It!S XX. Marofinlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/i leta 90 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din: za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 20, Uredništvo in npravnijStvo je v Ljubljani, v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poit. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. Št. 25-82. Izhaja vsak p°nede,iek> sredo in petek Uubliana. sreda 17. Cena =1 Nairt t za dvig tuis prometa Da je tujski promet zlasti za Slovenijo 'Odločilne važnosti, o tem ni nobenega dvoma. Verjetno pa je, da bo važnost tujskega prometa za Slovenijo še silno, narasla in da bo morda to glavna panoga vsega našega gospodarstva. Kajti bati se je, da $e industrializacija Slovenije ne bo več doetj dvignila, saj imamo že danes celo vrsto industrijskih panog, katerih proizvodnja stalno nazaduje. Zadostuje, če omenimo le premogovno in lesno industrijo. A tudi v kmetijstvu nimamo dosti upanja, da bi mogli dosegi novih uspehov, še manj pa, da bi nam moglo kmetijstvo zaposliti naš naravni prirastek. Moramo zato gledati, da ustvarimo eksistenco za naš narod v drugih gospodarskih panogah. Predvsem pa prihaja tu v poštev turistika. Ne da bi hoteli kaj očitati, vendar moramo pripomniti, da je bilo, vse naše delo za dvig tujskega prometa precej slučajno, dostikrat pa tudi zelo diletantsko. Posamezni podjetniki so sicer v resnici mnogo žrtvovali in nekateri so pri tem tudi izkrvaveli, toda sistematično se pri nas za dvig tujskega prometa ni delalo in se tudi danes še ne dela. Že propaganda za obisk naših krajev je vse prej ko zadovoljiva. Če pa tujec vseeno zajde v naše kraje, potem so edino, kar mu moremo nuditi, lepoto krajev in pa nizke cene. Brez dvoma pomeni to mnogo, toda to'še dolgo ne zadostuje. Tujci so danes razvajeni, ker se za obisk tujcev bori ves svet in zato treba že nekaj več nuditi tujcu ko pa le tp, kar daje narava sama. Če pride n. pr. tujec Poleti v Ljubljano, potem more v deževnih dneh kar umirati od dolgočasja. V kino-gledališčib se predvajajo le stari filmi, ki jih je bogzna kdaj že videl, gledališča nimamo nobenega, ker tudi letno gledališče stoji neizkoriščeno. Tudi koncertov ni, skratka nič ni, kar bi moglo v deževnih dneh nuditi vsaj nekaj razvedrila. Ne preostaja tujcu nič drugega, kakor da pobere svoje kovčke in odide drugam. Nič dosti boljše ni v drugih naših letoviščih in dostikrat tudi v naših kopališčih, da že kratek dež vedno resna nevarnost za naša letovišča, da se kar čez noč popolnoma izpraznijo. Ge hoče postati Ljubljana tujsko mesto, če noče, da bodo njeni edini gostje . l judje, ki morajo zgradi svoje službe ali poklica, v Ljubljano, potem se mora predvsem otresti stare navade, da se začne v Ljubljani sezona šele s pričetkom šol. V Ljubljani, ki hoče biti tujsko središče, se mora začeti sezona v maju in trajati vsaj do jeseni. Začetek sezone naj bo spomladanski velesejem, zaključek pa jesenski. Za časa sezone pa je tre-da poskrbeti tudi za prireditve, ki ^do atrakcija za tujce, ki bodo sl P^dačne, kakor so n. pr. služil za banovinsko sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Žrebčama v Selu se ije preselila na banovinsko posestvo v Ponovi-čab, kjer se ustanovi tudi kobilarna. Banovini se je posrečilo, da je mlekarska šola v Škofji Loki prešla v državno upravo. Vzdrževanje ljudskih šol Po novi uredbi vzdržujejo!judske šole odslej samo avtonomne' občine, dočim vzdrževanje vseh drugih šol prevzame od občin banovina. Vse šolsko gospodarstvo se bo s tem centraliziralo pri banovini. Slaba stran te