REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
Sejni zapisi
15. izredna seja (9. oktober 2009)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2009
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
15. izredna seja
(9. oktober 2009)
Sejo je vodil dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 11.00.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Pričenjam 15. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščam, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Andreja Rihtar po 12. uri, Janja Klasinc, Janez Janša, Milan Gumzar, Ljubo Germič, Branko Marinič, Anton Urh, Franc Jurša, Matjaž Zanoškar, Alenka Jeraj, Milenko Ziherl, Marjan Pojbič, Roberto Battelli, Samo Bevk, Miro Petek, Marjan Bezjak in mag. Radovan Žerjav.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministra za finance in druge predstavnike Vlade.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 15. izredne seje Državnega zbora.
Prosim za pozornost in posluh.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 5. oktobra 2009. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel.
Prehajamo na določitev dnevnega reda. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave. Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti nihče.
(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 15. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA ZA LETI 2010 IN 2011, PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2010 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2011.
Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanje Predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2010 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2011 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila Proračunski
memorandum, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2011. Ob tej predstavitvi ni razprave.
Besedo dajem predsedniku Vlade Borutu Pahorju, da predstavi navedene proračunske dokumente.
Prosim, gospod predsednik.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Proračun je temeljno orodje uravnoteženja javnofinančnih tokov. Razvojno ravnovesje želi Vlada, ki predlaga Državnemu zboru proračuna za leti 2010 in 2011, doseči: prvič, z uvedbo k rezultatom usmerjenih proračunov za ti dve leti; drugič, z uvedbo fiskalnega pravila in tretjič, s strukturnimi prilagoditvami. Besedilo dokumenta glede zadnjega je priloženo vsem drugim dokumentom za to razpravo.
Zadnje makroekonomske napovedi mednarodnih institucij še vedno predvidevajo upad bruto domačega proizvoda, tako splošno kot tudi v večini naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric. Finančna kriza je povzročila občuten padec mednarodne menjave, nanjo pa je v pretežnem delu vezano naše gospodarstvo. Stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih sicer daje neko majhno upanje, da se bližamo, recimo temu, dnu krize in da si nekateri voditelji že drznejo govoriti o času, ko bomo pripravljali izhodne strategije, vendar pa bo po vseh napovedih to okrevanje izredno postopno. Zaradi začasne narave večine protikriznih ukrepov v mednarodnem okolju in pri nas je prišlo do zamika v prilagajanju trga dela. Proračunska oziroma gospodarska rast v državah evrskega območja bo tudi zaradi tega skromnejša od želene. Če smo ob rebalansu lahko ugotavljali, da je evroobmočje doživelo v prvih dveh kvartalih letošnjega leta močan padec BDP-ja in smo celo z nekim občudovanjem gledali proti vzhodnemu delu Evrope, omenjali smo, recimo, Poljsko - Poljsko zato, ker je tam domače povpraševanje veliko večje, niso tako odvisni od izvoznega -, lahko danes ugotovimo, da se tudi v večini trgovinskih partneric iz jugovzhodne in vzhodne Evrope letos pričakuje upad bruto domačega proizvoda in tudi pri njih se bo postopno okrevanje začelo šele v letu 2010 in 2011. Obstaja verjetnost, da bo okrevanje gospodarstva sicer hitrejše od napovedi - kdor bi bil danes vedež, ne bi bil revež. Seveda, če bodo obseženi monetarni in fiskalni ukrepi, ki so jih sprejele Evropska centralna banka in vlade posameznih držav, tudi naša, imeli višje in večje pozitivne učinke od ocenjenih. Ne gre samo za to, da pri nas ugotavljamo, da kakšen od ukrepov ni prijel tako, kot bi si želeli, to ugotavlja večina evropskih držav in, kar je za nekatere najbolj zaskrbljujoče, morda so ukrepi, ki so prijeli za nek kvartal, sedaj že poniknili in bo namesto črke L, torej po velikem padcu
BDP-ja in pričakovanih stagnacij vrsto let, prišlo do tako imenovanega dvojnega W. Samo poglejte napovedi nemške avtomobilske industrije in vsi tisti, ki vemo, kako pomembna je za slovensko gospodarstvo, bomo imeli ob napovedih za postopno gospodarsko rast v letu 2010 in 2011 nekoliko skromnejša upanja.
V letošnjem letu po napovedih Umarja - pravim, to je napoved Umarja, to je služba, ki je pod mojo ingerenco, in se mi zdi prijazno, da je služba, ki je pod mojo ingerenco, bila najbolj konservativna v oceni gospodarske rasti. Na letni ravni, ocenjuje, da bomo imeli letos 7,3% padec BDP-ja, drugi napovedujejo okrog 5,5%. Kakorkoli že, moramo ugotoviti razloge, dva sta ključna: močen upad izvoza - letos se bo skrčil skoraj za 18% - in investicije v osnovna sredstva, ki bodo upadla za 21%. Pogoji financiranja se zaradi uvedenih protikriznih ukrepov v drugi polovici leta izboljšujejo, kar kaže ponoven porast kreditne aktivnost bank. Ali sem kot predsednik Vlade in ministrski zbor zadovoljen z aktivnostjo bank - njihova stvar je, stvar uprav in nadzornih svet, da delajo v korist bank, ampak če pogledam splošno korist, ki jo ima družba od njihovih aktivnosti, lahko ugotavljam, da še vedno sedijo na vreči denarja in čakajo boljše čase za poslovno kreditiranje. Makroekonomski interes bi bil, da končno začnejo opravljati svoje delo in denar, ki so ga dobile z garancijo države, začnejo posojati podjetjem, ker ta ostajajo vse bolj brez njega. In ko imamo potem sestanke s predstavniki delodajalskih združenj lahko ugotavljamo, da namesto ukrepov, ki smo jih sprejeli tukaj vsi in naj bi sprostili kreditni krč, ta krč ne popusti, ker so banke previdne bolj kot bi bilo treba, domače še bolj, kot tuje, in sedijo na denarju, ki smo ga mi zagotovili in se v bistvu hranilnice namesto banke. Ampak pravim, stvar nadzornih svetov in bank je, da vodijo politiko, za katero ocenjujejo, da je pravilna.
