo in modrost Leona XIII) Enci-klika sv. Očeta »Immortale Dei" je tudi po jutrovem močno razširjena. V gerškem, turškem, arabskem jeziku bero dotični narodi tehtne nauke Leona XIII. Ne le katoličani, ampak tudi nekatoličani jutrovih obredov občudujejo modrost namestnika Kristusovega. Pred nekimi dnevi je apostoljski delegat iz Bejruta Propo-gandi v Rim poslal pismo velikega poglavarja na Libanu, Vasa-pašata, posebno izobraženega in zelo olikanega gospoda. Le-ta o papeževi encikliki piše tako le: »En-ciklika papeževa je silno bogata v mislih, v obliki in
zloga mojstersko delo. Sveti io vzvišeni so nazori, in dob. ki jih je proizvodil. sega toliko višej nad duh deželskih vladavcev, kolikor višje so namere, ktere iše doseči, kolikor ojstrejši je logika dokazov in kolikor tanjši in ljubeznjivši so izpeljevani sklepi. Papež se ekazuje v vse bolj svetem načinu prostomiselnega, kakor pa spočetniki novošegnega prava, in vse bolj usmilje-negs kot sufilantropi (človekoljubi) mladošegne filozofije."
Opomnjeno bodi tukaj, da v Bejrutu so tri katoliške univerze, ondi se med drugim tudi sv. pismo prestavlja v arabski jezik, in bistroumni emiri in velikaši v čistem zraku bližnjega Libana imsjo polno prilike opazovati blsgost in lepoto katoličanstva. Tudi paradiška lepota oosedujega Damaska, kjer oo. lazaristi in frančiškani pridno delajo, ni orez blagornega vpljiva.
Kitajsko-Rimsko. Veselo upanje za katoličanstvo na Kitajskem sije od tod, ker kitajski cesar sam je prosil papeža, uaj mu pošlje poslanca, in tudi cesar bo odpravil svojega poročnika v Rim. Tako pri vsih pre-kucijah sv. Cerkev vender vselej po Božji previdnosti kaj pridobi. Odmenili so se res sv. Oče Leon XIII poslati ceeavju apostoljskega delegata, kakoršne pošilja Propaganda io kakoršoi se n. pr. že nahajajo v Egiptu, v Arabiji, v Carigradu, v Atenah, v Mesopotamiji in drugod.
Avstrijansko. Mnogolasni Schftnerer jevderžavoem zboru enkrat nekaj prav modrega nasvetoval. Med več predlogi namreč je tudi t£: da naj se ne smčjo tiskati in razširjati pripovedke, poročila, podobe itd., ki žalijo oramožljivost i o pospešujejo nenravnost (pohujšanje).
—	Na to bi se pač bilo moralo že davno paziti, in ko bi se bilo, bi ne le ne bilo zloglasnih „Tagblattov". ampak tudi marsikterih druzih časnikov in listov v mnozih jezikih ne. — Naučni minister je tudi šolske bibljoteke ukazal preiskati in iz njih pohujšljive knjige iztrebiti; pa ni brez ercliberalubov, kteri se pri tem grozno kislo deržč, kajti kužljive knjige so po njihovem nazoru „vzhajoče solnce* zlate olike, ki se boje ne sme zagrinjati!
Rusko. Napredovauje narodnega malikovanaja se v veliki meri nadaljnje na Ruskem, kakor se je godilo undan in se godi na Pruskem. Po Livlandu in Kur-landu je naseljenih polno Nemcev; vender se odslej morsjo vse očitne pisma pri gosposki delati vedno v ruskem jeziku in še nemški tekst se jim ne sme pri-devati. Vse vloge nemških društev pri vladi in druzih gosposkah morajo biti spisane v ruščini. Vsi Nemci, ki so služili pri redarstvn, so izpušeni i t službe... Zdaj bo Bismark vidil, kako sladko je to, k Čemur je on sam dal izgled na Pruskem!
Pri tacih prenapetostih pa tudi nemški klub dunajskega deržavnega zbora vliva olje v ogenj, ker v nekem sklepu izrekuje hvalo BUmarku zarad njegovega govora zoper Poljake. — Podobno dražilo je tudi Saršmidov predlog, da bodi le nemščina »deržavni jezik."
