MOSTOVI 2000/XXXIV 75
S podobnim vprašanjem se lahko ukvarja Slo¬
venec iz matične države, ki dela na dvojezič¬
nem območju na slovenski obali ali pa ima
redne stike z Italijo na kateremkoli področju.
Pri prevodih upravnih aktov in postopkov
pogosto opazimo nesoglasje med prevodi, ki
so nastali v zamejstvu, in tistimi v matični
Sloveniji, kjer včasih nekatere izraze kar pre¬
zrejo. Ti imajo v italijanski pravni ureditvi na¬
tančno določen pomen, različen od sloven¬
skega.
Ena od težav, s katerimi se spoprijemajo
sodni tolmači na sodišču, je prevajanje sodnih
aktov, kjer so v uporabi standardni izrazi, ne¬
kakšen »odvetniški žargon«, ki ga pogosto
težko razumemo. Ali pa sprotno prevajanje
obtožencu ali priči med obravnavo na proce¬
su. Velikokrat se mora prevajalec preleviti v
tolmača in v slovenščini navesti pravne izraze
v zvezi z zločini, ki jih slovenski pravni red
morda ne pozna. Takrat lahko nastanejo teža¬
ve, ki bistveno vplivajo na potek sodnega po¬
stopka.
Miran Željko
Pomnilniki prevodov v
Uvod
Programi za delo s pomnilniki prevodov po¬
stajajo vedno bolj zanimivi - posebej glede na
to, da so cene za osnovne različice teh progra¬
mov polovico nižje kot pred tremi leti, ko smo
jih prvič predstavili v Mostovih. Kljub zniža¬
nim cenam pa je cena takega programa pri¬
merljiva s ceno novega računalnika, zato je za
prevajalca zelo neugodno, če po nakupu ugo¬
tovi, daje naredil napako. Ker imajo različni
izdelovalci teh programov v nekaterih po-
Tudi za osebne stike med državljani obeh
držav, čeprav sodijo v isti kulturni prostor, a
so bili vzgojeni v različnih pogledih na do¬
godke, ker izhajajo iz različnih zgodovinskih
razmer, je pravno izrazje potrebno za boljši
pretok informacij in medosebno sodelovanje.
Marsikdaj se celo novinarji, časnikarji in
uredniki spoprijemajo s težavami pri uporabi
pravih izrazov za dogodke, ki so pomembni
za širšo javnost.
Na vseh teh področjih Slovenski pravni
leksikon rešuje veliko težav. Zato je bila nje¬
gova izdaja zelo koristna. Treba se bo potru¬
diti, da ga dopolnimo z novimi gesli, saj se
pravni svet v vseh državah stalno spreminja.
Pomislimo npr. na novo zakonodajo EU, kjer
se pojavljajo pravni pojmi, ki so tuji slovenski
in italijanski pravni tradiciji. Ko bo prišel čas,
bo treba pregledati novosti v pravu, da bodo
imeli prevajalci, tolmači in pravniki, takrat že
v enotnem pravnem, gospodarskem, družbe¬
nem in političnem prostoru, na voljo sodoben
in aktualen priročnik.
praksi
drobnostih precej različne pristope, končni iz¬
delki pa se v načinu doseganja enakega cilja
tudi precej razlikujejo, je težko reči, kateri
program najbolj ustreza potrebam povprečne¬
ga (karkoli si pod tem predstavljamo) preva¬
jalca. Pri Mostovih si bomo prizadevali za
čim bolj nepristransko obveščanje o dobrih in
slabih straneh takih programov.
Lani sem bil na zanimivi predstavitvi treh
najbolj razširjenih programov za delo s pom¬
nilniki prevodov. Takrat sem želel dobljene
76 MOSTOVI 2000/XXXIV
informacije prenesti drugim prevajalcem, ki
jih to področje zanima, in sem prosil za so¬
delovanje ljudi, ki so predstavili te programe
in ki jih tudi dobro poznajo. Dobil sem pre¬
cej različne izdelke - prvi je bil bolj propa¬
gandne kot informativne vsebine, drugi je bil
malo predolgovezen, le tretji je bil v skladu s
pričakovanji in z začetnimi navodili za pisa¬
nje. Iz tako različnega gradiva je bilo težko
pripraviti homogen, pregleden, uporaben in
za izkušene uporabnike tudi novosti poln in
zanimiv članek. Izvreči je bilo treba reklam¬
ne puhlice in jih nadomestiti z dejstvi ter od¬
straniti dele besedil, ki so se ponavljali v
vseh treh predstavitvah. Poleg Tradosovega
in Atrilovega izdelka - ta dva sta v naših
krajih najbolj znana (in sta že bila predstav¬
ljena v Mostovih) - tokrat prvič predstavlja¬
mo Starov izdelek. Na srečo seje v času pri¬
pravljanja članka pojavil obširen prispevek o
tej temi v biltenu ITI [1], ki gaje vsekakor
koristno prebrati, tukaj pa bomo iz njega
povzeli nekaj najzanimivejših sklepov. Bolj
kot reklame izdelovalcev programov in ne¬
kajdnevni preizkusi (samo toliko, da preiz¬
kuševalec lahko o tem napiše članek) so za¬
nimive praktične izkušnje v Sloveniji, zato je
na koncu tudi nekaj tovrstnih mnenj - odziv
pač ustreza razširjenosti teh programov pri
nas. Če bi po branju članka želel še kdo pri¬
spevati svoje mnenje, ga bomo z veseljem
sprejeli.
Za sodelovanje pri pripravi članka se zah¬
valjujem Katji Benevol - Gabrijelčič, Danielu
Brockmannu, Deni Bugel - Shunra, Tinki
Lengar in Winfriedu Rengu.
Kaj je pomnilnik prevodov?
S pomnilniki prevodov smo se že ukvarjali v
Mostovih [2], [3], [4], zato je tu le kratek opis
osnovne zamisli za nepoznavalce.
Pri klasičnem načinu prevajanja stare pre¬
vode shranjujemo v papirni ali elektronski ob¬
liki, da so pri roki, ko naslednjič dobimo na¬
ročilo za prevod podobnega besedila. To je
naš »pomnilnik prevodov« in pri podobnem
besedilu lahko skopiramo dele starega pre¬
voda.
Ta postopek program s pomnilnikom pre¬
vodov avtomatizira: besedilo, ki ga prevaja¬
mo, razdeli na prevodne enote (običajno je
prevodna enota stavek), nato pa vse, kar pre¬
vedemo, v izvirniku in prevodu shrani v raču¬
nalnik. Pri vsakem naslednjem stavku, ki ga
želimo prevesti, program najprej prebrska
svoje podatke, in če ugotovi, da smo enak sta¬
vek že prevedli, ga prepiše iz pomnilnika.
Prav pogosto se ne zgodi, da se v besedilih
pojavljajo povsem enaki stavki, večkrat pa so
si stavki bolj ali manj podobni. Pomnilniki
prevodov znajo najti tudi take primere, pri če¬
mer uporabnik sam nastavi zahtevano raven
podobnosti.
Postopek delaje na splošno tak:
1. Predelava izvirnega besedila : pred preva¬
janjem program odstrani obliko besedila
od vsebine, razdeli besedilo na prevodne
enote in prevede tiste dele besedila, ki jih
najde v svojih podatkih.
2. Prevajanje : teče podobno, kot je bil preva¬
jalec navajen že doslej. Program mu poma¬
ga tako, da mu sproti prikaže podobne pre¬
vodne enote, če pa ima vključen še slovar,
mu ta prikaže prevode besed, ki so se poja¬
vile v posamezni prevodni enoti.
3. Predelava prevedenega besedila : ko je pre¬
vod končan, program spremeni prevedeno
besedilo v enako obliko, kot jo je imel iz¬
virnik.
Večina pomnilnikov prevodov ima v sklopu
celotnega sistema še tele funkcije:
- filtre za pretvorbo različnih oblik datotek,
- statistiko in analizo besedila pred prevaja¬
njem,
- povezavo s programom za urejanje termi¬
nologije,
- funkcije za zagotavljanje kakovosti (npr.
preverjanje pravopisa).