Ob visoki rasti sredstev za zaposlene, kar mislim, da je v redu, ter vplivih lanskih in letošnjih ukrepov fiskalne politike se bo letos povečala le državna potrošnja. Prihodnje leto torej vsi, tudi mi napovedujemo umirjanje recesije, zaradi umirjanje recesije v mednarodnem okolju bo naše gospodarstvo, tako predvidevamo, zabeležilo rahlo pozitivno rast v višini blizu 1%. V naslednjih letih naj ne bi bilo bistveno drugače. Pričakujemo povečanje izvoza za okoli 4%. Pod vplivom domačih in mednarodnih dejavnikov menimo, da se utegne gospodarska rast leta 2011 še nekoliko okrepiti, recimo, na 2,5%, več pa zagotovo ne.
Razmere na trgu dela se, seveda, poslabšujejo in se bodo izboljševale z zamikom. Za leto 2009 pričakujemo 2,4% zmanjšanje zaposlenosti. Relativno majhen upad zaposlenosti v Sloveniji, bistveno manjši kot v veliki večini drugih držav, je glede na padec aktivnosti posledica naših ukrepov za ohranjanje delovnih mest in večjega vključevanja brezposelnih v programe aktivne
politike zaposlovanja, ki se je, spoštovani zbor, povečalo za skoraj 100% ob 50% povečanju brezposelnosti. Brez intenzivnih ukrepov na trgu dela bi imeli v Sloveniji približno 20 tisoč ljudi brez dela več, kot jih imamo. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti, gre za najbolj konzervativno oceno, ki jo moramo imeti, bo letos 9,1%, drugo leto se bo povečala na 10,6%, kar bo v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo nizko, ampak povprečje seveda zanima statistiko, dostikrat o njem govori Vlada in Državni zbor, kdor je nezaposlen, v teh 10%, je seveda tisti, ki nosi največje breme te krize zlasti, če je nezaposlen tudi njihov partner in je cela družina v finančni krizi.
Upad gospodarske aktivnosti v letu 2009 bo vplival tudi na gibanje plač v zasebnem sektorju, kjer se bo nominalna rast bruto plače izrazito upočasnila. Vlada bo v naslednjih letih vodila restriktivno politiko plač v javnem sektorju, tako da bi zmanjšala javno finančne odhodke. Letos se bo razmerje med rastjo plač in produktivnostjo zelo poslabšalo, v naslednjih letih pa se bo postopno izboljševalo. Leta 2011 bo rast plač v zasebnem sektorju enaka in bo zaostajala za produktivnostjo dela. Tisti, ki ste morda pozorneje poslušali moj nastopni govor, veste, da sem to postavil kot cilj vladne politike v tem mandatu.
Ob relativno visokem primanjkljaju in povečanem dolgu države bo javnofinančna politika, tako kot letos, tudi v naslednjih letih razpeta med dva ključna cilja: doseganje makroekonomske stabilnosti na eni strani in podpiranje dolgoročne rasti na drugi strani. S sprejemanjem protikriznih ukrepov narašča tveganje za stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok, vendar moramo, tako kot druge države, vendarle kratkoročno ukrepati. Moramo, čeprav ne v takem volumnu, kot je bilo predlagano tudi v tem visokem zboru, ker to zmanjšuje potem prihodkovno stran proračuna, na drugi strani pa obstajajo pravice, ki smo jih dolžni javnofinančno servisirati, in prihaja do primanjkljaja, ki bi bil nevzdržen.
Torej fiskalna politika je pred dilemo, ali naj zagotovi tako imenovanim maastrichtskim merilom, ki določajo presežen javnofinančni primanjkljaj in dolg, ali pa in v kolikšni meri naj zadosti lizbonskim ciljem, se pravi, razvojnim ciljem ekonomskih politik. Skušali smo slediti razvojni usmerjenosti v največji možni meri, ki nam stabilnost javnih financ to še dopušča. Davčne razbremenitve, gospe in gospodje, v preteklih letih so znižale javnofinančne prihodke. To je dobro. Ampak tega niso spremljali ukrepi, ki bi omogočili znižanje skupnega obsega prestrukturiranja javnofinančnih odhodkov. To pa ni dobro. Zato se škarje med prihodki in odhodki vedno bolj odpirajo, kar predstavlja dodaten problem ob nujnosti financiranja protikriznih ukrepov in povečanja obsega socialnih prejemkov. Brez sprememb
posameznih politik bi ob koncu srednjeročnega obdobja j avnof inančni dolg znašal 55%, primanjkljaj pa bi se vsa leta gibal med 7 in 8%. To je nemogoče, to je nedopustno! Naš cilj je te trende ustaviti, javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu ne bo presegel več kot 5,6%, vključujoč vse blagajne, v letu 2011 pa bo za dobro % točko nižji. Javni dolg naj bi se povečal največ do 40% bruto domačega proizvoda. Tak javnofinančni primanjkljaj je seveda relativno visok. Vendar glede na gospodarske razmere prav nič ne odstopa od primanjkljajev, ki jih načrtujejo druge evropske države, tudi evrske. V tem nismo nič posebnega. Zaradi počasnega okrevanja gospodarstva bi prehiter umik protikriznih ukrepov in pretirano zmanjševanje državne porabe lahko povzročilo dodatne negativne posledice, zato se predvideno izboljšanje stanja javnih financ načrtuje šele v letu 2011.
Ob pripravi obeh proračunov smo se odločili, da uporabimo, kot ste lahko opazili - prav gotovo del parlamenta tega ne bo pohvalil, drugi pa -, nov pristop k njegovemu oblikovanju. Bistvo je v tem, da smo načrtovanje izdatkov neposredno povezali s cilji in dejavnostjo za dosego teh ciljev. Na tak način spodbujamo natančnejše določanje ciljev, s tem pa tudi nujnost dogovora o tem, kaj in koliko resnično potrebujemo za uravnotežen razvoj Slovenije. Za to presojo smo si zastavili vprašanje o vlogi države pri spodbujanju razvoja in skušali ugotoviti, kateri ukrepi znotraj politik lahko najbolj učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju. To je bila osnova za določitev strukture javnih izdatkov.
