Előd Dudás
Tápiószecső
Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni
prekmurščini
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011): 35–43
V prispevku so predstavljeni nekateri madžarski kalki v stari knjižni prekmurščini. Pred kon-
kretnimi primeri je kratek povzetek o definiciji kalkov in zgodovini njihovih raziskovanj. Na 
kratko so predstavljene zgodovinske okoliščine, ki so določale madžarsko-prekmurske stike. 
Omenjeni so najpomembnejši raziskovalci madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov. Madžar-
ski kalki so obdelani v posameznih geslih z dodanimi podatki iz slovarjev, etimološkimi razla-
gami in citati iz del stare prekmurske književnosti. 
The article presents some Hungarian calques in the Prekmurje Slovene literary language. Af-
ter a short summary of the definition of calques and the history of their study, some concrete 
examples are given. The historical circumstances surrounding the contact of Hungarian and 
Prekmurje Slovene are also presented, as well as mention of the most important researchers of 
Hungarian-Slovene contact. Hungarian calques are treated in individual entries with additional 
data from dictionaries, etymological explanations, and citations from use in literature.
Splošno o kalkih in zgodovina njihovih raziskovanj
 Po Toporišičevi definiciji je kalk po sestavinah tuje besede (pogosto proti duhu 
domačega jezika) napravljena beseda ali besedna zveza (Toporišič 1992: 80). Njegovi 
definiciji lahko dodamo, da je kalk tvorjen s sredstvi domačega jezika in nastal po psi-
hološki predlogi neke tuje miselnosti (Bezlaj 1959/60: 140). Lahko citiramo mnenje 
Majde Merše, ki o kalkiranih glagolih pravi, da »z domačimi besedotvornimi sredstvi 
zrcalijo tujejezično besedotvorno motivacijo, vzporedno s tem pa zvesto prevzemajo 
tudi semantično motivacijo prevajanih glagolov« (Merše 1984: 239). Po W. Betzu 
pod pojem kalk sodijo »vsi vplivi nekega jezika na drugega, ki se ne širijo le na gla-
soslovje in besedje, temveč tudi na besedotvorje in besedne pomene, na obliko besed 
in njihovo vsebino«1 (Schumann 1965: 62). Dodali bi lahko, da so rezultat sožitja in 
vpliva dveh jezikov in kultur, stoletja medsebojno tesno povezanih, in da pod pojem 
kalk spadajo vsi dobesedni in delni prevodi tujih besed pa tudi izpeljave,  motivirane 
po kakem tujem vzorcu.
 Zanimanje za raziskavo kalkov se je zbudilo sredi 20. stoletja na nemškem po-
dročju. Do takrat so se ukvarjali le z izposojenkami, vendarle moramo dodati, da 
je bil Hugo Schuchardt pozoren na ta pojav že leta 1884. V delu Slawo-deutsches. 
Slawo-italienisches govori o prepisovanju in posnemanju besed (Nyomárkay 2004: 
1 Betzeva definicija kalka je citirana po Schumann 1965: 62.
36 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
139). Leta 1932 je bil objavljen Unbegaunov članek o kalkih v slovanskih knjižnih 
jezikih. Betzevo delo (Betz 1949) je bilo prvi obsežni pregled kalkov in kalkiranja. 
Pozneje je njegovo delo postalo izhodišče za nadaljnje raziskave. Glede slovanskih 
jezikov moramo vsaj še omeniti Dobersteinovo delo, ki se ukvarja z nemškimi kalki 
v poljskem jeziku (Doberstein 1968). Vredno je upoštevati Rammelmeyerjevo mo-
nografijo o kalkih v srbskem in hrvaškem jeziku (Rammelmeyer 1975), v zvezi s 
slovenščino pa Prunčevo disertacijo (Prunč 1967) in jezikovnozgodovinske razprave 