MOSTOVI 2000/XXXIV 77
Če želite uporabiti stara besedila, ki ste jih
prevedli, preden ste začeli uporabljati pomnil¬
nik prevodov, vam pri tem pomaga program
za vzporejanje izvirnika in prevoda. Ta ugoto¬
vi, kateremu stavku v izvirniku ustreza kateri
stavek v prevodu, in oba shrani v tako obliko,
v kakršni so prevodi v bazi pomnilnika pre¬
vodov.
Uporaba pomnilnikov prevodov ni omeje¬
na na bolj razširjene jezike, kot velja za stroj¬
no prevajanje, zato so ti programi zanimivi tu¬
di za slovenske prevajalce. Za delo s temi pro¬
grami pa mora biti nujno izpolnjen en pogoj:
izvirnik mora biti v računalniški obliki (doku¬
menti v papirni obliki, sporočila, poslana po
telefaksu, in celo zapisi oblike PDF (brez do¬
datnih posegov) niso uporabni).
Oglejmo si značilnosti treh najbolj razšir¬
jenih programov za delo s pomnilniki pre¬
vodov.
Translator's VVorkbench - TWB
(Trados)
Podjetje Trados je opravilo pomembno pio¬
nirsko delo v tem, da je pomnilnik prevodov
naredilo prijazen za uporabo: verjetno večina
prevajalcev za pisanje uporablja program
Word, zato je z vidika uporabnika najenostav¬
neje, če ves čas dela ostane v znanem delov¬
nem okolju. Po namestitvi programa se v
Wordovi orodjarni pojavi nov niz sličic; te
omogočajo iskanje podobnih prevodnih enot
v bazi, shranjevanje novih prevodnih enot in
dostop do podatkov iz terminološke zbirke
(namesto klikanja sličic je mogoče uporabljati
tudi bližnjice s tipkami). Sporočila o izidu is¬
kanja med prevajanjem dobimo v TWB-je-
vem oknu (slika 1). Za iskanje podobnih pre¬
vodnih enot navedemo raven podobnosti in
program nam pri vsakem zadetku (če ta obsta¬
ja) izpiše, koliko je prevodna enota podobna
našemu besedilu, razlike pa so poudaijene z
barvo: z rumeno barvo so označeni deli bese¬
dila, kadar se na istem mestu v dveh prevod¬
nih enotah pojavijo različne besede, s sivo
barvo je označeno dodano besedilo, z modro
pa deli besedila, ki so sicer enaki v obeh stav¬
kih, a so na različnih mestih v stavku. Kadar
nas zanima, kako smo v preteklosti uporabili
kako besedo, to pogledamo s kontekstnim is¬
kanjem in dobimo vse prevodne enote (izvir¬
nik in prevod), v katerih se pojavlja iskana
beseda. Ker ima vsako področje svojo termi¬
nologijo, sije koristno sproti urejati področni
glosarček; za ta namen imajo Tradosovi upo¬
rabniki na voljo program MultiTerm (MT).
Sestavo vsake terminološke zbirke definira
uporabnik po svojih željah. Poleg besede v
enem in drugem jeziku (slovarji so lahko tudi
večjezični) ima lahko navedene še: sopomen¬
ke, okrajšave, primere uporabe, kazalce na re¬
ferenčne vire, datum vnosa, avtorja itd. Vsak
nov stavek, ki ga prevajalec želi prevesti, to¬
rej obdela pomnilnik prevodov, poleg tega pa
še terminološki program. Ob vsakem novem
stavku, ki ga začnemo prevajati, zato dobimo
Slika 1
78 MOSTOVI 2000/XXXIV
seznam izrazov, ki jih je MultiTerm našel v
terminološki zbirki, in s klikom na miš lahko
te dele besedila prenesemo v prevod. Program
zna iskati po delih besed in zna najti tudi po¬
dobne besede. Obstaja še spletna različica
MultiTerma, ki omogoča, da slovar prek in¬
terneta uporabljajo prevajalci, ki sami nimajo
tega programa.
Ker prevajalec ves čas dela v Wordu, odpa¬
de v začetku navedena predelava izvirnika in
med prevajanjem se ohranja oblika izvirnika,
skupaj z obliko in velikostjo pisave ter s pra¬
vilnim položajem tabel, diagramov in slik. Če
v Wordovi orodni vrstici kliknete znak ^f, bo¬
ste opazili, da sta v dokumentu shranjena iz¬
virnik in prevod, s tem da se že prevedeni deli
izvirnika ne prikažejo na zaslonu. Slaba stran
tega je, da se dokument med prevajanjem na¬
pihuje, dobra stran pa, da prevod lahko preva¬
jalec da v lektoriranje ali v strokovni pregled
nekomu, ki nima TWB. Lektor popravi napa¬
ke in vrne prevod prevajalcu, ta pa po preva¬
janju zahteva odstranitev izvirnika in vpis po¬
pravljenih prevodnih enot v bazo. Ker so v
bazi že lektorirane prevodne enote, je s tem
zagotovljena večja kakovost naslednjega pre¬
voda (tudi če si prevajalec ne zapomni, kaj
mu je lektor popravil, si to zapomni pomnil¬
nik prevodov).
Ko se povečuje število prevodnih enot, je
smiselno, že preden prevajalec začne delati,
zahtevati, naj besedilo obdela TWB. Pri tem
izvemo, koliko besedila je prevedel program,
koliko je bilo zadetkov iz terminološke zbirke
in koliko prevodnih enot se ponavlja v samem
besedilu (sicerjih še nismo prevedli, a nam bo
delo olajšano, saj jih bo treba prevesti le en¬
krat). Prav tako nam je v pomoč nastavitev
spremembe pisave (npr. iz Times v Times CE
itd.).
Kdor prevaja datoteke v drugih oblikah,
ima na voljo orodja za prevajanje besedil v
programih PovverPoint, FrameMaker, Inter-
leaf in PageMaker, za besedila, ki vsebujejo
krmilne oznake (HTML, XML, SGML ipd.),
pa obstajajo ustrezni dodatki.
Dobre strani Tradosove izvedbe prevajal¬
skega pomnilnika so povezane tudi z nekaj
neprijetnostmi:
- računalniški zaslon postaja premajhen, saj
imate odprta vsaj tri okna (Word (z dodatno
orodno vrstico), TWB in MT);
- pri popravljanju že prevedenega besedila se
lahko zgodi, da pomotoma pobrišete ozna¬
ko za začetek ali konec prevodne enote (to
sicer ni nič tragičnega, vendar s tem izgubi¬
te popravke celotnega odstavka, kjer je pre¬
vodna enota). Še huje je, da seje nekaterim
uporabnikom nepopravljivo poškodovala
baza prevodov, zato si redno delajte rezerv¬
ne kopije;
- pri dolgih datotekah bo delo počasnejše kot
pri programih, ki že v začetku izločijo po¬
datke o obliki dokumenta (v takih primerih
pomaga razbijanje izvirnika na več datotek,
koristilo bo tudi, če povečate količino
RAM-a v računalniku);
- primerjava izvirnika in prevoda na zaslonu
(po prevajanju) je precej zoprno opravilo:
besedilo teče zvezno, vmes pa imate oznake
za začetek in konec prevodne enote (resje,
da vam pri tem nekoliko pomaga različno
obarvano besedilo). Sam raje primerjam iz¬
virnik in prevod na papirju. Druga dva iz¬
delka imata v ta namen dve vzporedni okni
in je zato to delo hitrejše in manj utrudljivo;
- težave se pojavijo pri prevajanju skupine
datotek (paketno prevajanje), npr. spletne
strani; Atrilov ali Starov program prevede
tiste dele besedila, kijih ima v pomnilniku,
preostale zberemo skupaj, jih prevedemo
ročno, nato program izvirne dele besedil za¬
menja s prevedenimi. Pri TWB gre ta po¬
stopek v treh korakih in traja dalj časa.
Mimogrede: po analizi [1] so se uporabniki
programa precej pritoževali nad odzivnostjo
in kakovostjo Tradosove tehnične pomoči.