Programski proračun je torej, kot sem na začetku rekel, orodje za večjo povezanost ciljev in ukrepov posameznih politik, njegov rezultat bi moral biti večja učinkovitost. Izhodišče za pripravo takega proračuna je bila tudi analiza vseh do sedaj sprejetih in veljavnih razvojnih, strateških in izvedbenih dokumentov - teh je kar precej v Sloveniji - ter realiziranih izdatkov iz državnega proračuna vse od leta 2000 naprej.
Predlagani razrez proračunov za leti 2010 in 2011 tako obstoječe strategije združuje v okvire naslednjih razvojnih politik in prioritet.
Prvič, spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, kjer bo naša prioriteta zagotoviti finančne vire za rast malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje učinkovitih in ciljno usmerjenih storitev za podporo podjetništvu, razvijanje poslovnega okolja in kreativnosti.
Drugič, visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba, kjer bo naša prioriteta povečanje vlaganj v tehnologijo in znanost, zlasti za gospodarstvo, prenova visokega šolstva, izboljšanje učinkovitosti vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost in kakovost dosežkov ter razširjena uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tretjič, boleče, trg
dela, kjer se bomo s svojimi aktivnostmi osredotočili zlasti na učinkovito in ciljno politiko zaposlovanja skupaj z večjo učinkovitostjo delovanja institucij na trgu dela.
Četrtič, izobraževanje, kultura in šport, kjer bo naša prednostna naloga zagotoviti kakovosten in dostopen vzgojno-izobraževalni sistem storitev na vseh ravneh, zagotoviti spodbudno okolje za ohranjanje in razvoj slovenske kulture, umetnosti in jezika ter širiti športno dejavnost prebivalstva in spodbujati vrhunske rezultate.
Petič, promet in prometna infrastruktura, kjer bodo naše prednostne naloge usmerjene v posodobitev železniškega sistema, ki naj bi dolgoročno omogočil preusmeritev potnikov z individualnega cestnega prevoza, izvajali bomo ukrepe za učinkovito rabo energije v prometu z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev ter ukrepe na cestni infrastrukturi za nemoteno in varno odvijanje prometa.
V zadnjih dneh sem bil v pogostih stikih z visokimi predstavniki prometnega ministrstva in tudi novim generalnim direktorjem železnic. Jaz sam in vi bi si želeli, da bi stvari pri zagonu nove prometne infrastrukture na železnici stekle hitreje, vendar vam moram povedati, da dela tečejo po najboljših močeh tistih, ki jih opravljajo. Študija je končana, kmalu bo predstavljena. Sam bom prihodnji teden obiska vodstvo Slovenskih železnic, tako bo tudi javnost seznanjena s študijo, ki je pripravljena. In počasi, mislim, da prihodnje leto, lahko pričakujemo, da bomo zasadili prve lopate za tisto, čemur bomo rekli po koncu izgradnje avtocestnega križa. Kot sem včeraj naznanil na tiskovni konferenci, je rešena tudi dolenjka, tako da bo v treh tednih stvar ad akta. Kar se tiče pogojev za nadaljevanje gradnje, upam, da se bo v tem mandatu začelo po koncu avtocestnega kraka z renovacijo železniške infrastrukture.
Sedmič, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, prehrana. Naša prednostna naloga bo zagotoviti stabilen trajnostni razvoj kmetijstva, predelavo in proizvodnjo kakovostne in varne hrane ter stabilen trajnostni razvoj gozdov in ribištva.
Okoljska in prostorska politika, osmič, kjer bo največ pozornosti namenjeno integraciji okoljskih in prostorskih vidikov v sektorske politike, optimizaciji postopkov priprave prostorske in projektne dokumentacije. Mnogi med vami ste župani in veste, kakšne težave imamo s tem, in upam, da jih bomo rešili. Ker če ne bomo rešili tega, ne moremo nič. Povečali bomo vlaganja v okoljske tehnologije in njihovo uporabo.
Devetič, socialna varnost in zdravstveno varstvo - za naše ljudi zelo pomembna stvar, bolj od zdravja ni pomembno nič -, kjer bo naša prva naloga ohranjati doseženo raven socialne varnosti, vendar hkrati povečati prvič, preglednost, drugič, učinkovitost in tretjič, pravičnost pridobivanja socialnih
prejemkov. Modernizirali bomo pokojninski in invalidski sistem ter povečali učinkovitost in kakovost zdravstvenega varstva, vključno z večjo učinkovitostjo investicij v racionalni mreži izvajalcev zdravstvenega varstva.
Desetič. Nacionalna varnost obramba in zunanje zadeve, osrednja naloga na področju obrambe bo postopna izgradnja zmogljivosti Slovenske vojske za izvajanje nalog kolektivne nacionalne obrambe ter sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Tukaj vem, da so glede tega različni pogledi in pomisleki. Drugi teden bo zasedal moj Svet za nacionalno varnost, kmalu za tem Vlada. Pred končno odločitvijo o zelo delikatnih stvareh glede misij, se želimo posvetovati tudi s tem visokim zborom.
Prizadevali si bomo za dvig standardov na področju analize politik in imigracije beguncev in tujcev.
Na področju zunanjih zadev bo naša prednostna naloga povečati učinkovitost gospodarske diplomacije.
Z uresničevanjem ključnih programov, določenih v nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo izboljševali pripravljenost in odzivnost sil na zaščito, reševanje in pomoč na nesreče, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Vsi tisti, ki ste hkrati evalvirani v reševanje ljudi in premoženja, ko pride do naravnih nesreče, morate priznati, da slovenska civilna zaščita deluje vzgledno, kmalu bo imela svoj praznik, mislim, da prihodnji teden v Novem mestu, in ste tudi vi vljudno vabljeni na ta dogodek.
V povezavi z razvojno naravnanim proračunom so sočasno potekali pogovori tako o protikriznih kot o strukturnih ukrepih. Vidim, da mi zelo zmanjkuje časa, zato moram, čeprav bi si želel drugače, pohiteti s to pomembno temo. Protikrizni ukrepi so večinoma naravnani pri nas in zunaj kratkoročno. Javnofinančne omejitve in jasni demografski trendi - vse manj ljudi dela za vse več upokojencev - pa nedvoumno kažejo na to, da se določenim strukturnih spremembah absolutno ni mogoče izogniti. O ukrepih je Vlada pričela razpravo tako širšo z zainteresirano javnostjo, socialnimi partnerji in končala jo bo tukaj na Državnem zboru.