reforme je v tem, ker vsaka centralizacija ubija iniciativnost, dobra stran pa je v tem, ker bo sedaj mogoče bremena bolj pravično razdeliti. Katehetske nagrade so bile določene enotno, in sicer 10 din za uro, poleg tega pa je bila uvedena še kilometrina za razdalje,obednina in za večje razdalje. Vseh ljudskih šol je v Sloveniji 860 in je ostalo njih število neiz-premenjeno; število razredov se je povečalo za 114 na 4028, število učencev je padlo za 1700 na 183 tisoč 600, število učiteljstva pa je padlo za 32 na 4141. Šolskih poslopij je 855, od katerih je 129 v slabem, 109 pa v zelo slabem stanju. Na 29 šolah je 41 manjšinskih razredov s 1682 učenci. Za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij je dala banovina občinam 1,16 milijona din brezobrestnih posojil. Javna dela 32.5% vsega proračuna odpade na tehnični oddelek. Nova dela in investicije gredo v glavnem na račun sklada ter bednostnega sklada, da se izdatek banovine za javna dela poviša na 56 milijonov din. V Sloveniji je 615 državnih, 4119 banovinskih in 18.527 občinskih cest. Predvsem se bodo nadaljevala dela, ki so že začeta. Na večja dela pa ni misliti brez posebnega investicijskega posojila, za katerega se ban že dolgo trudi. Za trasiranje in načrte ceste Ljubljana—Sušak je izdala dosedaj banovina 350.000 din, za druge ceste pa 556.000 din. Delo cestnih odborov je uspešno in bo vrnjena cestnim odborom vsa po zakonu dovoljena avtonomija. Elektrifikacija napreduje. S posojilom, ki so ga najele dolenjske občine, se je elektrificiralo mnogo občin na Dolenjskem. Uspešno se nadaljuje akcija, da preide velenjski rudnik v last banovine. V skupni akciji s savsko banovino se je posrečilo, da je bil načrt elektrifikaeijskega zakona prilagoden ipotrebam gospodarstva obeh banovin. Socialna politika Mnogim prebivalcem v naši banovini, in tudi kmetskim posestnikom primanjkuje hrane. V tekočem proračunu je bilo za pomoč v prehrani določenih 2,9 milijona dinarjev. Država je dala 175 vagonov brezplačne koruze ter 165 nakaznic za brezplačen prevoz koruze. Banovina bo v bodoče delila podpore le individualno. V ta namen 9e bo posluževala izključno le obeh karitativnih central v Ljubljani in Mariboru. Po dogovoru, s SUZORjem se je posrečilo banovini za znesek 240' tisoč din zavarovati vse pri poljedelskih strojih zaposlene osebe, tudi posestnike, protj nezgodam. Za nove bolnišnice je izrdaja ba-npvina 11,4 milijona din. Ban pozdravlja akcijo za zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani. Na račup banovine se je zdravilo v preteklem letu 57 % vseh bolnikov. Država dolguje banovini za bolniške stroške 7 milijonov din. Težko stanje trgovine Med vsemi industrijskimi panogami je najslabše čaae preživljala lesna industrija. Izvoz lesa je silno padel ter so sankcije najbolj udarile dravsko banovino. V krizi je tudi rudniška industrija. Trgovina je morda v mestih nekoliko napredovala, na deželi pa je prav gotovo nazadovala. Znatno se ije poslabšalo tudi stanje obrta. Banska uprava je priredila več obrtno-pospeševalnih tečajev, podpirala razstave, dajala štipendije itd. V strokovnem šolstvu je bil dosežen napredek. Odpiranje in zapiranje trgovin Trgovinskemu ministrstvu je predložil ban naredbo o zapiranju in odpiranju trgovin. Ta naredba ije nastala po dolgotrajnih posvetovanjih z vsemi zainteresiranimi činitelji. Zlasti so se upoštevale1 izražene želje glede nedeljskega počitka. V bodoče bodo trgovine ob nedeljah zaprte nele v Ljubljani in Mariboru, temveč tudi v Celju, Rtu ju, Trbovljah, Jesenicah, Kranju, Brežicah in