Bratovnke zadeTtt. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. 6. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Beg dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, oapad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastno pregrehe in velike nesreče.
—	Oseba, ki je v nevarnosti pogled zgubiti, se zraven zdravniške pomoči pripoča v bratovsko molitev, ker na prošnjo Marijino upa popolnega zdravja. - Bolehna mati, za zdravje. — Preljubi bratje in sestre! Ponižno vaa prosim, vsacega posebej, da bi vsaj vsaki poslal eo
zdihljej zame k N. lj. G. presv. Serca, da bi mi Bog polajšal moje bolečine, ker terpim že trinajst tednov terganje po udih, ne morem se iz postelje premakniti, zdravila mi ne koristijo, zaupanje pa še imam, da mi bote sprosili pri Mariji zdravje, ako je Božja volja in moji duši v zveličanje. Zshvslo hočem očitno po Danici razglasiti. — Neprijetna zadeva, da bi se dobro zveršila
—	brez nepokoja in brez greha. — Vse brate in sestre N. lj. G. presv. Serca prosi neki oče v hudih dušnih in telescih stiskah, da bi vsaki brat in sestra N. lj. G. vsaj eo zdihljej daroval Mariji za njega in njegovo družino; zahvalo bo, ako bo rešen, očitno po Danici razglasil. — Mati in hči — obe premožne — pa zavoljo premoženja že dalje časa v razpertji, da bi se keršanako spravile.
—	Neka župnija na Dolenjskem, da bi ji sv. misijoo obilno duhovnih dobrot prinesel na priprošojo N. lj. G. presv. Serca in «v. Jožefa. — Neroden mož za poboljšanje. — Neka bolna.
Zikvale.
Poštena deklica, si že veliko let sv. Jožefa lepo časti, takole piše: Nič ne vem, zakaj, ker nič se nisem udarila, me je neko saboto popoldne začela noga boleti. V nedeljo sem že komaj v cerkev šl». Potem sem imela velike bolečine šest mescev. Vprašala aem zdravuika, rabila aem zdravila, kakor mi je nasvetoval; ali bolečine le niso jenjale. Le s pslico sem okoli lazila. Raoe se mi niso hotle zaceliti. Ko pa pride mesec sv. Jožefa, sem v zaupanji na njegovo veliko moč rekla: Zdaj bom pa pustila vsa zdravila in na rane, bom devala le olje iz iainpice, ki gori pred podobo »v. Jožefa. Iu uko sem tudi storila. Celi mesec sem ga prosila, nsj mi sprosi zdravj . ako je Božja volja, da si zamorem vsakdanjega kruha služiti. Nisem čutila, da bi bilo kaj bolje; ali le še sem prosila. Pervi dan po mescu sv. Jožefa mi je nenavadno veliko izteklo iz ran, ki se nikakor zaceliti niso hotle. Zdaj sem še enkrat posknsila po zdravniku nasvetovano mazilo. In rane so se zacelile, bolečine so minule. Ker sem pa obljubila, da bom, ako ozdravim, v veči počešenje sv. Jožefa to po „Danici" razglasila; naj bo s tem versticami ta obljoba spolnjena.
J. V.
dabosni pastir.
Bila sem hudo io dolgo bolna, brez upanja še ozdraveti; v ti sili se zatečem z več devotUoevnicami k k N. lj. G. presv. Serca z obljubo, da bom zahvalo očitoo po Danici razglasila, kar želim s temi čerticami spol-niti v večji čast Bogu in Mariji, zdravje sem zadobila.
M. F.
Že večkrati sem bila v tekočem letu v veliki sili, da si nikamor nisem vedila in mogla več pomagati; obernila sem se z zaupljivo prošnjo k Mariji, naši ljubi Gospej presv. Serca in vedoi pomočnici, v ta nameo molila dvetdnevuico, obljubivši zahvalo po Danici razglasiti: uko se mi je vsaki pot vse na dobro oberoilo.
Tudi druga prošnja mi je bila uslišana. Zbolelo mi je neko živiuče s skoraj neozdravljivo boleznijo; obljo-bila pa sem: ako ozdravi, da to priobčim v „ Danici," in res ozdravi mi brez kacega zdravila ua priprošojo av. Frančiška in sv. Antona. — Hvaljen bodi. večni Bog! Češenje vedno Mariji in svetnikoma ss. Frančišku in Antonu!	A. J.
na Gorenjskem.