Strukturne prilagoditve v naslednjih dveh letih bodo potekale na naslednjih štirih področjih. Prvič. Nujne institucionalne prilagoditve na področju opravljanja javnih institucij. To, kar imamo sedaj, je podedovanje stanja iz prelomnega časa leta 1990, mnogi zakoni sežejo praktično v rojstvo naše države, sedaj smo leta 2009 in imamo še vedno staro zakonsko, sistemsko osnovo - nemogoče, da bi to zadoščalo izzivom, ki jih terja sodobni čas.
Drugič. Spodbujanje podjetništva konkurenčnosti in preglednosti trga dela. Kot sem prej rekel: boleče, a nujno. Samo, če rečem, recimo, da je - to je seveda površna ocena -
padel družbeni proizvod za več kot 10% na statistični ravni v enem letu, ne na ravni posameznika, ker so tukaj razlike, eni so to preživeli bolje, drugi bistveno slabše. Ali se je procentualno za 10% znižal tudi naš standard? Ne toliko. Zakaj? Zato, ker smo socialno ukrepali v tem letu. Ampak, ta razlika med tem, koliko bi moral upasti naš standard, če je upadel BDP, in tem, kar imamo danes, je padec naše konkurenčnosti. Dolgoročno moramo imeti konkurenčno gospodarstvo, če hočemo imeti zaposlitve, zlasti tiste z visoko dodano vrednostjo. Če želimo priti do konkurenčnosti se moramo, gospe in gospodje, pogovoriti o tem, koliko lahko zajamemo v prostor solidarnosti, ne preveč, da ne bi zlomili sistema solidarnosti in socialne varnosti. Pa tukaj moram biti zelo jasen in v tem smislu pogledati na opozicijo, Vladi ne gre za to, da bi kupovala socialni mir, gre ji za to, da tisti, ki niso nič krivi za to krizo, v kateri so, ne bodo plačali breme za njeno reševanje, moramo pa najti ravnovesje. Tretjič. Prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko.
In na koncu, četrtič. Prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva.
V prvi skupini pomembnih institucionalnih prilagoditev gre za šest ukrepov. Prvič, ustanovitev javne agencije za upravljanje s podjetji v državni lasti in preoblikovanje kapitalske in odškodninske družbe; potem ustanovitev javnega sklada za ravnanje z nepremičninskim premoženjem države; naprej - okrepitev institucije nadzora finančnih storitev; naprej - prilagoditev nadzora na področju omrežnih storitev; komunikacij, energetike in prometa, kjer je predlog, da se opravi razmislek in do leta 2010 začne postopek, da se, če bo to tako odločeno, nadzorna institucija na področju telekomunikacije in energetike in prometa med seboj povežejo. Zdaj bo to velika debata, ampak na koncu moramo priti do neke rešitve. Predvideno je preoblikovanje Družbe za avtoceste Republike Slovenije.
Pomembna bo okrepitev institucije varstva konkurence in preoblikovanje Urada za varstvo konkurence v neodvisno institucijo. To moram zelo jasno povedati, da ne bo kakšnih diskusij o tem, da Vlada zdaj želi z reorganizacijo politično podrediti te institucije njenim ambicijam. Veste, da sem, še preden sem nastopil mandat kot predsednik Vlade, skupaj z ekipo obiskal regulatorje in jim dal besedo, da ne smejo biti od nikogar šikanirani, če bodo, naj mi to sporočilo. Če se je komu kaj zgodilo, ne vem, na Agenciji za trg vrednostnih papirjev, na drugih agencijah, pri gospodu Soršaku, naj pokliče in naj mi sporoči, da so šikanirani s strani Vlade in da želijo take ali drugačne odločitve s strani ministra ali mene osebno. /Oglašanje v dvorani./ Prosim? Prosim, izvolite.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Mir v dvorani!
BORUT PAHOR: Pomembna institucija bo tudi OECD, Organizacija za sodelovanje in razvoj - upam, da bomo prihodnje leto člani -, podpira okrepitvi neodvisnosti te institucije, pomembna bo tudi ustanovitev agencije za javno naročanje. Centraliziranje postopkov javnega naročanja - zdaj pa pazite! Centraliziranje postopkov javnega naročanja, ki v Sloveniji obsega približno 10% BDP-ja, ne pomeni neposrednega centraliziranja javnih naročil, kot bi kdo utegnil misliti, temveč, če sem lahko dovolj jasen, centraliziranje postopkov in metod, ki pripeljejo do učinkovitejšega opravljanja te funkcije. Upam, da tisti, ki ste v prejšnjih mandatih, prav zagotovo mi, ki imamo to nalogo v tem mandatu, niste bili zadovoljni s sistemom javnih naročil v Sloveniji. Ne bi šel rad v podrobnosti, ampak nihče ne more biti s tem zadovoljen; ta sistem je potreben sprememb.
Predvidene so tudi spremembe na področju, ki ga zdaj ureja Zakon o zavodih. To je preživeta zakonodajna ovira in onemogoča učinkovito delovanje gospodarskih javnih služb. Ta zakon je, mislim, da tudi iz leta 1991, danes smo pa leta 2009. Kako bo Zakon o zavodih izpred 20 let odgovarjal na izzive današnjega časa?!
Drugi sklop strukturnih prilagoditev je namenjen spodbujanju podjetniške konkurence in preglednosti trga dela, izboljšanju pogojev za učinkovitejše financiranje razvojnih programov ter malih in srednjih podjetij. Ugotavljamo, da imamo relativno veliko število predvsem izvajalskih institucij, imamo SIB banko, podjetniški sklad, Eko sklad, regionalno razvojno agencijo, imamo JAPTI itd., ki med seboj premalo koordinirajo svoje poslovne politike in instrumente, s katerimi se poskuša spodbuditi razvojne projekte v gospodarstvu.