Sevnici. Za Ljubljano, Maribor in Celje določa naredba v treh poletnih mesecih triurni opoldanski odmor. Popoln nedeljski počitek se je uvedel nadalje za mesarske obrte, razen v poletnem času. To velja za Ljubljano, Maribor, Celje, Jesenice, Slov. Javornik, Koroško Belo in Tržič. Tudi nočno delo v pekarnah se je uredilo. Višji dohodek od‘ deleža na skupnem davku Nato je omenil ban, da dobiva dravska banovina mnogo premalo iz sklada od pobranega viška davka na skupni davek na poslovni promet. Dravska banovina je sedaj pasivna banovina in zato je treba njen delež od skupnega davka po- višati. V proračunu je zato tudi postavljena povišana postavka za 10 milijonov din. Svoj ekspoze je zaključil ban z željo, da bi Bog pomagal, da bi mogla banovina izvršiti svoje naloge v veselje in ponos našemu mlademu kralju, v korist in čast naše ožje domovine Slovenije ko tudi naše širše domovine Jugo-1 predrago je predvsem zaradi pre-slavije. Banov ekspoze je sprejel | visokih trošarin in taks na neob-banski svet z velikim odobravanjem. Živlienie treba poceI Politične vesti Previsoke trošarine in potrebne Pri n&s je življenje predrago in hodno potrebne predmete. Tako je bilo že več ko zadostno dokazano, da je sladkor pri nas pre-p ... , I drag, kar ima za posledico, da rOZOT UVOZniKl. pada konzum sladkorja vsako leto Carinski deklaraciji je treba pri- in da se na drugi strani z never-ložiti poleg originalne fakture še jetno silo širi tihotapstvo saharina prepis fakture. in drugih umetnih sladil. Finanč- Da bii se na podlagi uvoznih de- m °rgani se tudi na vse pretege klaracij pravilno pobiral skupni 1 J-]0’. hi tihotapstvo pre-davek na poslovni promet, je fi- Precih m v resnici so dosegli tudi nančni minister na predlog glav- ze znatne uspehe ter prijeli celo ne kontrole predpisal na osnovi rrsto tihotapcev ter zaplenili ve-Č1 34 in 273. carinskega zakona llkanske množine tihotapskega obvezno predlaganje prepisa fak- hlaga. Toda tihotapstvo se kljub tur pri carinjenju. Tozadevni od- temu še vedno širi in se bo tudi lok finančnega ministra, ki je ob- se nadalje širilo, ker je pač troša-javljen v »Službenih novinah« z rina na. sladkor previsoka, s tem dne 13. t. m., pravi: »Pri predla- Pa dudi cena sladkorja. Dokler ganju uvoznih deklaracij so v bo- more računati tihotapec v prime-doče deklaranti dolžni poleg ori- ru uspešnega posla s tako velikim ginalnega računa o vrednosti bla- zaslužkom ko danes, tako dolgo ga predložiti tudi navaden prepis tudi tihotapstva ne bo konec. De-tega računa, opremljen s takso za nar za preganjanje tihotapstva bi priloge. Uradnik, ki je določen, da se mogel v celoti ali pa vsaj v izračuna dajatve, bo najprej pri- znatni m®1-1 prihraniti, ce bi bila merjal prepis z originalom, in ko ('ena shidkoria vsa] znosna. Velik se bo prepričal, da je prepis to- del dohodkov trošarine je ubit s čen, bo s pečatom carinarnice ove- k* za preganjanje tihotapstvar ril prepis ter ga opremil s številko Preveč napet lok poči in previso-in datumom uvozne deklaracije. ke trošarine izgube finančni efekt. Na ta način overjen prepis računa hM trošarini na sladkor pa ije bo priložen unikatu uvozne dekla- izguba še drugod. Ce bi se znižala racije in bo služil pri kontrolnem cena sladkorju, bi narastel kon-pregledu deklaracij zaradi preiz- zum, bi proizvajalci repe več in kušanja točnosti odmere pobrane- laze Prodati sv°ie hlago, bi tudi ga skupnega davka na poslovni sladkorne tvornice zaposlile več promet.