Torej? Če večino dela opravite z Microsof-
MOSTOVI 2000/XXXIV 79
tovim Wordom, če se neradi učite dela z novi¬
mi programi, sploh pa če delate za naročnika,
pri kateremje zaželena uporaba TWB, so Tra-
dosovi izdelki verjetno najboljša izbira. Še
naprej boste delali v znanem Wordovem oko¬
lju in ves čas boste imeli pred sabo pravilno
oblikovan dokument.
Če pa delate z datotekami v različnih zapi¬
sih, če vas ni strah preizkušanja novih raču¬
nalniških programov, če imate taka besedila,
ki bi jih bilo možno obdelati s paketnim pre¬
vajanjem, in če nimate najzmogljivejšega ra¬
čunalnika (in tudi ne nameravate v kratkem
kupiti boljšega), je morda bolje razmisliti o
programu DejaVu ali Transit.
Spletna stran: http://www.trados.com
Izmenjava izkušenj med uporabniki:
www.onelist.com, nato poiščite skupino
TWJJSERS.
DejaVu (Atril)
V anketi, ki jo je Michael Benis naredil med
uporabniki pomnilnikov prevodov, je pro¬
gram DejaVu (DV) dobil najbolj navdušeno
podporo prevajalcev. Za to je več razlogov:
od vseh naštetih programov (tudi v primeijavi
s podobnimi, tu neomenjenimi programi) ima
najugodnejšo ceno, glede na izkušnje uporab¬
nikov je (brezplačna!) tehnična podpora naj¬
boljša in veijetno prav zaradi intenzivnega
stika z uporabniki se je ta program v zadnjih
letih najhitreje razvijal. Praktično vsak pred¬
log prevajalcev, ki dobi vsaj malo širšo pod¬
poro, je v nekaj dneh vključen v novo različi¬
co programa, ki jo je mogoče brezplačno sko¬
pirati iz Atrilovega spletnega centra. Veliko
uporabnikov (tudi prevajalske agencije) upo¬
rablja DV prav zato, ker so ga razvijalci prila¬
godili njihovim konkretnim potrebam. Takega
tesnega sodelovanja med uporabniki in razvi¬
jalci ni pri nobenem drugem tovrstnem pro¬
gramu.
In kaj lahko povemo o DV z vidika upo¬
rabnika? Ta ni več omejen na Word (oziroma
na izdelke, ki jih podpira Trados), saj dela v
novem okolju novega programa. Pred začet¬
kom dela spremeni izvirnik v tako obliko, da
DV lahko dela z njo, pri čemer zna en pro¬
gram delati z veliko različnimi oblikami zapi¬
sov (MS Word, RTF, pomoč za okenske pro¬
grame, PowerPoint, Excel, FrameMaker,
PageMaker, QuarkXpress, Interleaf, Java Pro-
perties, HTML, SGML, RC, C/C++, Corel
Catalyst, običajne tekstne datoteke, XML in-
kot zanimivost - celo baze TWB (!)). Pred¬
nost pri tem je, da prevajalcu sploh ni treba
vedeti, kako se uporabljajo njemu neznani
programi, naučiti se mora le dela z DV. Po
pretvorbi besedila in med prevajanjem preva¬
jalec sicer izgubi podatke o oblikovanosti be¬
sedila (med delom vidi izvirnik in prevod kot
navadno besedilo), vendar se ti podatki ohra¬
nijo in Se prevod na koncu preoblikuje, da ima
tak videz, kot gaje imel izvirnik. Med delom
prevajalec v osnovi vidi izvirnik in prevod kot
dvokolonsko tabelo; v prvi koloni so enote iz¬
virnika, v drugi koloni (v začetku prazne)
enote prevoda (delno lahko uporabnik spre¬
minja videz delovnega okolja) (slika 2). Naj¬
pogostejše operacije prevajalec opravi s klika¬
njem ustreznih sličic v orodni vrstici, seveda
pa so možne tudi bližnjice s tipkovnico. V po¬
sebnih okencih ob prevodnem oknu in pod
njim so izrazi iz terminološke zbirke in stavki,
ki ustrezajo enoti, ki jo v tistem hipu prevaja¬
mo. Prevajalci, ki so bili doslej vajeni le Wor-
da, so v začetku morda malce zmedeni, ven¬
dar se kmalu navadijo na novo delovno okolje
(to se sčasoma izkaže za zelo intuitivno) - gre
pravzaprav za nekaj podobnega, kot če imamo
ob prevajanju odprta dva slovarja - pridobijo
pa s tem predvsem večjo hitrost, en program
za vse mogoče oblike zapisov in precej lažje
pregledovanje prevedenega besedila.
Če prevajalec pri enem naročilu dobi več
datotek, mu ni treba odpirati in zapirati vsake
posebej, temveč jih lahko obdela v paketu.
Zelo uporabna lastnost DVje, da zazna po-
80 MOSTOVI 2000/XXXIV
navijanje niza besed v besedilu, ki ga namera¬
vamo prevesti (TWB prepozna le prevodne
enote), saj si pri tem ponavadi zagotovimo
največji prihranek (izkušnje kažejo, da se celi
stavki zelo redko ponavljajo, dosti pogosteje
se ponavljajo nizi besed). S tem si osnovni
slovarček za posamezno področje lahko nare¬
dimo že pred prevajanjem - v Atrilovem izra¬
zoslovju je to leksikon. Po analizi [1] se prav
zaradi te posebnosti produktivnost prevajal¬
cev najbolj poveča z uporabo DV, in kot pravi
Michael Benis: »... vam v tem trenutku noben
drug sistem na trgu ne omogoča, da tako ko¬
ristno uporabite svoje baze podatkov.«
Podatki v pomnilniku prevodov so v obliki
Accessove baze; če želimo svoj pomnilnik
dati ali prodati drugemu prevajalcu, mu ga
lahko damo v tej obliki, lahko pa ga spreme¬
nimo v zapis TMX (standard za pomnilnike
prevodov), Excelovo ali Wordovo tabelo ali
navadno besedilo.
Po analizi [1] je DV (skupaj s Transitom)
eden najbolj stabilnih tovrstnih programov.
Kar ste prevedli, program sproti (ob skoku na
novo prevodno enoto) shranjuje na disk, tako
daje najhujše, kar se vam zgodi, da izgubite
zadnjo prevedeno enoto.
Verjetno bi vsak prevajalec pred nakupom
tako dragega programa rad preizkusil, kako se
stvar obnese v praksi. V celoti je to mogoče le
z DV: program lahko brezplačno snamete z
Atrilove spletne strani in ga en mesec uporab¬
ljate brez omejitev. S praktično uporabo vam
bo bolj jasno, ali so prevodi, ki jih dobivate
od svojih strank, dovolj ponavljajoči se, da se
bo nakup izplačal. Ker en mesec hitro mine,
seje smiselno prej pripraviti in tisti čas res iz¬
koristiti za delo s programom (in s primernim
Slika 2
MOSTOVI 2000/XXXIV 81
prevodom!), kajti preizkusnega obdobja ni
mogoče raztegniti prek 31 dni.
Torej? Vas mika, kajne? Cena programa je
v primerjavi s cenami konkurentov zelo ugod¬
na. Če nimate ob sebi računalniškega strokov¬
njaka, boste znali ceniti brezplačno in hitro
pomoč razvijalcev programa. In ker en mesec
lahko brezplačno preizkušate vse zmogljivo¬
sti programa, bi bilo zanimivo vsaj poskusiti,
kako ta reč deluje v praksi in ali vam bo sploh
kaj pomagala ali ne.
Spletna stran: http://www.atril.com
Izmenjava izkušenj med uporabniki:
dejavu-l@egroups.com (pošljite prazno spo¬
ročilo na subscribe-dejavu-l@egroups.com
ali se prijavite prek Atrilove spletne strani).
Atril izdaja periodični bilten, v katerem dobi¬
te obvestila o novostih (bilten lahko prejema¬
te tudi, če niste kupili programa).
Transit (Star)
Nekaterim uporabnikom se zdi TWB pov¬
prečen program, ki pa ga znajo Tradosovi
ljudje odlično prodajati; po drugi strani se
uporabnikom Transita zdi, da imajo odličen
program, ki pa ga Starovi ljudje ne znajo pro¬
dajati. V delno potrditev te teze še podatek iz
domačih logov: koliko prevajalcev ve, da ima
Star (edini od tu naštetih podjetij) od januarja
2000 predstavništvo v Ljubljani?