M. Merše (1984, 2003). 
Teoretično izhodišče raziskovanja madžarsko-prekmurskih jezikovnih stikov 
in njihova zgodovina
 Po mnenju madžarskega jezikoslovca Gyule Décsyja2 (Décsy 1973) lahko govo-
rimo o srednjeevropski jezikovni zvezi, v katero sodijo češčina, slovaščina, sloven-
ščina, hrvaščina in madžarščina. Stične točke med temi jeziki so geo- in sociopolitič-
ne okoliščine, ki so se izoblikovale v okviru habsburškega cesarstva od 16. stoletja 
tja do konca prve svetovne vojne (Nuckols 2003: 101). Dodamo lahko še, da sta imeli 
nemščina in latinščina v našem prostoru  t. i. nadjezikovno vlogo, saj sta določali 
vsakodnevno življenje ljudi ter vplivali na celotno kulturo na teh področjih.
 Thomason-Kaufmanova monografija (Thomason-Kaufman 1991) ponuja novo 
razumevanje jezikovnih stikov, in to petstopenjsko z vplivi naslednjih dejavnikov: (1) 
dovolj časa za izoblikovanje dvojezičnosti, (2) število govorcev jezika, iz katerega 
se prevzema, je večje od števila govorcev prevzemajočega jezika, (3) sociopolitič-
na dominantnost govorcev izvornega jezika nad govorci prevzemajočega jezika, (4) 
mešani zakoni, (5) druge sociološke okoliščine (Thomason-Kaufman 1991: 72). Po 
Thomasonovi in Kaufmanu lahko kalki nastanejo le v dvojezičnem okolju, kjer ima 
eden od jezikov ekstenziven vpliv na drugega (Thomason-Kaufman 1991: 47–48). 
 Če hočemo te dejavnike uporabiti pri raziskavi madžarsko-slovenskih stikov, 
moramo poznati zgodovinske okoliščine, ki so igrale pri teh stikih pomembno vlogo. 
Prekmursko območje je bilo vključeno v madžarski upravni sistem leta 1077 (Just 
2009: 18) in je ostalo njegov del do razpada avstro-ogrske monarhije. Temu je sledila 
cerkvenoupravna ureditev: severni del Prekmurja je postal del győrske škofije, južni 
del pa je bil priključen zagrebški, ki je bila ustanovljena leta 1094. Cerkvenoupravna 
ločenost se je ohranila vse do leta 1777, ko je Marija Terezija osnovala sombotelsko 
škofijo. Prvi sombotelski škof, János Szily, je imel pomembno vlogo pri razvoju pre-
kmurske kulture, ker je podpiral izdajanje verskih in učnih knjig v prekmurščini (Just 
2009: 20). Po prvi svetovni vojni je Prekmurje postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov 
in Slovencev. Majhen del slovenskega etničnega ozemlja, Porabje, je ostal na Ma-
džarskem. To področje je bilo zelo izolirano, še posebej od konca druge svetovne voj-
ne do leta 1989, ko je bilo obmejni pas ob železni zavesi. Poleg Prekmurja moramo 
omeniti še slovenski otok v šomodski županiji. Slovenci so se preselili oz. pobegnili 
tja zaradi protireformacije. Ta mala slovenska skupnost je igrala pomembno vlogo 
v zgodovinskem razvoju prekmurskega knjižnega jezika, saj je bil Števan Küzmič 
2 Décsyjeve trditve so citirane po Nuckols 2003: 101.
E. Dudás, Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini 37
duhovnik v Nemescsóju in v Surdu, kjer je prevedel Nouvi zakon. Slovenščina se v 
šomodski županiji še vedno ohranja.3
 Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo za izoblikovanje dvojezičnosti časa dovolj. 