< Ta predpis je stopil že v delavstva, država pa bi dobila tudi soboto v veljavo in je včeraj ljub- ve^ uslužbenskega davka. Hkrati ljanska carinarnica še izjemno po- f)a hi se kupna moč prebivalstva slovala na stari način, medtem ko povečala. Tudi na to indirektno bo od sedaj naprej 2ahtevala po- 1 zgubo zaradi previsokih trošarin leg originalne fakture še prepis S6 :ae hi smelo pozabiti. Skoraj čisto ista je stvar s to-| bakom. Tobačni izdelki so danes predragi in tudi preslabi. Da so | predragi, se vidi iz tega, da ljudje vedno bolj segajo po najnižjih vr- galnik nakrat takso 100 din? To je pretirano in ta taksa je prohi-bitivna. Nikdar pa prohibitivne takse ne morejo dati finančnega efekta. Vse te takse, trošarine, državne in samoupravne, vse te uvoznine pa silno podražujejo vse življenje. Istočasno pa se na ta način ustvarja začarani krog, iz katerega ni izhoda. Industrija ne more povečati proizvodnje, ker potrošnja ne raste, ta pa ne more rasti, ker nimajo ljudje dovolj denarja niti za najbolj potrebne predmete. Če pa industrija ne proda več blaga, tudi ne more povišati plač, kar ima za posledico, da tudi konzum ne raste. In tako naprej do ne-možnosti. Življenje je zato treba poceniti s tem, da se reducirajo trošarine in takse na znosno višino. Če se bo pocenil sladkor, če bo cenejši riž, če ne bo kaja tako draga, če se bodo stanovanja pocenila, potem bodo ljudje imeli tudi pri sedanjih plačah nekaj za nakup drugega blaga. Delo v tovarnah bo oživelo, vse gospodarsko življenje Zaradi vedno večjih nasprotij med levico in desnico ni izključeno, da pride v Romuniji do krize vlade. , , , , .Iz okolice ministrskega predsed- bo dobilo nov razmah, gospodar- nika Tataresca pa označujejo vse ska stiska se bo začela omiljevati., vesti o krizi kot popolnoma brez Dobro in hvalevredno je, da je podlage, vlada izdala uredbo o minimalnih v „ londonskem odboru je prišlo Plačah. Toda samo ta uredba ne d° ^azdma I1®*6 uevme- „ v,, .• * j- sa vanja v španske zadeve. Spora- zadostuje, ce se ne bo hkrati tudi ZUm so sprejele Anglija, Francija, pocenilo življenje. Previsoke tro- Nemčija, Italija in Rusija, dočim’ šarine in takse morejo ubiti tudi Portugalska še vedno kljubuje. Po ves blagodejen vpliv višjih mini- drTave^vezTle^dfod malmh mezd. 20. februarja dalje ne bodo več po- A še na drugo kričeče neraz- šiljale »prostovoljcev« v Španijo, inerje je treba opozoriti! Če so dne 6. marca pa stopi v veljavo uri 'nas vsi nridelki ceneiši ko mednar°dna kontrola. Ta se bo pri nas vsi pnaeiiu^ cenejši ko uvedla tudi ob portugalski obali drugod, če je pri nas živina cenej- brez ozira na to, če bo Portugalska ša ko drugod po svetu, če se dobi na sporazum pristala ali ne. za les pri nas manj ko v tujini, Vedno novi italijanski »prosto- je nevzdržno razmerje, kadar so voljci« prihajajo v Španijo ter je industrijski izdelki nri nas dražii v Španiji po informacijah industrijski lzaemi pn nas ara/.ji lrancoskih diplomatov že okoli ko v tujim. In to nerazmerje ima- 30.000 vojakov. Vidi se, da hoče po-1110 danes in zato se ne more dvig- sebno Italija še temeljito izkoristiti niti naše gospodarsko življenje. fa® hrf.d ^v+edbo. mednarodne kon-r,v vQ„. „ . nvirov • Verjetno je- da sta Nemčija liosanne so iz fiskalnih ozirov m Italija sprejeli londonski spo- potrebne, ne smejo pa biti tako razum samo zato, ker sta prepri- visoke, da škodujejo gospodarske- čani, da je dobil Franco že dovolj mu življenju, da se zaradi njih P.01”0^’ da more s sedanjimi svo-. t. . , . . . , ,• Jimi silami zmagati, znizuje življenjski standard ljudi. General Franco si na vsak način Splošna revizija vseh trošarin in prizadeva, da