Sestavine Transita so: funkcije za upravlja¬
nje programa in prevoda, urejevalnik, filtri za
datoteke različnih oblik, program TermStar za
urejanje terminologije, program za vzporeja-
nje že prevedenih besedil (ni vključen v os¬
novno različico programa).
Postopek dela je podoben kot pri DV: pro¬
gram predela izvirnik v Transitovo obliko,
odstrani podatke o oblikovanosti besedila (sli¬
ke, pisave, zamik itd.) in jih shrani posebej.
Po prevajanju program preoblikuje besedilo
nazaj v tako obliko, kot jo ima izvirnik. Med
začetno in končno predelavo besedila in med
prevajanjem program shranjuje podatke o av¬
tomatsko prevedenih enotah, o podobnih pre¬
vodnih enotah in o vrednosti zadetkov, o
ročno prevedenih enotah in o še neprevedenih
enotah. Glede na te podatke lahko predvidite
porabo časa in ustrezno prilagodite ceno za
prevod.
Pri Transitu se uporablja izraz referenčno
gradivo namesto pomnilnika prevodov. Refe¬
renčno gradivo je shranjeno v datoteke za po¬
samezne jezike - ne uporablja se sistem po¬
datkovnih baz kot pri prej omenjenih progra¬
mih.
Na začetku prevajanja navedemo, katere
jezikovne datoteke, ki jih imamo, in katere
pretekle projekte želimo uporabljati kot refe¬
renčno gradivo. S tem je zagotovljeno, da bo
program uporabljal samo tiste stare prevode,
ki so kontekstno relevantni za novi prevod.
Za referenčno gradivo se seveda uporablja tu¬
di besedilo, ki ga takrat prevajamo (isto velja
za druga dva sistema). Staro in novo refe¬
renčno gradivo lahko med delom kadarkoli
popravljamo.
Transit pozna veliko različnih oblik dato¬
tek: MS Excel, Adobe FrameMaker, navadno
besedilo, HTML, Interleaf, PageMaker,
QuarkXpress, MS PowerPoint, RTF, Win-
help, SGML, Unicode, UTF-8, MS Word,
WordPerfect in XML. Večina filtrov je vgra¬
jena v osnovno različico programa.
Podjetje Star se ukvarja tudi s prevajanjem,
zato je njegov urejevalnik besedila zasnovan
tako, da zadovolji posebne zahteve prevajal¬
cev. Med prevajanjem sta besedili izvirnika in
prevoda vsako v svojem oknu (slika 3). Ko se
premikate skozi besedilo v enem oknu, se
sočasno premika tudi besedilo v drugem ok¬
nu, zato vedno vidite vzporedno izvirnik in
prevod. V posebnih oknih se prikažejo prib¬
ližni zadetki, podatki iz terminološke zbirke
(kadar program v izvirnem besedilu naleti na
besedo iz slovarja) in opombe, kijih med pre¬
vajanjem piše prevajalec. Program označi, kje
je besedilo posebej oblikovano (npr. tabele,
82 MOSTOVI 2000/XXXIV
naslovi, seznami, krepko napisano besedilo
itd.), da se prevajalec laže znajde med preva¬
janjem. Prikaz je neodvisen od načina zapisa
izvirnika. Med začetno predelavo besedila
program doda ustrezne oznake; te lahko med
delom v urejevalniku prikažemo ali skrijemo.
Oznake so zaščitene pred pisanjem in jih pre¬
vajalec ne more pokvariti (to se lahko zelo hi¬
tro zgodi pri delu s TWB!). S tem je zagotov¬
ljeno, da bo imelo prevedeno besedilo enako
obliko kot izvirnik. S segmentnimifiltri lahko
poiščemo prevodne enote, kjer se uporabljajo
podobne fraze, da jih vedno enako prevede¬
mo. Med prevajanjem lahko v posebno okno
pišemo komentarje ali vprašanja. S tem si npr.
označimo problematične dele besedila, ki jih
moramo še preučiti ali jih poslati vodji pro¬
jekta v razčiščevanje.
Videz zaslona v Transitu si lahko nastavi¬
mo precej po svojih željah in ga shranimo kot
svoj profit, lahko izberemo različne tipe pisav,
barve, po svoje postavljamo okna, nastavlja¬
mo parametre za prevode, spremenimo jezik
za komunikacijo s programom itd.
Pri delu s programom imamo tele funkcije
za zagotavljanje kakovosti prevoda:
- Se terminologija v glosarjih za posamezen
projekt uporablja konsistentno?
- Preverjanje pravopisa (vgrajeno je prever¬
janje za 18 jezikov).
- Je besedilo prevedeno v celoti?
- Se presledki v prevedenem besedilu ujema¬
jo s presledki v izvirniku?
- Se dosledno uporabljajo decimalna vejica
(pika) in ločniki za tisočice?
Med prevajanjem imamo lahko odprtih po¬
ljubno veliko jezikovnih datotek. To omogoča
iskanje in zamenjavo v vseh datotekah ali pri¬
merjavo konteksta med različnimi datoteka¬
mi. Ponavljajoče se izraze lahko hitro vstavi-
Slika 3
MOSTOVI 2000/XXXIV 83
mo v prevod s pritiski na kombinacije tipk.
Ponavljajoče se operacije si poenostavimo ta¬
ko, da posnamemo makro. Vse funkcije lahko
opravljamo iz menijev ali prek bližnjic s tip¬
kovnico - te so enake kot v Wordu. Že preve¬
dene dele besedila lahko popravimo v prevo¬
du, s katerim se trenutno ukvarjamo, ali v re¬
ferenčnem gradivu.
Za urejanje terminoloških zbirk so pri Sta¬
ni naredili program TermStar. Z njim sestav¬
ljamo preproste ali zapletene slovarje, ki po¬
leg prevoda vsebujejo še veliko podrobnosti
(prevod besede v enem ali več jezikih, okraj¬
šava, definicija, sopomenka, določimo lahko
pisavo za izpis itd.). Program lahko uporablja¬
mo samostojno ali skupaj s Transitom. Takrat
deluje med prevajanjem TermStar v ozadju, v
urejevalniku označi vse besede, ki jih je našel
v svojih slovarjih, in prikaže njihove prevode.
Med delom v programih Word, WordPerfect,
AmiPro in FrameMaker lahko označimo be¬
sedo in poiščemo njen prevod v TermStaro-
vem slovaiju. Program za upravljanje termi¬
nologije na internetu je WebTerm. Omogoča
uporabo slovarjev s spletnim pregledovalni¬
kom. Skratka, TermStar je najbolj sofisticiran
tovrsten program, hkrati pa ga je tudi laže
uporabljati kot večino drugih programov.
Med delom je Transit opazno hitrejši od
konkurenčnih programov. Bližnjice s tipkov¬
nico pa omogočajo, da do rezultata pridete z
minimalnim pritiskanjem tipk.
Transitovi uporabniki, ki so uporabljali tu¬
di druge programe, so opazili, da Starov pro¬
gram za vzporejanje besedil deluje opazno
bolje od konkurence.
O Starovih izdelkih se torej sliši predvsem
hvala. Kaj pa slabe strani? Najhujši udarec je
cena izdelka. Pretvornika za zapis FrameMa¬
ker in Interleaf in program za vzporejanje je
treba plačati posebej. In to zelo drago: celoten
DV (pomnilnik prevodov, program za ureja¬
nje terminologije, program za vzporejanje in
pretvornik vseh možnih zapisov datotek) sta¬
ne malenkost več kot samo Transitov program
za vzporejanje datotek!
Torej? Če nimate posebej zmogljivega ra¬
čunalnika in ne nameravate v kratkem kupiti
novega, se zdi Transit najboljša izbira (in
TWB najmanj primerna). Če primerjamo
Transit in DV, je prvi malenkost boljši glede
hitrosti dela in stabilnosti programa, DV pa
ima več možnosti, in če jih znamo uporabljati,
je skupni učinek na povečanje produktivnosti
večji pri slednjem. TermStar je boljši od Ahi¬
lovega TermWatcha, tudi Transitov program
za vzporejanje prevodov prinaša večje časov¬
ne prihranke kot Atrilov - je pa res, da nobe¬
na od teh prednosti ne prinese kaj bistvenega
samostojnim prevajalcem. Le pri ceni Transit
ne more tekmovati z DV.