Poleg tega je treba upoštevati, da so prekmurski izobraženci večinoma študirali v ma-
džarskem jezikovnem okolju. Prvi od petih navedenih  dejavnikov je torej uresničen, 
kar pa ne velja za drugega, saj je na prekmurskem ozemlju vedno živelo več Sloven-
cev kot Madžarov. Madžarščina je vsekakor imela prestiž, saj je pomenila možnost za 
preseganje majhne, dokaj zaprte skupnosti. Tudi mešani zakoni so gotovo bili. Med 
druge sociološke okoliščine uvrščamo dejstvo, da je bilo učenje madžarskega jezika 
v šolah obvezno. S temi dejstvi je utemeljeno veliko število madžarskih izposojenk 
in kalkov v prekmurščini.   
 Doslej so jezikoslovci posvečali izposojenkam večjo pozornost kot kalkom. Tu 
moramo omeniti Vilka Novaka, ki je med prvimi opozoril na madžarske izposojen-
ke v prekmurščini (Novak 1974/75). Obsežnejši pregled te teme nam ponuja Maria 
Petrov-Slodnjak (Petrov-Slodnjak 1978). V nemško pisanem prispevku navaja av-
torica tudi kratek zgodovinski pregled razvoja knjižne prekmurščine. Pri izpisanih 
madžarskih izposojenkah navaja pomene v nemščini ter madžarščini pa tudi etimo-
loške razlage madžarskih besed. Marija Bajzek Lukač je posvetila posebno pozor-
nost madžarskim elementom Küzmičevega Nouvega zakona (Bajzek Lukač 2005). 
Natančno je pregledala ozadje nastanka prevoda in opozorila na sočasna madžarska 
prevoda. S primerjalno-filološko metodo odkriva številne iz madžarščine prevzete in 
kalkirano prevedene izraze in povedi. Avtorica razvršča madžarske izposojenke v več 
skupin, pripadajoče različnim terminologijam, na primer: krščansko besedje, besedje 
iz družbenega življenja idr. Kot posebno skupino izpostavlja dobesedne prevode iz 
madžarščine in ravno ta je posebej dragocena, npr. düsnavejszt ‘vest’, píszmaznanci 
‘pismarji’, zsitka drejvo  ‘drevo življenja’ (Bajzek Lukač 2005: 442). Avtorica navaja 
madžarske izposojenke po abecednem redu in jih dopolnjuje z gradiščanskohrvaški-
mi, hrvaškimi in srbskimi podatki, če je navedeni primer znan tudi v teh jezikih. 
Poleg tega dodaja še citate iz Küzmičevega prevoda in iz madžarskih prevodov.
Madžarski kalki v stari knjižni prekmurščini
Razvidno je, da se doslej razen Bajzekove nihče ni podrobneje ukvarjal z madžar-
skimi kalki. Tukaj je predstavljenih osem madžarskih kalkov, in sicer iz pomenske 
skupine ‘zakon’, ker z njihovo pomočjo lahko predstavimo bogatost kalkiranja. Tukaj 
predstavljeni kalki ponudijo dobro priložnost za predstavitev več vrst kalkov, ki zrca-
lijo produktivnost in živost prekmurskega knjižnega jezika. Besede so predstavljene 
v geselskih člankih, ki jih sestavljajo štirje deli: iztočnica, slovnično določilo, knji-
žnoslovenski pomen in ilustrativno gradivo. Iztočnice so zapisane po pravilih slo-
venskega knjižnega jezika in imajo označen naglas. Samostalniki so navedeni v prvi 
 3 O Slovencih v županiji Somogy je pred sto leti pisal Anton Trstenjak (Trstenjak 1905), 
v novejšem času pa je to področje raziskovala Marija Kozar Mukič in ugotovila, da Slovenci 
v Taranyu še vedno govorijo slovensko in da tudi sicer še ohranjajo elemente svoje narodne 
kulture (Kozar Mukič 1991).