Koledar sa prihodnji teden:
1. suše a. S. Alhin. — 2. Spomin terpljenja N. G. J. Kr. S- Heraklij. — 3. S. Kunigunda. - 4. S. Kazimir. — 5. S. Janez Jožef od Križa. — 6. S. Koleta. — 7. Tretja predpeluična nedelja. S. Tomaž AkvinakL
Bcsvečen je mesec sušeč premišljevanju Jezusovega bridkega terpljenja. Moli večzrat križev pot; beri rad Pasijon; oe skruni naslednjih dni z nespametnimi šemarijami in pustovanjem! Poslušaj pridno postne pridige, ktere bojo v atoljoiei in po druz a cerkvah v postnem času.	_
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
5. svečan.
Sv. Agata, devica, mučenica, ktere se sv. Cerkev vsaki dan spominja pri vsaki sv. maši pred povzdigovanjem. Bila je hči plemenitih in bogatih starišev v Kataneji na otoku Siciliji, »loveča zavoljo tvoje telesne lepote in dušne kreposti. Ondotni cesarjev namestnik bi jo bil rad v zakon vzel. ker pa kerščanaka devica ni hotla zapustiti svojega božjega Ženina Jezusa Kristusa. jo je skušal a silo pripraviti k privoljenju. Ali ker je vidil. da je vos njegov trud zastonj, jo je dal hudo terpinčiti, in cele kosove mesa od života tergati, potem pa jo v ječo vreči. Tu jo je obiskal sv. apostelj Peter, od Kristusa poslan, in jo je ozdravil. Ko je to namestnik zvedel, in se prepričal, da se junskinja zdaj še v lepši knsoti sveti, jo je dal v novič terpinčiti, tako hido, da se je to še celo poganskim gledavcem preveč zdelo. Ko je bil pa ravno tedaj tudi hud potres po mestu, se je namestnik bal, da bi se razkačeno ljudstvo ne vzdignilo zoper njega, in je ukazal muče-nico odpeljati v ječo, Iger je tudi v hudih bolečinah umerla. Bog je svojo zvesto služabnico po smerti po-veličal z mnogimi čudeži.
Sv. Avit, škof in spoznovalec, je bil silno goreč dušni pastir in čudovit govornik, in je zato s božjo pomočjo kmalo iztrebil iz svoje čede krivovero Arijancev, kteri so tajili božjo natoro Kristusovo; spreobernil je celo Žige. kralje burgunškega, k katoliški veri. Umeri je lota 525>
Sv. Gtmtvm, škof v Seben-u na Tirolskem. Njemu zapisnik mučenikov posebno hvalo daje zarad svetosti njegovega življenja in zarad njegove čudodelnoati. Umeri je leta 630.
Sv. HUdegcda, koroška grofinja, je imela ailno surovega moža, kteri jo je, akoravno nedolžno, vedno na sumu imel zarad nezvestobe. Pahnil jo je z visosega stolpa svojega gradu io ž njo vred tudi njeno hišinjo. Ali obe ste ostali nepoškodovani in na mestu, kjer ste na tla psdli, zrasle so lilije in rože. Umerla je leta 1624, in zgodilo se je več čudežev na njaoem grobu.
Sv. Izidor, mučenik v Aleksandriji. Terpinčen je bil za časa ljutega cesarja Decija, odsekati oo mu glavo.
Sv. Peter Kerstnik, iz reda sv. Frančiška, jo raz-širjeval sv. vero Jezusovo na Japonskem. Ze je njegov trud lep ssd obrodil, ko je na povelje ondotnega cesarja nastalo preganjanje kristjanov; sv. menih je bil s 25 tovarši vred križan, proti koncu 16. stoletja.
Listek za raznoterosti.
Priserena zahvala.