Spletna stran: http://www.star-ag.ch ali
http://www.star-group.net
Predstavništvo v Sloveniji:
ljubljana@star-group.net
Izmenjava izkušenj med uporabniki: na
spletni strani http://www.egroups.com poišči¬
te Star Transit in se prijavite v skladu z navo¬
dili.
Povečanje produktivnosti
Prvi pogoj za dvig produktivnosti je, da sploh
imamo besedila, ki so primerna za delo s to¬
vrstnimi orodji. Po enoletni uporabi je Mic¬
hael Benis takole ovrednotil povečanje pro¬
duktivnosti: v začetku se produktivnost naj¬
bolj povečuje z uporabo TWB (ker je najeno¬
stavnejši za uporabo), podobno se dvigne pro¬
duktivnost pri uporabi Transita, le da je
končni učinek večji, pri DV je v začetku dvig
produktivnosti morda malo manjši, ko pa ob¬
vladamo vse njegove pripomočke, lahko do¬
sežemo ali celo presežemo produktivnost
Transita. Prevajanje teče hitreje in tudi pri¬
merjava izvirnika in prevoda je pri zadnjih
dveh programih preglednejša in hitrejša, še
posebej to velja za delo z besedili, kjer so oz¬
nake kar med tekstom (npr. HTML).
84 MOSTOVI 2000/XXXIV
Sklep
Če se vam zdijo navedeni programi zanimivi,
najprej preverite, ali večina vaših prevodov
sploh izpolnjuje osnovne zahteve, da bi imeli
kakšno korist od pomnilnikov prevodov:
- izvirnik mora biti v računalniški obliki
(skeniranje nima smisla, ker se pri tem po¬
javi preveč napak);
- deli besedila se morajo dobesedno ponav¬
ljati (besedila s podobno temo, celo od iste¬
ga avtorja, sama po sebi ne zagotavljajo, da
vam bo pomnilnik prevodov v kakršnokoli
pomoč);
- uporaba je smiselna predvsem za tehnična
navodila (dosledna raba terminologije) in
priročnike, ki se pogosto obnavljajo (in pri
tem malo spreminjajo), npr. navodila za ra¬
čunalniške programe, obsežna naštevanja
sestavnih delov ali izdelkov so pa sploh
idealna surovina za te programe;
- program za urejanje terminologije vam bo
morda v večjo pomoč kot pomnilnik prevo¬
dov.
Prvotno so bili ti programi namenjeni loka¬
lizaciji računalniških programov: Word 97 se
morda za 10 % razlikuje od Worda 7 in je pri¬
hranek pri prevajanju uporabniškega vmesni¬
ka, pomoči in navodil res ogromen. Upošte¬
vajte pa, da se pri navadnih besedilih celi
stavki izredno redko ponavljajo.
Pri vseh programih velja, da si je zelo ko¬
ristno vzeti čas in skopirati na svoj računalnik
poskusne različice programov ter jih preizku¬
siti, se vključiti v diskusijske skupine na inter¬
netu in spremljati mnenja drugih uporabnikov
(pomembnejša so mnenja tistih, ki so v praksi
delali vsaj z dvema različnima programoma).
Temeljito je treba prebrati obsežna navodila
za uporabo - slepo klikanje po sličicah upo¬
rabniškega vmesnika se ne obnese. Začnite s
preprostimi opravili in se kasneje lotite bolj
zapletenih.
Konkretne cene posameznih izdelkov v
članku niso omenjene, lahko pa jih poiščete
na spletnih straneh izdelovalcev programov.
Že nekaj časa velja, da je cenovno najugod¬
nejši DV. Pri tem programu v enem paketu
dobite vse.
Izkušnje slovenskih uporabnikov
Reklamni prospekti izdelovalcev teh progra¬
mov obljubljajo marsikaj: od optimistične
napovedi prevajanje je vsak dan hitrejše
(Star) do bombastične trditve, da sejepri ne¬
katerih besedilih produktivnost prevajalcev v
ustanovah EU povečala za 100 % v nekaj
mesecih po uvedbi pomnilnikov prevodov
(Trados).
Ko sem na spletni diskusijski skupini fo¬
rum prevajalcev pozval slovenske prevajalce,
naj se mi oglasijo s svojimi izkušnjami, da ta¬
le članek ne bo videti kot reklama za prodajal¬
ce pomnilnikov prevodov, je bil odziv silno
skromen. Tradosove izdelke uporabljajo v
prevajalskem oddelku Službe Vlade RS za
evropske zadeve (SVEŽ), nekaj izkušenj z nji¬
mi imam tudi sam, Katja Benevol - Gabri¬
jelčič uporablja DV, nihče se ni javil, da upo¬
rablja Transit - celo zastopnik podjetja Star za
Slovenijo je izjavil, da bomo težko našli upo¬
rabnike Transita v Sloveniji. Je to vse? Verjet¬
no ne. Tisti, ki poslovenijo Microsoftove pro¬
grame, skoraj gotovo ne počno vsega ročno
od začetka - vendar bi bilo precej zamudno,
če bi jih lovil širom po Sloveniji. Če se bo po
branju tega prispevka oglasil še kdo s svojimi
izkušnjami, bomo te z veseljem objavili v na¬
slednjih Mostovih.
Zaradi izredno majhnega števila uporabni¬
kov seveda ne smemo sklepati na splošno.
Štirje prevajalci smo nekaj mesecev dva raz¬
lična programa uporabljali pri treh povsem
različnih tipih besedil. Bolj kot enostranski
pogled na posamezen program so pomembne
izkušnje prevajalcev, ki so imeli možnost
uporabljati vsaj dva različna izdelka; poleg
vira [1] sta zanimiva tudi [5] (v katerem svoje
izkušnje opisuje navadna prevajalka in ne kak
MOSTOVI 2000/XXXIV 85
ljubitelj novodobnih računalniških pogrun¬
tavščin) in [6] (v katerem je avtor zelo siste¬
matično primerjal tri programe - in prišel do
nekoliko drugačnih sklepov kot drugi).
Katja Benevol - Gabrijelčič
o izkušnjah z DV
Najprej moram priznati, da moje pripovedo¬
vanje občasno presega običajno navdušenje
nad programom in da so me kolegi prevajalci
že vprašali, ali me Atril plačuje za to, da ga
opisujem v tako rožnati luči. Vendar obljub¬
ljam, da bom skušala biti pri pisanju čim bolj
objektivna.
Naj najprej navedem nekaj dejstev: za sa¬
mostojnega prevajalca je kljub ugodni ceni
DV drag. Kupiti sem ga želela že pred kakim
letom, a sem takrat ugotovila, da bi predolgo
trajalo, da bi se mi izplačal. Ko seje pokaza¬
lo, da bo naslednji projekt, pri katerem bom
sodelovala, takega obsega in vrste, daje tovr¬
sten program praktično nujen, sem se odloči¬
la, da ga bom preizkusila na enem od tekočih
projektov.
Res je, da se je treba naučiti novega vme¬
snika, ker pa se Atril zaveda, da večina preva¬
jalcev uporablja Word, so navadne funkcije in
bližnjice enake kakor v njem: najdi/zamenjaj
= <ctrl + H>, zamenjaj začetnico besede =
<shift + F3> ipd.