38 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
osebi ednine, glagol v nedoločniku, pridevniki pa v imenovalniku ednine moškega 
spola. V ilustrativnem gradivu so sklicevanja na različne slovarje, etimološka razlaga 
in citati iz starih prekmurskih besedil.
híštvo -a s ‘zakon, zakonska zveza’ (Pleteršnik 1894: 268); (RHSJ 3: 608); (Novak 
1996: 52); (Nyomárkay 1996: 71); (BSJ: 198); (Novak 2006: 132). Beseda je nasta-
la po madžarskem vzorcu házasság, ki je izpričan od leta 1450 (TESz 2: 76) in je 
tvorjenka iz besede ház ‘hiša’ s pripono, ki tvori abstrakta, kar je dokaz madžarskega 
izvora, saj je tudi prekmurska beseda hištvo tvorjenka iz besede hiža ‘hiša’ s pripono 
-stvo, ki prav tako tvori abstrakta. Beseda je prisotna tudi pri gradiščanskih Hrvatih 
in pri Hrvatih na Madžarskem (RHSJ 3: 608). O njeni starosti pričajo verzi iz Mar-
tjanske pesmarice: »To ʃzvéto histvo, nistar nej/drugo, nego csiʃztocsa i vʃza do,,/
brota, pravo jedinʃztvo, dano od/Bogha, i polgi pravde, lubeʃznoʃzt/csiʃzta. Versus.« 
(Martjanska pesmarica 1997: 352); »Histvo Goʃzpon Bogh ʃzam bla,,/goʃzlovi, i nyi-
ma ʃitek ondi po,,/terdi, dugo ʃivlenye, med nye/poʃztavi, i vu orʃzagi ʃzvetom/koroni. 
versus.« (Martjanska pesmarica 1997: 354.)
hížešni -a -o prid. ‘zakonski’ (Novak 2006: 133). Tvorjeno je iz hiža, pomensko pa je 
povezano z besedo hištvo; madžarski pridevniški vzorec je házas ‘zakonski’. Nova-
kov slovar navaja prvi primer iz Temlinovega Katekizma iz leta 1715.
hížna tivàrišica -e -e ž  ‘zakonska žena’ (Novak 2006: 134). Njen madžarski vzorec 
je házastárs ‘mož/žena’. Gre za zloženko iz házas ‘hišni, zakonski’ in társ ‘tovariš/
tovarišica’. Prekmurščina ima razlikovanje po spolih, kar je razvidno tudi iz tega pri-
mera. Novakov slovar navaja samo en zapis, kar kaže na to, da besedna zveza ni bila 
razširjena oz. da je bila morda celo enkratna (hapax legomenon).
hížni -a -o prid. ‘zakonski, poročen’  (Nyomárkay 1996: 72); (BSJ: 198); (Novak 
2006: 133–134). Beseda je bila prisotna tudi pri gradiščanskih Hrvatih. V Novako-
vem slovarju sta dva primera tega pomena tudi v nestalnih zvezah (vhíznom rédi, 
Hízni lüdi), oba iz besedil Števana Küzmiča.
hížni tivàriš -oga -a m‘zakonski mož’. Besedne zveze Novakov slovar ne pozna. 
Tako kot pri ženski obliki tudi tukaj domnevamo, da je zveza prevedena po madžar-
ski besedi házastárs ‘mož/žena’. Zanjo navajamo dva oblikovno različna primera iz 
Košičevega etnološkega dela, oba pa lahko pomenita moško ali žensko osebo. Prvi 
je v oblikovno značilni množini (Ramovš 1952: 43): »Ar je obcsinszka vera bila, da 
brezi take pobośnoszti hiśne tivariske, steri szo pervle naj na bośo pout hodili morejo 
za volo szvaje med szebom nasztanyene sledkar na tosbo lejtati.« (Košič 1914: 110), 
drugi pa v ednini: »Tüdi bi ga vkopiti dao, da bi sze sto prisziliti püszto k toj grozo-
vitnoszti i kmicsa ne bi zabranila. Csi bi sze jeden hiśni tivaris tega drügoga na vola, 
lehko sze ga je rejso, csi je lutheran pousztao.« (Košič 1914: 134.)