Na tem področju v letu 2010 načrtujemo spremembe, ki bodo omogočale, da se te institucije bodisi organizacijsko povežejo ali pa medsebojno uskladijo poslovne načrte za srednjeročno obdobje in s tem omogočajo boljše izkoriščanje evropskih sredstev. Včeraj sem pogledal statistiko izkoriščanja evropskih sredstev in nimam nič proti, če enkrat opravimo tukaj razpravo o tem vprašanju. Mislim, da bi bilo to dobro. Ne moremo biti popolnoma nesrečni, ampak ni nobenih razlogov, da bi bili ponosni na uspehe, ki jih dosegamo. Mislim, da bo treba tudi nekaj institucionalnih sprememb, če hočemo biti uspešnejši. Moram pa tudi povedati jasno, kaj mi je ministrica za regionalno politiko rekla: "Takoj sem opazila, kje so problemi v sistemu, vendar ta sistem je akreditiran in če bi šli takoj v spremembo sistema, bi potrebovali čas za novo akreditacijo v Bruslju in bi dodatno zamujali s časom za uspeh pri črpanju evropskih sredstev." Tako smo sedaj nekje vmes in se moramo tukaj enkrat odločiti, kaj bomo
storili. Sam mislim, da so potreben institucionalne spremembe in bi tvegal, do leta 2013 moramo počrpati denar. Tam je denar, ki nas čaka, edini pravi sveži denar v kriznih časih.
Naslednji sklop so prilagoditve na področju prometa, energetike in okoljske podnebne politike. Ne bi rad, da bi izgledalo, kot da to vprašanje ni pomembno za Vlado: je, vendar mi je zmanjkalo časa, pravila pa je treba v Državnem zboru tudi spoštovati.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Besedo dajem ministru za finance dr. Francu Križaniču za dodatno predstavitev Proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2010 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2011. Prosim, gospod minister.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da predstavim še jaz nekoliko bolj detajlne podatke o proračunu za leti 2010 in 2011, ki jih Vlada predstavlja v parlamentu.
Skladno z 28. členom Zakona o javnih financah mora Vlada do 1. oktobra vsako leto predložiti predlog proračuna za naslednji dve leti z vsemi potrebnimi dokumenti Državnemu zboru. To smo tudi naredili. Kljub težki gospodarski situaciji, makroekonomski in javnofinančni situaciji, v kateri smo se znašli, deloma z ostalimi državami v finančni krizi, deloma zaradi ponesrečene ali preveč hrabre reforme javnih financ in davčnih stopenj v letu 2006, smo vendarle uspeli najti soglasje za večino odprtih vprašanj in problemov in zaključiti proračun v predlagani obliki.
Proračun je danes še bolj pomemben akt ekonomske politike, kot je to veljalo v kateremkoli prejšnjem obdobju. Danes Slovenija kot del monetarne unije ohranja svojo gospodarsko suverenost predvsem na področju fiskalne politike. S fiskalno politiko smo ubranili stabilnost finančnega sektorja, ko je bil ta tik pred zlomom zaradi pretiranih zadolžitev v preteklih štirih letih. S fiskalno politiko smo pognali povpraševanje skupaj z ostalimi državami, da so se začeli kazati znaki gospodarskega okrevanja. Fiskalna politika v sodobnem načinu gospodarjenja, ki temelji na fleksibilnih tehnologijah in tudi na telekomunikacijskih tehnologijah, na globalizacij i, na globalizacij i ne le ponudbe, ampak tudi izvajanja gospodarske dejavnosti, se pravi, globalizaciji podjetij. Fiskalna politika v teh razmerah ne vodi samo v ustrezno regulacijo povpraševanja, ampak vodi z ukrepi na specifičnih področjih tudi v krepitev konkurenčnosti danih narodnih gospodarstev, zato so tista narodna gospodarstva, ki so vodila ustrezno fiskalno politiko, tudi dosegla največje učinke. Za nas je svetel zgled, brez dvoma,
Finska na tem področju, s svojo podporo razvojne politike razvoju podjetja Nokia in preko tega k celotnemu strukturiranju gospodarstva, ki je danes, mislim, da eno od dveh članic Evropske unije, ki ne bo deležno postopka Evropske komisije zaradi presežnega deficita. Vsi ostali smo šli v ta deficit deloma zaradi krize, deloma zaradi ukrepov, da to krizo odpravimo. Fiskalna politika aktivna, ekspanzivna fiskalna politika je tu dosegla svoje, prvič vodena koordinirano na celotni zemeljski obli - in delovalo je!
Torej, v letu 2009 smo pripravili naš prvi, nato še drugi rebalans proračuna in to sta bila naša prva proračuna, sedanje vlade. Prvi rebalans je bil protikrizni rebalans, vključeval je vse potrebne ukrepe za blažitev in preprečitev nadaljevanja krize, sredi katere smo že bili. Zaradi dodatnega poslabšanja gospodarskih razmer, bolj kot so sprva napovedovali eksperti iz Umarja, smo morali zelo hitro pripraviti tudi drugi rebalans, ki pa je bil še vedno protikrizni, vendar naravnan tudi varčevalno, saj nam nižji prihodki niso dopuščali odhodkov na nivoju prvega rebalansa. Kot kaže, še enega rebalansa proračuna za leto 2009 ne bo treba pripravljati in primanjkljaj bo ostal v načrtovanih razsežnostih. Naša zadnja ocena sicer kaže, da bodo prihodki državnega proračuna v letu 2009 nekoliko nižji, različno po posameznih kategorijah prihodkov, dohodnina bo celo nekoliko ugodnejša od pričakovanega, hkrati pa bodo tudi nižji odhodki proračuna, tako da bo primanjkljaj ostal v načrtovanih okvirih. To je razvidno iz dokumentov, ki so pred vami in kjer je podana ocena realizacije proračuna za leto 2009.