bi Madrid čisto ob- taks je zato prvovrstna potreba in kolil ter potem začel z generalnim naravnost pogoj za zboljšanje go- napadom na mesto. Dejansko se _ J « o I mn Tnrli ri/-vetrom 1 n. rl o i o ohvnn spodarskega življenja. Ant. Coklin: fakture. mu je tudi posrečilo, da je obroč okoli Madrida zelo zožil. Švicarski Listi pišejo, da pošilja Nemčija skozi Švico neprestano vojni material v Italijo, ki ga odpošilja ta naprej v Španijo. General Franco se je izjavil proti temu, da bi zasedel španski prestol zopet Alfonz XIII., temveč predlaga, da bi postal španski kralj princ Ksaver Bourbon-Parma, brat bivše cesarice Zite. Zveza baskiških delavcev je po- „ , , 1 ., , ... rn„. , slala Rdečemu križu ter vladam V nekem ljubljanskem dnevni- obrokih, za vsote nad dm 500 — | Francije, Anglije, Rusije ter Bel . I ,, /I 1 v. n., n X« n Inlmn/lO I O« ir 1 O 011(1 Ir i ll 1 aI« I ll AA 1>a1/ I 1 I rvi j Ant 1-r.« .. — .. _1_ 1_ Napačno to uredbe o kmetskih ku sem zasledil napačno tolmače nje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, in sicer člena 36, ki obravnava likvidacijo dolgov, storjenih pri trgovcu ali obrtniku iz nakupa blaga na up oziroma obrtnega dela. Taki dolgovi se morajo plačati v celotnem znesku brezobrestno im ne kakor omenjeni dnevnik tolmači s 3% obrestmi. Da ne bodo imeli prizadeti trgovci ali obrtniki kake škode ali vsaj nepotrebno dvojno delo, jih opozarjam na naslednje: Člen 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ima namreč dve točki, in sicer razločuje pod točko: a) dolgove, storjene zbog naKU-pa blaga na up, oziroma dolgove, ki so nastali zbog neporavnanega obrtnega dela in b) dolgove iz ostalih pravnih razmerij. Za dolgove iz točke a) predpisuje uredba plačilo v celotnem j znesku brez vsake znižbe in brez Novi amandmani za privilegije V skupščini je bilo vloženih I stah. Danes so že visoki uradniki nekaj amandmanov, ki naj bodo redki, ki bi kadili dražje cigarete, v korist zadružništvu, ki pa so kakor pa so »Zete«. Velik del lju-v resnici le amandmani za podeli- di pa si niti najcenejših cigaret tev novih privilegijev. Poslanec ne more kupiti, ker so še te zamije Života Milenovič, o katerem se si- predrage. Za zavojček »Drava« cer ne sliši dosti, je namreč vložil cigaret mora dati kmet toliko, ko-tri amandmane. S prvim se naj likor dobi za kg rejenega vola! razširijo določila nekih uredb tudi Če pa kadi ves mesec, potem mo-na vse zadruge, ki so včlanjene ra dati že cel metrski stot koruze, v Glavni zadružni zvezi Jugosla- Kje je tu pravo razmerje med ce vije. Zakaj samo na te? Ali je nami! država priganjač za savez? Na drugi strani pa dobe proiz- Po drugem amandmanu naj bi vajalci tobaka za svoj pridelek zadruge, ki ne dele rezerv in ki mnogo premalo. Lani so se sicer obrestujejo deleže z največ 6%, cene nekoliko zmanjšale, toda ne spadale pod obrtni zakon. Če mnogo premalo. Posledica tega se te zadruge zaregistrirajo po- je, da so kraji z najboljšim toba-j*“^“ ^neske^do tem bi imele pravico, da oprav- kom, ki je skoraj brez konkuren- din y dyeh enakm Jetnih ljajo vse posle, ki niso izrecno ce na svetu, pasivni, dočim bi mo-prepovedani! Res čudno, da ne bi rau hiti visoko aktivni. Mesto da smele opravljati še prepovedanih bi bilo v teh krajih blagostanje, poslov. mora država pošiljati v te kraje Po tretjem amandmanu naj bi brezplačno koruzo. Ker so pasivni bile vse zadruge oproščene tudi ti kraji, zato v njih ne uspevata ne vseh pristojbin za pisemske po- trgovina in ne obrt, če bi pa pla-šiljke, in sicer navadne, priporo- čevala monopolska