hížni zákon -oga -a m  ‘zakon, zakonska zveza’ (Pleteršnik 1894: 268); (Nyomárkay 
1996: 72); (Mukič 2005: 132); (Novak 2006: 134). Ta besedna zveza je hibrid: jedro 
zakon je slovensko, prilastek hižni pa madžarski kalk. Sln. beseda zakon zaradi svoje 
večpomenskosti očitno ni zadoščala za izražanje pomena, zato so ji pod vplivom ma-
džarske tvorjenke házasság ‘zakon, zakonska zveza’ dodali prilastek hižni. Zgledi iz 
Košičevih del: »Tüdi je Sz. Meso doliszpravo: – barátom i apaticzam je zvelicsanye 
E. Dudás, Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini 39
dolipovedao, csi v-hini zákon nesztoupijo, i. t v.« (Košič 1845: 62); »Pokedob je pa 
té 17 lejt sztaroszti mladi krao z Bougom v hini zakon sztoupiti elejoucsi naprej 
... naši Szlovenje szo tüdi radi romali tak, da je niscse nej pervle v hini zakon teo 
sztoupiti.« (Košič 1914: 110); »Ino v predvuzemszkom (stirideszetdenskom) dugom 
poszti ino v Adventi nebode szmeo zarocsnike v zakon hini zdavati i.t.v.« (Košič 
1914: 125–126.) 
hížnik -a m ‘mož’ (Novak 2006: 134). Nima ustreznega madžarskega vzorca. Čeprav 
je nastala kot prekmurska inovacija, jo štejemo med madžarske kalke, ker njeno psi-
hološko ozadje (izhodišče je bila beseda hiža) odraža poznavanje podobnih madžar-
skih besed. Najdemo jo že v Martjanski pesmarici: »Vodo na vino ar on premeni,/
ʃzvadbo Xtus tak obeʃzelil, hisni,,/kom takai on poʃzvedocsi, da/nye ʃche vʃzigdar 
obeʃzeliti.« (Martjanska pesmarica 1997: 355.)
vkǜpzdàti -ám dov. ‘poročiti’ (Novak 2006: 816). Vzorec prekmurske besede je ma-
džarski összead, ali nemški zusammengeben. Gre za kalkiranje iz nemščine, ki se 
je razširilo in prešlo v več jezikov habsburškega cesarstva. Ta tip glagolov je zelo 
značilen za knjižno prekmurščino, pred tem pa je zaradi nemških prevodnih predlog 
množično izpričan v knjižnem jeziku slovenskih protestantov v 16. stoletju; kasneje 
se je njihovo število kljub uveljavljenosti tega tvorbenega vzorca postopno zmanj-
ševalo (Merše 2003). Prisoten je tudi v gradiščanski hrvaščini in v kajkavščini. Gre 
za pojav, pri katerem prislov postane glagolska predpona, na ta pojav pa je bil prvi 
pozoren Hugo Schuchardt (Nyomárkay 2004: 139). Iz njegove ugotovitve je izhajal 
madžarski slavist László Hadrovics, ki je tej temi posvetil samostojno poglavje v svo-
ji monografiji, v kateri je obdelal jezik in književnost gradiščanskih Hrvatov (Hadro-
vics 1974). »Licentiatusi szo bili neposzvecsani, ledicsni, zevcseni, postenoga itka 
moacske szvetszki, steri szo meli od pispeka oblaszt: deczo kersztiti, zarocsnike v 
hini zakon vküpzdati, mertve szprevajati, po nedelaj ino szvetkaj lüsztvi evangeliom 
preteti v cerkvi, pobone knige i molitve preteti, ino szpejvati.« (Košič 1914: 136.)
Sklep
Že tu obravnavani primeri dokazujejo, da ima prekmursko besedje ne le madžarske 
izposojenke, temveč tudi kalke, ki so nastali pod madžarskim psihološkim vplivom. 