Proračuna za naslednji dve leti smo pripravljali v razmerah, ko so se napovedi gospodarskih oziroma makroekonomskih kazalcev precej in tudi zelo hitro spreminjali. Ministrstvo za finance nima lastne analitske službe, ki bi ocenjevala in pripravljala makroekonomske napovedi. To dela vladni urad, Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ministrstvo za finance je sledilo tem napovedim in jih upoštevalo v pripravi obeh proračunov, ki so pred vami. Če se bodo te napovedi oziroma makroekonomski kazalci spremenili, bomo to upoštevali v dopolnjenem predlogu proračuna ali pa bomo v naslednjem letu spet pripravili rebalans, kar v tako izjemnih gospodarskih okoliščinah ni presenetljivo. Človek bi dejal, da je to prej pričakovati.
Tako kot zadnji rebalans leta 2009 je tudi proračun leta 2010 še vedno naravnan tako razvojno, protikrizno in tudi varčevalno. Proračunski primanjkljaj v letu 2010 ostaja na ravni iz leta 2009, in sicer bo proračunski primanjkljaj v letu 2010 1,8 milijarde evrov ali 5% bruto domačega produkta, dodatek k celotnemu javnofinančnemu primanjkljaju, tiste 0,5 do 0,6% točke bruto domačega produkta bo predstavljal primanjkljaj zdravstvene blagajne in verjetno tudi blagajn lokalnih skupnosti. V letu 2011
bo primanjkljaj za % bruto domačega produkta nižji in bo znašal po predvidevanjih 1,6 milijarde evra ali 4,1% bruto domačega produkta. Vse to seveda velja ob upoštevanju novih ocen oziroma napovedi Umarja v zadnjem tednu, preden smo proračunski predlog oddali v parlamentarno razpravo.
Očitke, da je proračunski primanjkljaj previsok, sicer poslušamo in lahko se v bistvu strinjamo, da je z javnofinančnega vidika bolje, če je proračunski primanjkljaj čim nižji. Verjetno pa se boste strinjali, da je vendarle treba v gospodarski krizi iz virov proračuna krepiti potrošnjo, investirati in tudi zagotavljati minimalen socialni standard prebivalstva, da lahko krizo preživi. Tu, na socialne transfere gre precejšen del povečanja izdatkov, ki so z vidika dolgoročnejšega načrtovanja nepričakovani, vodijo v poslabšanje javnofinančnega ravnotežja, so pa po svoji naravi začasni. Mi pričakujemo, da izboljšanje gospodarskih razmer z ukrepi fiskalne politike, nato pa tudi z učinki razvojne politike, ki jo vodimo skozi proračun rebalansa
2009	in tudi 2010 in 2011, bo vendarle prišlo do razmer, ko bomo lahko te izdatke zmanjšali za 1% točko bruto domačega produkta ali več.
Še enkrat si moramo priznati, da zadnji davčni reformi leta 2006, ki je prihodke državnega proračuna znižala za približno 1,6 milijarde evrov ali 4,5% bruto domačega produkta, naj omenim odprava davka na izplačane plače, znižanje davčnih stopanj pri dohodnini in znižanje davčnih stopenj pri davku na dohodek pravnih oseb, ni sledila reforma odhodkovne strani proračuna. Obratno, bile so dane še dodatne obljube pred volitvami. Tempiran je prvič na izravnavo plač javnim uslužbencem preko možnosti financiranja proračuna. Že če bi bila gospodarska rast sorazmerno počasna, bi to poslabšalo javnofinančno ravnotežje, in drugič, tudi nekateri transferi, vezani predvsem na demografsko politiko. Te transfere je bilo moč sicer odpraviti, a zaradi izjemno slabe demografske slike v preteklih desetletjih bi to lahko pomenilo negativen signal v razmerah, ko se je ta slika začela nekoliko izboljševati. Tako smo pri teh ukrepih vendarle ostali.
Sedaj se ukvarjamo hkrati z izvajanjem razvojnega preobrata, saniranjem posledic gospodarske krize in s saniranjem zgrešene davčne reforme iz leta 2006. Proračunski prihodki bodo v letu
2010	znašali 8,6 milijarde evra ali 23 skoraj 24% BDP-ja, od tega bo 7 milijard evrov ali 19% bruto domačega produkta davčnih prihodkov. Največji del davčnih prihodkov bo odpadel na domače davke, na blago in storitve, to so DDV, trošarine in drugi sorodni davki. To bo 5 milijard, kar pomeni 14% BDP-ja. Nedavčnih prihodkov bo v letu 2010 460 milijonov evrov, evropskih sredstev pa bomo v letu 2010 prejeli, po naši oceni, 1,1 milijarde evrov ali 3,2% BDP. To je zelo optimistično, vendar pa nam tako črpanje narekuje tudi dejstvo, da moramo izvršiti načrt črpanja evropskih
sredstev v tej finančni perspektivi. Drugo leto bo to izjemno pomembno. Mi pričakujemo, da bo prelomno, da bomo vse napake, ki so bile narejene, o katerih je premier govoril v svojem nastopu, napake, ki so bile narejene s koncipiranjem programa črpanja evropskih sredstev, odpravljene in da bomo lahko tu začeli delovati bolj učinkovito.
V letu 2011 se bodo davčni prihodki povečali na 7,4 milijarde evrov, od tega seveda zopet največ domači davki na blago in storitve 5,2 milijardi evrov, nedavčni prihodki pa bodo v letu 2011 nekoliko nižji kot v letu 2010, ker ne bo več vplačila klirinškega dolga. EU prihodki bodo ostali približno na ravni 2010, in sicer nekaj več kot milijarde evrov. Proračunski odhodki bodo v letu 2010 znašali 10,5 milijarde evrov ali 28,8% BDP, integralni del odhodkov po predlogu proračuna, ki je pred vami, bo znašal 9 milijard evrov, to je 25% BDP. Integralni del so odhodki, ki se financirajo iz domačih virov iz integralnega proračuna in ne iz namenskih sredstev ali evropskih sredstev; se pravi, ne iz posebnih skladov ali skladov EU. Odhodki, vezani na namenska sredstva, bodo v letu 2010 znašali 270 milijonov evrov ali slabo odstotek BDP oziroma 0,7%, odhodki, vezani na evropske projekte oziroma tisti del, ki ga bomo dobili iz evropskega proračuna, pa bodo znašali 1,1 milijarde evrov ali 3,2% bruto domačega produkta.