uprava tobak čene, ekspresne in denarne. To vsaj nekoliko v skladu s cenami, naj bi veljalo za medsebojni pro- ki jih zahteva za tobak od kadil-met zadrug in tudi v prometu z cev? bi vsi ti kraji bili gospodar-državnimi in samoupravnimi ob- sko močni in bi mogli kupovati lastmi. kar potrebujejo. Oživelo bi gospo- Takšne nove privilegije ozna- darsko življenje in na poslovnem čujejo nekateri kot pospeševanje davku, na uslužbenskem davku, zadružništva. Izkušnja pa je do- na trošarinah bi država dobila kazala baš nasprotno in moralna veg ko povrnjeno vsoto, ki bi jo sila našega zadružništva propada, iz,piačala za boljši odkup tobaka, čim bolj živi od privilegijev. Previsoka je nadalje trošarina Sicer pa se o teh nemogočih | na bencin. Govorimo, da treba | dvigniti avtomobilski promet, pred ta promet pa postavljamo tako visoke trošarine, da se promet ni- pa v 12 enakih letnih obrokih. | gije protest, ker so italijanske ob-Dolgovi iz točke b) pa, ki so lasti zaplenile nekatere španske storjeni po zasebnikih na menice, ^hte.te^ ilh poslale v Cadiz, kjer , v • ju • j„i___ so hin vsi mornarji na teh ladjah zadolžnice, jiogodbe in podobno, aret,irani tor poslani v zapore v se znižajo za 50% in plačujejo s Sevillo. 3% obresti, in sicer kakor zgoraj Nemški general Faupel, doseda-do zneska din 500’— v 2 enakih vojaški svetovalec generala , . u i -i • , j taa- Franca, je imenovan za nemškega letnih obrokih m vsote nad oOO veleposlanika pri vladi v Burgosu dinarjev v 12 enakih letnih obro- ker je Nemčija svoje špansko po kih. slaništvo povišala v veleposlani V tem odstavku so vsebovani . . . . . , , . , . ... . Etiopski cesar in njegova delega- predvsem dolgovi, ki so jih sto- cjja ne bosta več pripuščena na rili kmetje pri zasebnikih s poso- zasedanje Zveze narodov, ker da je jilom v gotovini. Izgleda tudi, da Etiopija definitivno zasedena od • ju »..u.,; rcno/ Italije ter zato tudi ne moreta ni- ije uredbodajalec tukaj, zbog oO/o kogar veg vstopati. Tako poročajo znižanja dolga, prikrito nategnil angleški listi. ušesa zasebnikom, kot nekakšnim Italijanski politični krogi trde, šušmarjem, ker so se vmešavali s da je bil sestanek med Ribbentro- Tur.cr.iii; „ r./.c*in hnnk in I P°,3n m lordom Halifaxom popol-svojimi posojili v posle bank m noma brezuspešen ter da ^ ^a. posojilnic. sprotje med Nemčijo in Anglijo Upnik iz člena 36., odstavek b) vsak dan večje. sme pri pristojnem okrajnem so- Kardinal Faulhaber, znan po F 'C, q-7/1 ,onrA je hnel vne- lahko dokaže, da je njegov doiz- delj0 v Berlinu pridigo, v kateri je nik zmožen plačati več kakor 50% govoril o nevarnosti, da pride do dolga da se omenjeni 50% odteg- popolnega razkola med cerkvijo in Ijaj zniža ali pa tudi .popolnoma ^i1^ku°rzVTrotiČ\rtoh!kr^kv?av razveljavi. Ta člen izgubi pa po Nemčiji, če bi prišlo do odprave preteku enega leta, ko je stopila konkordata, potem bi tudi pri dru- ta uredba v moč, svojo veljavo. Zonanja trgovina ainandmanih še pomenimo. Ze v 24 urah barva, plesira in kemično s na ži kakor ne more razviti. Prav tako obleke, klobuke so previsoke tudi skoraj vse dru-itd. škrobi in svetlolika srajce, ovrat-1 ge trošarine in takse, lako znaša nike in manšete. Pere, suši, monga in taksa na britvice 100% vrednosti lika doma?e perilo blaga, taksa na vžigalnike tudi , Tao D mm 400% vrednosti vžigalnika. To je tOVarna JU&. previsoko, mnogo previsoko. Kako Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 naj vendar plača delavec, ki za-Toiefnn st 22-72 služi 800 din na mesec, ki mu ne ' ostane niti 100 dinarjev, za