Kalki so posledica dolgo trajajočega skupnega sožitja, morda tudi dvojezičnosti pre-
vzemnika. Nekateri so prisotni že od začetkov prekmurskega slovstva, drugi so ver-
jetno enkratnice. Število madžarskih kalkov v stari knjižni prekmurščini je veliko in 
jih bo treba v prihodnosti natančneje raziskati.
Bibliografija
Bajzek Lukač, Marija. 2005. Madžarske izposojenke v Küzmičevem prevodu Nove-
ga zakona. V: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika (Zora 32). Ur. 
Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo Maribor. 436–448.
40 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
Betz, Werner. 1949. Deutsch und lateinisch. Die Lehnbildungen der althochdeut-
schen Benediktinerregel. Bonn.
Bezlaj, France. 1959/60. Vloga kalkov v slovenščini. Jezik in slovstvo 5: 140–143. 
Ponatisnjeno v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 2, 735–738. Ljubljana 
2003: Založba ZRC, ZRC SAZU.
BSJ 1998: Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki A–Ž. Ur. Ivanka 
Šircelj-Žnidaršič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Décsy, Gyula. 1973. Die linguistische Struktur Europas. Wiesbaden: Otto Harrasso-
witz. 
Doberstein, Erich. 1968. Zu den Lehnbildungen und Lehnbedeutungen nach dem De-
utschen in der polnischen Sprache der Gegenwart. ZfSl 13: 276–285.
Hadrovics, László. 1974. Schrifttum und Sprache der burgenländischen Kroaten im 
18. und 19. Jahrhundert. Budapest: Akadémiai Kiadó.
Just, Franci. 2009. Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc: društvo Argo. 
Košič, Jožef. 1845. Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov in Rábov. Körmend.
Košič, Jožef. 1914. Starine železnih in salajskih Slovenov. Časopis za zgodovino in 
narodopisje 11: 93–154.
Kozar Mukič, Marija. 1991. Slovenci v Taranyu. (Taranyi szlovének.) Zbornik sobo-
škega muzeja 1: 101–110.
Martjanska pesmarica. 1997. Uredil in spremna besedila napisal Vilko Novak. Lju-
bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Merše, Majda. 1984. Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija 
Dalmatina. Ljubljana. Magistrska naloga.
Merše, Majda. 2003. Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (pre-
vzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavistična revija 
51: [81]–103.  
Mukič, Francek. 2005. Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: 
Zveza Slovencev na Madžarskem.
Novak, Franc in Vilko Novak. 1996. Slovar beltinskega prekmurskega govora. Dru-
ga, popravljena in dopolnjena izdaja. Murska Sobota: Pomurska založba.
Novak, Vilko. 1974/75. Madžarske izposojenke v prekmurščini. Jezik in slovstvo 20: 
104–105.
Novak, Vilko. 2006. Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC, 
ZRC SAZU.
Nuckols, Mark E. 2003. An evaluation of German-Croatian contact. OSUWPL 57: 
100–119.
Nyomárkay, István. 1996. Sprachhistorisches Wörterbuch des Burgenlandkroati-
schen mit einem rückläufigen Verzeichnis der Titelwörter. Budapest: Akadémiai 
Kiadó-Znanstveni Institut gradišćanskih Hrvatov-Wissenschaftliches Institut der 
Burgenländischen Kroaten.
Nyomárkay, István. 2004. „Le cas du calque ... est plus complexe.� V: István Nyo-
márkay, Nyelveink múltja és jelene. Budapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tan-
szék. 136–152.
Petrov-Slodnjak, Maria. 1978. Zu den ungarischen Lehnwörter in der regionalen 
Schriftsprache des Prekmurje in 18. und 19. Jahrhundert. Studia Slavica Hunga-
ricae 24: 295–328.