V sveto dolžnost si štejem, da izrečem tu očitno svojemu predragemu tovarišu, prečnstitemn gospodu Antonn Keržiču, katehetn nunskih šol ter podpredsedniku „katoliškega društva rokodelskih posNčnikov" v Ljubljani, svojo In imenovanega društva najtoplejšo zahvalo za njegov izboroi trud, ki ga je imel in ima za nabiro doneskov k zgradbi društvene hiše in zlasti za njagove izverstno govore ,o sreči človeški* v isti
namen. Razen 143 gld. 60 kr., kar so ao nesli govori, nadejam se, da so naklonili kat rokodelskemu društvu za prihodnje še marsikako serce. Preč. g. govorniku, častitim poslušavcem — dobrotnikom in slavni kat družbi, ki je za U namen blagodušno prepustila svoje prostore, po rokodelskem običaji iz serca želim: »Bog poverni tisočkrat!"	Janez Onjeada,
predsed. kat. društva rak. pomoč.
0 letošnjem leta. K temu spisu (gl. straa 67) nsj se pristavijo še naslednje verstice, ki so po naključji tam izpušene:
Minula sta že skoraj dva mesca, tedaj šesti del no7ega leta, in dozdaj — hvala Bogu — še ni bilo posebnega hudega; upajmo, da nas dobrotljivi Bog tudi še dalje obvaruje. Sicer pa — Gospod nas ohrani v svoji milosti, potem se nam ni preveč bati tudi bridkosti, brez kterih ni nobeno leto.
20. sveeaaa je bila osma obletnica izvoljenja, in 3. sušca bo pa ravno ta obletnica kronanja sv. Gčeta Leona XIII. Leon XIII ima zvezdo v svojem gerbu in v prerokovanji je bil 2e davno napovedan kakor luč z neba, in res s svojo posebno učenostjo io modrostjo razsvetljuje vesoljni svet in slovi tako. da tudi naj veči njegovi nasprotniki njegove razsodbe išejo in jo sprejemajo. Molimo, da ga nam Bog dolgo ohrani in ravno tako. da bi se njegovim učenim enciklikam vesoljni svet dsl podučiti in razsvetliti.
Gg. duhovnim pastirjem je dobro voditi, da za našo škofijo pride za zdaj le samo postna naredba, postni pastirski list pa pozneje z unim za sveto leto skup.
V Notranjski Bistrici je 14. t m. pobožno v Gospodu zaspsla tukajšnega okrajnega zdravnika gospoda Franceta Bschmana hči Ljudmila. Bila je še le 21 let stara in po kratki bolezni se je v večnost preselila. Naj bo s temi versticami ranjca Ljudmila vsim prijateljem in znancem gospoda zdravnika Bacbmana v spomin in molitev gorko priporočena.
Dobrotni darovi.
Za zvonove v Sarajevem: Zasp. po č. g. župniku 8 gld. — Neimenovana po č. g. Erkerji 2 gld. — G. A. V. iz L. 5 gld. — Dupljanska fara po i. g. župniku Tom. Šlibarji 5 gld. —■ Iz Ambrusa po č. g. župniku Jak. Tomelju 15 gld. — Fara Fužinska (Weissenfels po č. g. J. Belcu 10 gld. — Č. g. M. Narobe 5 gld.
Za študentovsko kuhinjo: Čast g. župnik J. Tomelj 1 gld. — G. J. S. iz SI. 1 gld. — Neimen. gosp. 5 gld. — Čast g. žup. M. Narobe 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Zaspega l gld.
Za cerkev sv. Martina na Zilski Bistrici: G. J. S. iz SI. 1 gld.
Za hišo kat. druSbe rokodelskih pomočnikov: G. J. S. iz SI. 2 gld. — Neimenovan 10 gld. Čast. gosp. kaplan Jožef Laznik 3 gld.
Za misijonsko hito Čast. oo. Frančiškanov v Rimu: In Norega mesta G. J. V. 1 gld.; Jan. Dular 1 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Po č. g. župniku Jak. Tomelju 6 gld.
Za Pariško bratovšino za duše v vicah: Marijana in Jan. Stanovnik 2 gld.
Za najpotrebmši misijon: C. g. vik. Dragot. Cigon
1 Za misijon v Bulgariji: G. g. vik. Dragot Cigon 1 gld. _
Za zvonček g. misijonarja V. Laha: C. g. župnik M. Narobe 5 gld.
Za Bosno: BI. 45 kr.
Odgovorni vrednik: Laka
_ Tiskarji in založniki: Ješef Blasnikevi nasledniki v Ljubljani.