vži- Na mednarodno konferenco za kontrolo nad trgovino s sladkorjem, ki bo v okrilju Zveze narodov dne 5. aprila, je povabljena tudi Jugoslavija. Izvoz naše živine v Italijo pada, izvoz Madjarske pa raste. Italijanski izvozniki pravijo, da je vzrok padanju v tem, ker je izvoz naše živine v pogodbi z Italijo določen po vrednosti, ne pa po številu, kakor je določen izvoz madjarske živine. Ali se ta napaka ne bi mogla popraviti? Masti smo izvozili v češkoslovaško leta 1935. za 16,8, leta 1936. pa za 45,4 milijona dim Avstrija je uvozila leta 1936. 5.466.000 ton blaga v vrednosti 1246 milijonov šilingov, izvozila pa 2.779.000 ton v vrednosti 953 milijonov šilingov. Tako izvoz ko uvoz se je lani v primeri z letom 1935. povečal. Obseg avstrijske zunanje trgovine je še enkrat tako velik ko naš. ti še z nadaljnjim dvigom cen. Da krije primanjkljaj pri no vem investicijskem posojilu namerava avstrijska vlada povečati kol materiala, zlasti cunj in odpadkov tekstilne industrije. Cene kožam so na češkoslovaškem narasle za 6%. Zaradi pomanjkanja blaga pa je povpraševanje stalno veliko ter je računa- gih narodih padlo zaupanje v Nemčijo, ker bi ti narodi videli, da se ni mogoče zanesti na nemško besedo. V javnosti vlada veliko zanimanje, kako bodo narodni socialisti reagirali na ta govor kardinala Faulhaberja. Na običajni konferenci z novinarji je izjavil drž. tajnik Hell, da so vse vesti o nameravanem poso- n veliki ameriški banki Chase Milu zdruŽenih držav Sev. Amerike Ratik in ExDort-Import I Nemčiji čisto izmišljene in samo National Bank P poskus, da bi se zvedelo mnenje teKStai SS- i-erlSke Javnosti o tem_posoJilu. nikom bombaža šestmesečni kre dit, da bodo mogli uvoziti iz Arne rike pol milijona bal bombaža. Italijanska družba »Luprezia Dejansko pa nimajo Združene države prav nobene namere, da bi dovolile takšno posojilo, ker še «XAa< ie oonudila Poliški da vedno velte Johnsonov zakon, da Itahana« je ponuema roijSKl, da I nreTV1 nosoiila državam. zgradi na Poljskem več velikih asfaltiranih avtomobilskih cest. Družba bi zahtevala plačilo šele v nekaj letih. Svetovna proizvodnja petroleja se je povišala od 227 milijonov ton se prepovedujejo posojila državam, ki so se izkazale kot slabe plačnice. Stalin je imel konferenco z maršali rdeče vojske. Na konferenci se je razpravljalo o reorganizaciji rdeče vojske. Angleški listi pišejo, da z novim V ,l€^ io9«5- Ana 245 milijonov ton posojii0m 400 milijonov funtov še Lfmn!? J V0 meft° v svetovni niti primeroma ne bo mogoče po-proizvodnji zavzemajo U. S A s kriti vseh izdatkov za ponovno niilijoni ton, drugo Pa 0Raf.A I oboroževanje Anglije. V ta namen s 27, docim je Venezuela z 8 mili- bi bila potrebna vsota 1200, ne p® jom ton na tretjem mestu. | 400 milijonov funtov. Japonska vojska je zagrozila T jv | nankinški vladi, da bodo Japonci IZ Zadružnega registra zavzeli še kitajsko provinco Hopeji Vpisala se je zadruga Agrarna & bi kitajska armada še naprej .. rt-, neprijazno nastopala proti japon- zajedmea, kolonija Kamovci-Zit- skjm četam v severni Kitajski, kovci v Kamovcih. Italijanska vlada demantira vest iava Izbrisala se je zadruga z o. z. da bi nameravala uvesti v Italij kovne pristojbine na prošnjah za t,- k društvo v Ptuiiu zbog ^ove davke,- p9lr}° uvozna dovoljenja. Nadalje bo po-I llskOTnovo. v riU(JU ki samo potrjujejo to, kar deman uvozna dovoljenja. Nadalje bo po- . x večala pristojbine za izvoz starega | končane likvidacije. tirajo. Uredba o doloeevaniu minimalnih mezd. sklepaniu kolektivnih pogodb, spravi in arbitraži »Službene novinec