E. Dudás, Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini 41
Pleteršnik, Maks. 1894–95. Slovensko-nemški slovar.  Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Prunč, Erich. 1967. Das innere Lehngut in der slovenischen Schriftsprache. Versuch 
einer Typologie der Lehnprägungen im Slovenischen. Graz. Inauguraldissertati-
on.
Rammelmeyer, Matthias. 1975. Die deutschen Lehnübersetzungen im Serbokroa-
tischen. Beiträge zur Lexikologie und Wortbildung. Wiesbaden: Franz Steiner 
Verlag GMBH. 
Ramovš, Fran. 1952. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS.
RHSJ 1880–1976: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 1–23. Zagreb: JAZU.
Schumann, Kurt. 1965. Zur Typologie und Gliederung der Lehnprägungen. Zeit-
schrift für slawische Philologie 33: 61–90. 
SSKJ 1970–1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1–5. Ljubljana: DZS.
TESz 1967–1984: A magyar nyelv történeti-etimológiai szótára. 1–4. Glavni ur. Lo-
ránd Benkő. Budapest: Akadémiai Kiadó.
Thomason, Sarah Grey in Terrence Kaufman. 1991. Language Contact, Creolization 
and Genetic Linguistics. Berkeley-Los Angeles-Oxford: University of California 
Press. 
Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva za-
ložba.
Trstenjak, Anton. 1905. Slovenci v šomodski županiji. Ljubljana.
Unbegaun, Boris Ottokar. 1932. Le calque dans les langues slaves littéraires. RES. 
12: 19–48.
Prispelo maja 2010, sprejeto novembra 2010
Received May 2010, accepted November 2010
Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini
Prispevek obravnava vprašanje kalkiranja v stari knjižni prekmurščini. Predstavlja 
definicijo kalka v slovenski in tuji literaturi ter ponuja kratek zgodovinski pregled 
raziskovanja kalkiranja. Poudarek je na delih, ki se ukvarjajo s kalki slovanskih je-
zikov. 
 Teoretično izhodišče madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov je Décsyjevo mne-
nje, in sicer da madžarščina in slovenščina sodita v srednjoevropsko jezikovno zvezo. 
Stične točke med jeziki te jezikovne zveze so geo- in sociopolitične okoliščine, ki 
so se izoblikovale v okviru habsburškega cesarstva od 16. stoletja tja do konca prve 
svetovne vojne. Poleg tega moramo računati tudi z nadjezikovno vlogo latinščine in 
nemščine.
 Thomason-Kaufmanova monografija ponuja nov petstopenjski model jezikovnih 
stikov z vplivi naslednjih dejavnikov: (1) dovolj časa za izoblikovanje dvojezičnosti, 
(2) število govorcev jezika, iz katerega se prevzema, je večje od števila govorcev pre-
vzemajočega jezika, (3) sociopolitična dominantnost govorcev izvornega jezika nad 
govorci prevzemajočega jezika, (4) mešani zakoni, (5) druge sociološke okoliščine. 
42 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
Po Thomasonovi in Kaufmanu kalki nastanejo le v dvojezičnem okolju, v katerem 
ima eden od jezikov  ekstenziven vpliv na drugega. 
 Razen Bajzekove se nihče ni podrobneje ukvarjal z madžarskimi kalki prekmur-
skega besedja. 