Čeprav nisem imela zbirke prevodov (to ni
tako hudo, če imaš kakršnakoli vzporedna be¬
sedila v elektronski obliki, saj je na voljo
align texts), na podlagi katere naj bi mi pro¬
gram pomagal, in čeprav ga praktično še ni¬
sem znala uporabljati, seje izkazalo, da mije
pomagal že po približno sto vnosih. Prevajala
sem tehnično besedilo z zelo visokim odstot¬
kom ponovljivosti. Ker sem dvomila, da je
orodje primemo tudi za besedila, v katerih
ponovljivosti skoraj ni, sem komaj čakala, da
seje pojavilo čisto navadno besedilo, kakršna
moramo prevajati praktično vsak dan. Sprva
se je pojavila komajda kakšna besedica (te
sem pridno vnašala v leksikon), v zadnji tret¬
jini 20-stranskega besedila pa sem opazila, da
mi ni treba skoraj nič več tipkati - besede sem
samo premetala, popravila končnice, in to je
bilo vse. Najbolj prihranim pri času - vsak
izraz, ki ga moram preveriti ali poiskati v slo¬
varju, vnesem v terminološko zbirko ali leksi¬
kon in zagotovo mi ga ni več treba iskati po
slovarjih.
Izkazalo seje, daje na začetku novega pro¬
jekta najbolje najprej izdelati leksikon. Če en¬
krat vpišeš besede, ki se v dokumentih pojavi¬
jo več kot trikrat, prihraniš veliko časa. Seve¬
da za nekatere besede ne moreš vedeti, v kak¬
šnem sobesedilu obstajajo in kaj bodo v ti¬
stem okolju pomenile, a take preprosto izpu¬
stiš in jih vneseš v terminološko zbirko poz¬
neje. Če se pozneje izkaže, da izbrani prevod
ne ustreza želenemu, lahko besedo preprosto
zamenjaš ali vneseš v terminološko zbirko, ki
vedno prevlada nad leksikonom. V termino¬
loško zbirko lahko vnašamo tudi rekla ali be¬
sedne zveze, ki se pojavljajo pogosteje. Be¬
sedna zveza vedno prevlada nad posamezno
besedo.
Po treh mesecih se dogaja, da moram iz
poglavja tehničnega besedila z razmeroma ve¬
likim odstotkom ponovljivosti, dolgega npr.
10 strani, prevesti približno 20 stavkov - po¬
tem ko program zame najprej opravi strojno
predprevajanje (pretranslate). Vse drago je
pobarvano zeleno — natančno ujemanje, vijo¬
ličasto - delno ujemanje (to se velikokrat iz¬
kaže za natančno, saj je edina sprememba v
italijanskem izvirniku npr. okrajšani člen) ali
svetlo zeleno - na začetku dokumenta vneseni
prevod se prenese v vsa polja v dokumentu, ki
se s prvim natanko ujemajo (glej sliko 2). Za¬
me najlepše od vsega - s številkami se mi
praktično ni treba več ukvarjati. Ni treba skr¬
beti, da bom v nezanesljivem Wordu pokvari¬
la oblikovanje tabele (program seje zelo izka¬
zal pri velikih, tri- ali večstranskih tabelah, ki
so bile v dokument vstavljene podolžno na-
86 MOSTOVI 2000/XXXIV
mesto pokonci - oblikovanje bi morala popol¬
noma pokvariti, da bi tako tabelo sploh lahko
brala) ali da se bo zaradi spremenjene dolžine
odstavka spremenilo mesto nezasidranega ok¬
virja, mesto opisa skice in podobno. Za vse to
poskrbi DV.
Motita me dve stvari:
- ni vdelan črkovalnik za slovenščino, a Atril
obljublja, da bo kmalu;
- nifunkcije za razveljavitev. Če besedo zbri¬
šeš, jo boš moral vtipkati še enkrat.
DV je razmeroma požrešen glede porabe
sistemskih sredstev, a lahko, medtem ko je
pognan, pobiram in berem e-pošto, deskam
po internetu, poganjam Word in Excel in poč¬
nem vse, kar mi srce poželi. Doslej se mi je
morda trikrat zgodilo, da seje program nepre¬
klicno ustavil. Navadno zato, ker sem nehote
pritisnila kakšno njemu neljubo kombinacijo
tipk, ki pa je ne znam ponoviti. Računalnika
mi ni bilo treba ponovno zagnati. Izgubila ni¬
sem niti enega celotnega vnosa.
Pravzaprav moram biti malo bolj poštena:
prvi dan se mi je DV nekajkrat tako nepre¬
klicno sesul, daje pomagal samo ponovni za¬
gon Oken. In kljub temu, daje bila nedelja, je
bila Atrilova brezplačna tehnična pomoč z
menoj na liniji do približno 23. ure, ko sem
obupala, DV odstranila z diska, ga namestila
ponovno in ... pozabila, da sem z njim kadar¬
koli imela težave. Priznati moram tudi to, da
sem morala, dokler nisem (zaradi strojnih te¬
žav z diskom) ponovno namestila Oken, DV
zagnati, ko je imel na voljo več kakor 60 %
sistemskih sredstev. Sicer je imel težave s sa¬
modejnim zlaganjem prevoda iz posameznih
besed (auto assemble) in pošiljanjem konča¬
nih prevodov v pomnilnik prevodov (memory
database). A to je bolj krivda Microsoftovih
Oken kakor DV. Ko je bil DV zagnan, je bilo
vseeno, na koliko so padla sredstva računalni¬
ka - povsem zadovoljno je delal tudi s 33 %
sredstev.
V praktični rabi se izkaže, da:
- ima program včasih težave s števili, ko se
pojavljajo v polju hkrati z besedilom (glej
zgled);
- je neumno pričakovati, da bo vnos samo¬
stalnika v tujem jeziku kdaj sklanjan v cilj¬
nem jeziku - slovenščini, če ga v sklanjani
obliki nismo vnesli kot možnost. Pri Atrilu
se že trudijo, da bi ugodili zahtevam po del¬
nem ujemanju (koren, a ne končnica). Seve¬
da ne toliko zaradi slovenščine, enake želje
imajo prevajalci v nemščino;
- prav tako ne moremo pričakovati, da bo
program namesto nas spregal;
- bomo morali pri prvi besedi v ciljnem jezi¬
ku, ki začenja stavek, vsakokrat popraviti
veliko začetnico, če stoji v izvirniku pred
njo člen;
- bo program sam prestavil pridevnik pred
samostalnik v ciljnem jeziku, če v izvirniku
stoji za njim.
Zgled 1
Izvirnik:
Ad esempio trasformare un carrello motore in
uno portante, o viceversa, occorre sostituire
una sala (da motrice a portante o viceversa) e
la traversafreno della sala sostituita.
Ko sem pritisnila auto assemble, sem do¬
bila:
voziček motor nosilni, je treba zamenjati ena
(motorno vozilo nosilni) zavora.
Če na tem mestu vnesem v terminološko
zbirko tele pare besed:
ad esempio = naprimer
trasformare = spremeniti
carello motore = motorni voziček
sala = os
traversa =prečnik
dobim, če ponovno pritisnem auto assemble :
Na primer spremeniti motorni voziček nosilni,
je treba zamenjati ena os (motorno vozilo no¬
silni) prečnik zavora os.
Da pridem do prevoda, moram samo pre¬
metati besede, zbrisati vozilo in vstaviti us¬
trezno oblikovan glagol:
MOSTOVI 2000/XXXIV 87
Na primer: spremeniti motorni voziček v no¬
silnega ali nasprotno, je treba zamenjati os
(motorno z nosilno ali nasprotno) in zavorni
prečnik zamenjane osi.
Dobiš pa seveda neumnosti, od katerih ni
mogoče uporabiti praktično nič.
Zgled 2
Izvirnik:
Allo scopo di rendere Vintervento dellafrena-
tura e sfrenatura piu rapidi e contemporanei,
ogni distributore e dotato di due elettrovalvo-
le (difrenatura EVF, di sfrenatura EVSF) co-
mandate elettricamente dal rubinettofreno.
Auto assemble:
namen in več in, vsakih je opremljen z dve
električni ventili (ventil zavora).
Včasih se zgodi, da ste prepričani, da ste
enak ali skoraj enak stavek že prevedli, pa ga
program ni našel in je namesto tega opravil
samo auto assemble. Za take primere obstaja
še funkcija scan. Program bo poiskal vse stav¬
ke ali dele teh, ki so izvirniku podobni, a ne
toliko, da bi si jih on »upal« uporabiti kot
možen prevod. V posebnem oknu stavek pri¬
lagodite in ga s klikom gumba prenesete v
urejevalno okno.