Na strani odhodkov smo se letošnje priprave proračuna lotili nekoliko drugače, kot ste bili vajeni v preteklih letih. Vpeljali smo novo klasifikacijo, in sicer klasifikacijo po razvojnih politikah, razvojnih programih in razvojnih podprogramih. Vlada je ustanovila štirinajst delovnih skupin, katerih naloga je bila usklajevanje posameznih resorjev znotraj ene razvojne politike. Lahko rečemo, da je bilo letos to poskus priprave proračuna na drugačen način kot do sedaj, vendar je treba do naslednje priprave postoriti še precej. V naslednjem letu, to se pravi, bo treba spremeniti proračun za leto 2011 in napisati nov proračun za leto 2012 in to pripraviti bolje, tako da bodo ciliji, ki so opredeljeni v razvojnih politikah, podprti tudi z indikatorji, se pravi, z oceno učinkov posameznih razvojnih politik iz preteklih let, in temu primerno bo treba tudi v nadaljevanju strukturirati državno porabo.
Se pravi, trenutno smo na začetnem koraku razvojnega proračuna, v naslednjih letih pa bo treba to metodologijo dodelati na način, da se bodo nekatere politike začele zmanjševati, druge pa izrazito povečevati glede na rezultate iz preteklih let.
Strukturo proračuna definira Zakon o javnih financah, zato je proračun, ki je pred vami, po strukturi enak proračunu prejšnjih let, s to razliko, da je dodana struktura odhodkov po razvojnih politikah, ki nam omogoča zelo vsebinsko razpravo o
prioritetah in ciljih naše države. Za drugačen prikaz oziroma sestavo proračuna bo treba spremeniti Zakon o javnih financah in to bomo storili v naslednjih mesecih.
Poleg tega nekoliko drugačnega pristopa pri pripravi proračuna se je Vlada v letošnjem letu odločila še za en nov korak oziroma način priprave proračuna, in sicer se je odločila, da si ne glede na to, da ni zakonsko določeno, upošteva fiskalno pravilo. Tako si je Vlada na svoji seji v mesecu juliju, ko je prvič govorila o pripravi proračuna za leto 2010 in 2011, postavila maksimalno višino integralnega dela proračunskih odhodkov, to so odhodki, ki niso vezani na namenske prihodke oziroma na prihodke iz sredstev Evropske unije. Če smo želeli spoštovati cilj, ki smo si ga postavili, je bilo treba zelo restriktivno načrtovanje na vseh namenih proračunske porabe.
Če integralna, to so domača sredstva, pogledamo oziroma pokažemo po razvojnih politikah lahko ugotovimo, da se načrtovana sredstva v letu 2010 pri veliki večini politik znižujejo, kar je logična posledica uvedbe fiskalnega pravila in s tem cilja, da bodo integralni odhodki državnega proračuna na približno enaki nominalni ravni kot zadnji rebalans iz leta 2009. Seveda pa državni proračun niso samo integralni odhodki, ampak proračun v celoti. In ti celotni odhodki, se glede na leto 2009 tudi v letu 2010 vendarle povečujejo zaradi uspešnejšega črpanja evropskih sredstev in tudi povečanja namenskih sredstev.
Dve razvojno zelo pomembni politiki sta politiki spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti in politika visokega šolstva, znanosti in tehnologije in informacijske družbe. Že z obema rebalansoma letošnjega leta smo pokazali, da je to za nas izredno pomembno področje in da se zavedamo, da z dodatno zagotovljenimi proračunskimi sredstvi za ta namen lahko pomagamo oziroma lahko izpeljemo razvojni preobrat. Za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in informacijsko družbo se sredstva letos povečujejo za 63 milijonov evrov in so kar 228 milijonov evrov, v letu 2010 bodo kar 228 milijonov evrov večja, kot je bilo realizirano v letu 2008. To kaže, da se Vlada zelo zaveda pomembnosti področja razvoja znanosti, tehnologije, informacij družbe in njene povezave z gospodarstvom. Tako je v predlogu državnega proračuna za leto 2010 za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, informacijsko družbo zagotovljeno kar 720 milijonov evrov. Iz predloga proračuna, ki je pred vami, lahko vidite, da se bodo tudi v letu 2010 sredstva za namen spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti povečala za sicer 13 milijonov evrov v primerjavi z letom 2010 in bodo kar 110 milijonov evrov večja kot v letu 2008. Za podjetništvo, konkurenčnost bo tako v letu 2010 namenjeno 400 milijonov evrov.
Če pokažemo oziroma pogledamo obe ti dve pomembni politiki skupaj, je za namen razvojnega preobrata plasirano več kot
milijarda, kar 1,1 milijarda evrov ali 3,1% bruto domačega produkta. V letu 2008 je bilo za ta namen realizirano 777 milijonov evrov ali 2,1% bruto domačega produkta, z letom 2010 se torej sredstva, namenjena razvoju, znanosti, tehnologiji, spodbujanju podjetništva in konkurenčnosti ter visokemu šolstvu, povečujejo za več kot 330 milijonov ali 1% bruto domačega produkta glede na začetno stanje 2008, ko razvojni preobrat še ni bil prioriteta.
Za politiko prometa in prometne infrastrukture je v proračunu za leto 2010 namenjeno 830 milijonov evrov ali 8% celotnega proračuna. Tako se sredstva za ta pomemben segment, v primerjavi z letošnjim letom povečujejo kar za 253 milijonov evrov, pretežno sicer iz sredstev Evropske unije in posebnih skladov, ki jih bomo oblikovali s CO2 taksami oziroma bodo dobili dodatne vire, ki bodo financirali modernizacijo železniškega prometa oziroma železniške infrastrukture.
Če gledamo investicije v celoti kot pomembno komponento tudi protikriznega ukrepanja, se bodo v letu 2009 izvajale v višini 1,7 milijona evra ali 4,6% bruto domačega produkta in predstavljale bodo 16% celotnega državnega proračuna. Ob približnem multiplikatorju 2 to pomeni, da je okrog 9% bruto domačega produkta spodbujeno z investicijami javnega sektorja, ki omogočajo spodbudo gospodarski rasti ali preprečevanju še globljega upada.