 V prispevku je predstavljenih osem madžarskih kalkov iz pomenske skupine ‘za-
kon’. Madžarski kalki so: hištvo, hižešni, hižna tivarišica, hižni, hižni tivariš, hižni 
zakon, hižnik, vküpzdati. Vsi tukaj navedeni kalki so obdelani v geselskih člankih. Pri 
vseh besedah ali besednih zvezah se da najti dokaze, ki potrdijo, da so kalki in da so 
nastali po madžarskem vzorcu. Beseda hištvo je izpeljanka iz hiša s pripono -stvo, ki 
tvori prav tako abstrakta kot madž. házasság, ki je tvorjenka iz besede ház s pripono 
-ság. Hižešni, hižna tivarišica, hižni in hižni tivariš imajo svoj madžarski vzorec, po 
katerem so prevedeni v prekmurščino s tistim posebnim psihološkim ozadjem, ki 
je značilnost madžarskih ustreznic. Čeprav je beseda hižnik prekmurska inovacija, 
jo štejemo med madžarske kalke, ker njeno psihološko ozadje odraža poznavanje 
podobnih madžarskih besed. Glagol vküpzdati sodi v tipično skupino glagolov, ki so 
nastali pod vplivom nemščine ali madžarščine. Tu gre za pojav, pri katerem prislov 
postane glagolska predpona. Besedna zveza hižni zakon je hibrid. Zakon je slovenski, 
hižni pa madžarski element, in sicer kalkiran. Od predstavljenih kalkov sta hištvo in 
hižnik izpričana že od začetkov prekmurskega slovstva. Hižna tivarišica je morda 
hapax legomenon.
The Hungarian Calque hištvo ‘Marriage’ and Similar Calques 
in the Prekmurje Slovene Literary Language
The paper deals with the question of calquing in the Prekmurje Slovene literary lan-
guage. It presents the definition of calque in Slovene and foreign literature and offers 
a brief historical overview of research on calques. Emphasis is on works dealing with 
calques in the Slavic languages. 
 The theoretical basis for Hungarian-Slovene language contact is Décsy’s view 
that Hungarian and Slovene belong to a central European Sprachbund. The common-
alities in language arose on the basis of the geo- and sociopolitical circumstances that 
formed in the context of the Habsburg Empire from the sixteenth century to the end 
of the First World War. In addition, Latin and German had adstratal effects.
 Thomason and Kaufman’s monograph offers an innovative five-level model of 
language contact with the following five factors: (1) sufficient time for the develop-
ment of bilingualism, (2) the number of speakers of the donor language is be larger 
than the borrowing language, (3) the socio-political dominance of speakers of the 
donor language over the borrowing language, (4) intermarriage, (5) other sociologi-
cal factors. According to Thomason and Kaufman, calques arise only in a bilingual 
situation only if there is extensive influence of one language upon the other. 
 Aside from Bajzek, no scholar has yet dealt in detail with Hungarian calques in 
the Prekmurje lexicon.
E. Dudás, Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini 43
 The paper treats eight Hungarian calques from the semantic field ‘marriage’. 
These calques are: hištvo ‘marriage’, hižešni ‘pertaining to marriage’, hižna tivarišica 
‘a wife by legal marriage’, hižni ‘married’, hižni tivariš ‘a husband by legal mar-
riage’, hižni zakon ‘marriage’, hižnik ‘husband’, vküpzdati ‘to marry’. All of these are 
treated as dictionary entries in the article; each of them can be shown to have arisen 
on a Hungarian model. The word hištvo is formed from hiša with the formant -stvo, 
which creates an abstract noun just as Hungarian házasság, which is formed from ház 
‘house’ with the formant -ság. Hižešni, hižna tivarišica, hižni and hižni tivariš are also 
built on Hungarian patterns, having been translated into Prekmurje Slovene with the 
cognitive notions captured in the Hungarian equivalents. Althought the word hižnik 
is an innovation in Prekmurje Slovene, it is considered a Hungarian calque because 
it implies familiarity with similar Hungarian terms. The verb vküpzdati belongs to 
a class of verbs that arose under the influence of German or Hungarian in which an 
adverb serves as a verbal prefix. The collocation hižni zakon is a hybrid. Zakon is Slo-
vene proper, whereas hižni is a calqued element from Hungarian. Among the calques 
discussed. Hištvo and hižnik are attested from the beginnings of Prekmurje Slovene 
literature. Hižna tivarišica is perhaps a hapax legomenon.    
Ključne besede: kalki, stara knjižna prekmurščina, slovenščina, madžarščina 
Keywords: calques, Prekmurje Slovene literary language, Slovene, Hungarian