Med urejanjem besedila je na voljo nekaj
zelo uporabnih funkcij. Program uporablja za
različne »statuse« prevodov barvno kodiranje
(glej prej: zeleno, vijoličasto ipd.). Po teh ko¬
diranjih lahko prevode tudi razvrščamo: pri¬
kažemo samo zelene ali samo vijoličaste ali
samo svetlo modre. (S svetlo modro barvo sa¬
mi označimo še nedokončan prevod. Ko smo
prevedli že praktično vso datoteko, lahko str¬
nemo odseke, ki so nejasni ali so v njih še ne¬
prevedeni termini.) Tudi ko končan prevod iz¬
važamo, lahko označimo, da se posamezna
»barva« prenese v izvirno obliko kot skrito ali
prečrtano besedilo. Če menimo, da bomo po
obdelavi v Wordu besedilo še predelovali v
DV, ga lahko izvozimo v dveh stolpcih z
barvnim ali številčnim kodiranjem in ga nato
uvozimo nazaj v DV.
In še bi lahko naštevala in hvalila. Naj le
ponovim, kar se ves čas plete po mojih mislih
- ne vem, kako sem doslej lahko delala brez
pomnilnika prevodov.
Izkušnje uporabnikov TWB
Pri SVEŽ so začeli uporabljati Tradosove
programe, ker jih uporabljajo v ustanovah
EU, pa tudi druge kandidatke za članstvo v
EU si skušajo pomagati s temi programi. V ta¬
kem okolju bi bilo nesmiselno iskati izvirno
rešitev.
Ker je bilo pričakovati, da bo učinek pom¬
nilnikov prevodov precej časa zelo skromen,
prevajalce pa bi bilo težko prepričati, da je
program koristen, če jim ob vsakem nasled¬
njem stavku napiše ni zadetka, so pri SVEŽ z
vzporejanjem shranili v baze za različna po¬
dročja veliko starih prevodov. Prevajalci so
razporejeni po ministrstvih in praviloma pre¬
vajajo besedila z ožjega področja, npr. finan¬
ce, okolje, kmetijstvo -jasno pa je, daje zno¬
traj vsakega takega področja še množica ožjih
specialnosti, zato si mora vsak prevajalec sam
organizirati svoje baze.
Nekako med uvajanjem TWB je Trados
začel prodajati 32-bitno različico programa,
stari priključek za zaščito pred kopiranjem
programa z novo različico ni deloval, novi pa
ni deloval s tistim tipom osnovne plošče, ki ga
je imela večina prevajalcev (pa ni šlo za kako
eksotično opremo!).
Ker dosedanje izkušnje kažejo, da preva¬
jalcem TWB ni v posebno pomoč, ga ne upo¬
rabljajo, kadar je za kak prevod malo časa, saj
program delo za zdaj le upočasnjuje. Preizku¬
šanje programa in postopna gradnja lastnih
pomnilnikov sta torej možna le v obdobjih, ko
si prevajalci lahko privoščijo, da je zaradi
učenja njihov dnevni učinek manjši od priča¬
kovanega (to pa se ne dogaja prav pogosto).
Prevajalki Tinka Lengar in Andreja Na-
krst, ki delata na Ministrstvu RS za okolje in
prostor, pravita, da se jima zdita zelo uporab-
88 MOSTOVI 2000/XXXIV
na program za urejanje terminologije in
možnost kontekstnega iskanja posameznega
izraza po že prevedenih besedilih. (TWB upo¬
rabljata pri prevajanju zakonodaje.)
Nad drugimi lastnostmi sta veliko manj
navdušeni: S TWB zadnji mesec prevajava le
en dokument - obsežen zakon iz slovenščine v
angleščino. Ker stvar skoraj ne deluje, če
imaš odprt še kak program poleg osnovnih
treh, delava tako, da Andreja dela s TWB in
vpisuje prevod, jaz pa po slovarjih, internetu
ipd. iščempodatke in sestavljam glosar. To se¬
veda za naju ni ovira, saj tak način dela ni
bistveno drugačen od najinega običajnega
načina. Za enega samega prevajalca paje to
skoraj neizvedljivo - težko sipredstavljam, da
bi prevajala brez elektronskih slovarjev, da o
internetu ne govorimo.
Težavepri uporabi:
- čejepoleg Worda, MT in TWB odprt še kak
program, dela TWB zelooopočasi;
- tudi če so odprti le ti trije programi, dela
zelo počasi, če delava z MT-bazo na lokalni
mreži;
- če delava z MT na SVEZ-ovi mreži, se vča¬
sih sredi dela prekine povezava, to pa sesu¬
je Word — zato bo verjetno vedno treba de¬
lati z MT na svojem disku;
- večkrat se zgodi, da javi illegal operation
ali da nima dongle connection, in je treba
računalnik resetirati ali celo za nekaj časa
ugasniti, da zadeva spet dela;
- včasih prevoda ne shrani v bazo: ko se vr¬
neš nazaj, je prevod v rumenem polju in ne
zelenem, kot bi moral biti, če je ujemanje
100-odstotno; ko imaš v nadaljevanju enak
stavek, ne najdeprevoda v bazi;
- v enem primeru je prevod sicer pravilno
shranil, vpravem polju, vsi vijoličasti znak-
ci so bili pravilno postavljeni, le prevodje
bilpikčasto podčrtan (tako kot izvirnik) - in
ko »ugasneš« nenatisljive znake, izgine tudi
prevod.
Razočarani sva bili tudi, ker TWB nič ne
pomaga pri pogostih besednih zvezah (tega je
v omenjenem zakonu ogromno). TWB išče
ujemanja po povedih, to pa je preprosto pre¬
dolga enota. Sploh v zakonodaji, kjer se pisci
prav trudijo, da bi čim več stlačili v eno po¬
ved, in čim daljšajepoved, tem manjšaje ver¬
jetnost, da se bo taka klobasa v kakšnem bese¬
dilu še kdaj ponovila. Pri takem besedilu
TWB ne pomaga prav dosti niti pri konsisten¬
ci prevoda - čepravje to sicer njegova dobra
stran.
Mimogrede: TWB nam ne more pomagati
pri dolgih prevodnih enotah, žal pa včasih po¬
stane neuporaben tudi pri kratkih, npr.: 1. člen
prevajamo kot Article 1. Če se v vrstici pojavi
samo l. člen, TWB številko ignorira in od
prevajalca zahteva, da prevede samo člen. Če
ta napiše Article 1, se v prevodu pojavi 1. Ar¬
ticle 1. Take zapise je treba prevesti ročno ali
pa prevod vsakokrat popraviti.
Sam sem TWB največ uporabljal pri pre¬
vodu strokovnih člankov iz slovenščine v an¬
gleščino o optimizaciji proizvodnje. Besedila
so v časovnem razponu štirih mesecev pripra¬
vili na eni od slovenskih fakultet. Če beremo
članke, se nam zdi, da se ogromno stvari po¬
navlja - pravzaprav gre ves čas za dva ali tri
postopke, ki sojih v praksi uporabili v različ¬
nih proizvodnih podjetjih. V člankih je vedno
najprej uvod, temu sledi včasih več, drugič
manj teorije, nato pa praktična uporaba opisa¬
nega postopka. Če na vse skupaj pogledamo s
človeškimi očmi, je ponovljenega besedila
vsaj tretjina in se torej gradivo zdi zelo pri¬
merno za obdelavo s pomnilnikom prevodov.
Resničnost je, žal, zelo daleč od pričako¬
vanj: po zbranih 1600 prevodnih enotah starih
besedil zna program v naslednjem članku pre¬
vesti največ 5 do 10 % enot besedila - a če ra¬
čunamo delež po besedah, je zadetkov komaj
kaj več kot 5 %. TWB seveda zna prevesti
izraze, kot so povzetek, uvod, zaključek, slika
nn in tabela nn - kakega posebnega učinka od
tega pa seveda ni, to lahko v Wordu naredim z
MOSTOVI 2000/XXXIV 89
ukazom zamenjaj, šlo bi tudi samo z Multi-
Termom, zaradi tega ne potrebujem pomnilni¬
ka prevodov. Pri drugih zadetkih gre večino¬
ma za ponavljanje v tabelah, kjer se ponavlja
nekaj besed; tam je TWB koristnejši, saj s tem
dosežemo skladnost terminologije. Pri prevo¬
dih iz slovenščine v angleščino za ločnik pre¬
vodnih enot praviloma lahko uporabimo tudi
vejico, s čimer se prevodne enote skrajšajo,
število zadetkov pa se nekoliko poveča.