Kljub težki gospodarski situaciji, smo se znašli v kateri, smo uspeli poiskati kompromis med varčevanjem, razvojem in protikriznimi ukrepi in socialno varnostjo. Rad bi poudaril, da se nobena že pridobljena pravica posameznika ne ukinja. To se mi zdi zelo pomembno in to še posebej izpostavljam. Dejstvo je, da je največji del proračuna zavzema politika socialna varnost in zdravstveno varstvo, in sicer skupaj 2,5 milijarde evrov, kar pomeni 7,1% bruto domačega produkta ali 25% celotnega proračuna. V primerjavi z letom 2009 se sredstva za ta namen povečujejo še za 150 milijonov evrov. Še posebej bi rad opozoril, da smo uspeli zagotoviti oziroma se dogovoriti, da bomo v letu 2010 več sredstev državnega proračuna namenili za investicije projektov na področju zdravstvenega varstva.
Ob sprejemanju letošnjega rebalansa smo bili deležni veliko kritik, ker nismo povečali sredstev za ta namen. Naš argument takrat je bil, da obstaja za investicijska vlaganja v zdravstveno infrastrukturo tudi poseben namenski sklad, in sicer je bilo takrat tam na razpolago 63 milijonov evrov. S predlogom proračuna za leti 2010 in 2011 držimo obljubo, ki smo jo dali ob sprejemanju rebalansa in povečujemo sredstva za to občutljivo in pomembno področje naše države.
Posebej želim izpostaviti politiko trga dela, kjer se sredstva za ukrepe aktivne in pasivne politike zaposlovanja
povečala že v letu 2009, kar je posledica protikriznih ukrepov, in se ta sredstva namenjajo za učinkovanje na tem segmentu tudi v letu 2010 in se bodo celo povečala za 63 milijonov evrov. Tako je v Predlogu proračuna za leto 2010 zagotovljeno za politiko trga dela 528 milijonov evrov ali 1,5% bruto domačega produkta. Za primerjavo naj navedem, da je bila realizacija za ta segment v letu 2008 le 186 milijonov evrov, kar je posledica tudi takratnih ugodnih gospodarskih razmer. Intervencije s strani države v takšnih dobrih gospodarskih razmerah pač niso potrebne. Se pa sredstva zaradi interventnih protikriznih ukrepov na trgu dela v letih 2010 in 2011 vendarle znižujejo in bodo znašala 395 milijonov evrov ali 133 milijonov evrov manj kot v letu 2011. Tako v Predlogu proračuna za leto 2011 niso več predvidena sredstva za subvencioniranje krajšega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače.
Če pogledamo po ekonomski strukturi odhodkov, pa bo za transfere posameznikom v letu 2010 zagotovljena 1,4 milijarde evrov ali 3,7% bruto domačega produkta, kar pomeni 314 milijonov evrov več kot leta 2008 in 71 milijonov evrov več kot leta 2009. Ti transferi so seveda razdeljeni po več politikah, največji del pa odpade na politiko socialne in zdravstvene varnosti in politiko trga dela.
Rad bi opozoril še na eno stvar, in sicer zajeta je v interventnem zakonu. To so plače javnih uslužbencev. Dejstvo je, da zadnja plačna reforma javnega sektorja, ki je bila dogovorjena in deloma že izvedena, v takšnih gospodarskih časih in razmerah ne more biti izvedena v celoti oziroma v načrtovanih rokih. Mi pričakujemo, da bodo socialni partnerji tu našli razumevanje in omogočili izvedbo celotne plačne reforme v obdobju, ko bodo to tudi javnofinančni viri dopuščali. V primeru povratka gospodarske rasti bo to izvedljivo konec naslednjega leta, v obratnem primeru bodo pa partnerji morali najti ustrezne rešitve, morda tudi zaveze, da se sredstva poračunajo v kasnejšem obdobju. Vlada si z ministrico Krebsovo na čelu zelo prizadeva priti do dogovora s sindikati javnega sektorja. Ohranitev socialnega dialoga je za nas vrednota in pomemben vzvod delovanja narodnega gospodarstva v tako v težkih časih, v kakršnih smo se znašli v zadnjih letih.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Proračun za leto 2010 in proračun za leto 2011, ki sta pred vami, sta proračuna, skozi katera se še vedno odraža tako kriza in določeni protikrizni ukrepi, ukrepi za izvajanje razvojnega preobrata, pa tudi ukrepi za varčevanje in omejevanje javne porabe.
Makroekonomska stabilnost, ki jo zagotavlja proračunski predlog za 2010 in 2011, gre za stabilnost, v tem primeru zagotovljeno z ekspanzivno fiskalno politiko, kasneje pa z izhodno strategijo, ki jo bomo izvajali s fiskalnim pravilom, je temeljna zaveza pri snovanju in izvajanju ekonomskih politik in
pomeni osnovno za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast ob ohranjanju dolgoročno izravnanih javnofinančnih odhodkov in prihodkov. To pomeni, da bo treba zagotoviti v prihodnjih letih, ko se bo konjunktura vrnila, tudi obdobje občutnega presežka v proračunu, v katerem bomo lahko en del sedaj nastalega dolga tudi povrnili.
Po naši oceni smo s proračunoma za leti 2010 in 2011 uspeli najti pravo ravnovesje med stabilizacijsko, razvojno in socialno dimenzijo, ki naj bi jo imel državni proračun. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. S tem je predstavitev Proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2010 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2011 končana. Predsedniku Vlade Borutu Pahorju in ministru za finance dr. Francu Križaniču se zahvaljujem za predstavitev.
Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k predlogoma proračuna Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa lahko amandmaje vlagajo do vključno 19. oktobra 2009. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 15. izredno sejo zbora. Hvala lepa.
(Seja je bila končana 9. oktobra 2009 ob 11.58.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
1. točka dnevnega reda: PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA ZA LETI 2010 IN 2011, PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2010 (DP2010) , EPA 608-V, IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA LETO 2011 (DP2011), EPA 609-V................... 2
BORUT PAHOR..................................................3
BORUT PAHOR................................................. 10
DR. FRANC KRIŽANIČ.......................................... 11
SEZNAM GOVORNIKOV K
KRIŽANIČ, DR. FRANC......................................... 11
P
PAHOR, BORUT.............................................3, 10