Sam uporabljam razmeroma star računal¬
nik (Pentium 100 MHz, 16 MB RAM), ven¬
dar se mi ne zdi, da bi TWB bistveno upoča¬
snil delo računalnika, zato menim, da je pri
SVEZ-ovih prevajalkah vir težav drugje. Pro¬
gram se sesuje silno redko. Če pa sredi dela
zmanjka elektrike, TWB pri nadaljnji uporabi
ne najde nekaterih prevodnih enot. Doslej je
pomagalo, če sem izvozil celotno bazo v
tekstno obliko in jo uvozil nazaj. Ker ves čas
delam v Wordu, za preverjanje pravopisa upo¬
rabljam kar Wordovo funkcijo in ne potrebu¬
jem nobenega dodatka.
Ker tovrstna besedila prevajam že deset
let, terminologijo poznam in mi ni treba dosti
brskati po slovarjih, zato me (v nasprotju s
Katjo) to, da bi mi program zmetal skupaj be¬
sede, jaz pa bi jih oblikoval v skladu z ustrez¬
nimi sklanjatvami in spregatvami, ne navdu¬
šuje posebno, saj menim, da s' tem ne bi pri¬
hranil kaj prida časa. Ob tem je treba upošte¬
vati, da prevajalec zaradi drugačnega načina
dela porabi za prevajanje nekaj več časa kot
pri delu brez pomnilnika prevodov:
- pognati je treba program za pomnilnik pre¬
vodov in terminologijo;
- dopolnjene baze pomnilnikov prevodov in
terminološke zbirke je priporočljivo enkrat
na dan shraniti še na kak drug medij;
- na začetku prevajanja je koristno pognati
program za analizo besedila (s tem ugotovi¬
mo, ali nam bo pomnilnik sploh kaj po¬
magal);
- nato poženemo avtomatsko predprevajanje;
- potem se lotimo dela v Wordu, pri čemer je
pri vsakem stavku treba klikniti miš ali pri¬
tisniti tipko in nekoliko počakati, da nam
TWB in MT sporočita rezultate;
- nekatere dele besedila je treba prevesti mi¬
mo pomnilnika (npr. izraze tipa 1. člen
ipd.);
- pri podobnih prevodih je treba oceniti, ali si
lahko kaj pomagamo s starim prevodom iz
pomnilnika ali je bolje, če prevodno enoto
prevedemo v celoti; popravljanje podobnih
prevodov je nov potencialen vir napak, saj
lahko pozabimo odstraniti kako odvečno
besedo iz približnega zadetka;
- na koncu je treba s programom iz prevoda
odstraniti izvirnik.
Če bi nam naročnik sporočil, da je dovolj,
če namesto desetih strani izvirnika prevede¬
mo samo devet strani, bi res prihranili 10 %
časa. Pri uporabi TWB pa so že prevedene
enote naključno razmetane po vsem besedilu,
in ker je treba opraviti še prej omenjeno do¬
datno delo, se poraba časa pri majhnem števi¬
lu zadetkov poveča; šele pri približno 10 %
zadetkov morda porabimo enako časa, kot če
sploh ne bi delali s pomnilnikom prevodov.
Zakaj so rezultati tako slabi
Koliko se vam zdita podobna tale dva stavka:
Lačen sem. Žejen sem.
Ne posebno, kajne? Pomensko sploh ne,
oblikovno malo bolj, in ker se v obeh ponovi
krajša beseda, bi na oko rekli, daje podobnost
manjša od polovice. Bolj matematično usmer¬
jeni bi podobnost izračunali kot 3/8 (3 = števi¬
lo črk v besedi, ki se ponovi v obeh stavkih, 8
= skupno število črk v stavku), to je 37,5 %.
TWB pa za ta dva stavka napiše, da sta si
67-odstotno podobna! Od kod mu ta podatek?
Program pri izračunu podobnosti upošteva
ponavljajoče se nize znakov. Skupno število
znakov je 9 (8 črk + presledek), od tega so v
obeh stavkih različne samo prve tri črke, na¬
slednjih 6 znakov je enakih ... 6/9 pa je 67 %
90 MOSTOVI 2000/XXXIV
(v resnici izračun ni tako preprost; ta in na¬
slednji zgled sta pomembna zato, da dojame¬
mo, kako deluje TWB).
Oglejmo si še dva stavka.
Po dobrem kosilu se z užitkom uležem in za¬
dremam za kakšno urico.
Kadar se pri kosilu dobro najem, se potem
radza kako uro uležem.
Pomensko sta si ta stavka zelo blizu, lahko
bi celo rekli, da sta z njima dva človeka pove¬
dala isto misel. Kaj pa o tem meni TWB? Naj¬
nižja raven podobnosti, ki jo je možno nasta¬
viti v programu, je 30 % - in program meni,
da sta si stavka podobna manj kot 30 %!
Zdaj je verjetno bolj jasno, zakaj so rezul¬
tati taki, kot so: program nima pojma niti o
vsebini niti o strukturi stavka, vse, kar naredi,
je, da skuša ugotoviti, kateri vzorci (nizi zna¬
kov) se ponavljajo. To pomeni, da nam bo
program dal uporabne rezultate samo takrat,
kadar je nova različica besedila dobljena s po¬
pravljanjem prejšnje (npr. med sprejemanjem
zakona se v fazi usklajevanja nekatere formu¬
lacije spremenijo, precejšen del osnutka pa
ostane enak; enako velja za že omenjene nove
različice navodil za računalniške programe).
Kadar pa avtor izvirnik v ceioti napiše na no¬
vo in se morda celo potrudi, da ta ne bi bil
preveč podoben prejšnjemu besedilu (čeprav
obdeluje isto temo in se bralcu zdita besedili
zelo podobni), bo pomoč TWB zelo majhna.
Boljše rezultate morda lahko pričakujemo še¬
le, ko bo tudi TWB (podobno kot DV) pre¬
poznal prevodne enote, krajše od enega stav¬
ka. Sedaj lahko to pomanjkljivost rešimo le
tako, da ponavljajoče se nize besed ročno vpi¬
šemo v program za terminologijo, pri čemer
pa delamo po občutku, saj ne vemo natančno,
kolikokrat se ponovi posamezna fraza. Ta po¬
datek bi lahko dobili s programom DV. In če
pomislimo, da zna DV delati tudi z bazo
TWB, potem...
Uporabljene kratice
DV - DejaVu
MT - MultiTerm
TWB - Translator's Workbench
Viri
[1] Benis, M.: Translation Memory, Bulletin
of the Institute ofTranslation and Interpre-
ting, December 1999 - January 2000, str.
2-10
[2] Skubic, A.: Računalniški programi za
prevajanje, Mostovi 1997, str. 28-37
[3] Vintar, Š.: Računalniška orodja za preva¬
janje, Mostovi 1999, str. 47-54
[4] Krstič, A.: Prevajanje zakonodaje Evrop¬
ske unije, Mostovi 1999, str. 57-59
[5] Assenat - Falcone, S.: More Translation
Memory Tools, http://accurapid.com/
joumal/1 2TM.htm
[6] Mourisso, F.: CAT-software (Computer
Aided Translation) comparison http://
www.geocities.com/fmourisso/CAT.htm
[7] Webb, L. E.: http://www.webbsnet.com/
translation/thesis.html
[8] http://perso.cybercable.fr/traducto/trados/
faql.html
Novi člani DZTPS, sprejeti od maja 1999 do marca 2000
Marj a Adamič (angleščina) Marko Novak (nemščina)
Snježana Frkovič - Grazion (angleščina, Valentin Rušt (romunščina)
hrvaščina) Irena Sajovic (angleščina)
Mira Lebez (angleščina) Milena Stubljar - Dragoš (angleščina)