z dne 13. februarja objavljajo uredbo o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, spravi in arbitraži. Najvažnejša določila uredbe so: Določevanje minimalne mezde § 1. — Osnovna mezda, ki velja kot podlaga za določevanje minimalnih mezd, znaša za pomožno osebje dva dinarja na uro. Če je delovna doba krajša od osmih ur, velja kot osnovna mezda ona za osem ur dela. Če bi se gospodarske razmere znatno izpremenile predpiši minister za soc. politiko z odobritvijo ministrskega sveta novo osnovno mezdo, ki stopi v veljavo 60 dni po njeni objavi v »Sl. novinah«. Kot pomožno osebje se smatrajo vse osebe brez razlike na spol, ki so zaposlene v podjetjih, navedenih v § 36. te uredbe. § 2. — Na podlagi osnovne mezde iz § 1. določi ban za vse območje banovine minimalne mezde, če zahtevajo to javni interesi ali če zahteva to ena od prizadetih strank. Za kvalificirane delavce inore določiti ban tudi višjo minimalno mezdo. Tako določena minimalna mezda velja za vso gospodarsko panogo na območju banovine. Za nekvalificirane delavce more določili ban minimalno mezdo v mejah izpod 10% ter nad 50% osnovne mezde. Za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtu in trgovini v mestih z manj ko 5000 prebivalcev, more ban določiti tudi nižjo osnovno mezdo, vendar pa ne izpod 90% osnovne mezde po § 1. te uredbe. Pii določevanju minimalne mezde mora ban upoštevati gospodarske in socialne razmere, zlasti pa izdatke za življenje in proizvodnjo na območju banske uprave. § 3. — Minimalne mezde določa ban po zaslišanju zastopnikov delavskih in službodavskih organizacij, ki morajo biti enako zastopane. če smatra ban za potrebno, zasliši pred določitvijo minimalnih mezd tudi zainteresirane delavske m službodavske zbornice. § 4. — Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let ne smejo znašati v nobenem primeru manj ko 75 % določenih minimalnih mezd. Po tej uredbi določene minimalne mezde pa se ne uporabljajo, če so s kolektivnimi ali individualnimi pogodbami določene za nameščence bolj ugodne mezde. Pogodbe pa, ki bi določevale manjše mezde, kakor so določene po tej uredbi, so neveljavne. § 5. r- Glede nagrade vajencem veljajo določila § 267. obrtnega zakona. § 6. — Minimalne mezde, ki se prvič določijo v smislu te uredbe, veljajo od njih objave v »Sl. novinah« ali v službenem listu banske uprave, dokler jih ban ne izpre-meni, najmanj pa 60 dni. § 7. — Za delavce, ki so zaposleni pri gradbenih delih, ki se izvajajo na podlagi licitacije ali na drug način po podjetnikih v resorih posameznih ministrstev, predpiše resorni minister v sporazumu z ministrom za soc. politiko z na-redbo, da so gradbena oz. druga oblastva dolžna, da v pogojih licitacije ali na drug pripraven način določijo minimalno mezdo, izpod katere se delavci ne smejo plačevati. To velja za vsa dela, ki jih izvajajo država, banovine ter samoupravna telesa po uveljavljenju te uredbe. § 8. — Akordno delo, kjer ni ne-obhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, se bo izpremenilo z delom na uro. Ban odloči po zaslišanju zainteresiranih delavskih in službodavskih zbornic, če je akordno delo potrebno in če je nagrada za to delo zadostna. Kolektivne pogodbe § 9. — Kolektivne pogodbe se morejo skleniti za posamezna podjetja ali za posamezne stroke. Za podjetja se sklepajo s posebnim pismenim sporazumom med služ-bodavcem ter dotično profesionalno delavsko (nameščensko) organizacijo; za posamezne stroke pa s pismenim sporazumom med dotično svobodno službodavsko ter poklicno delavsko (nameščensko) organizacijo. Kot polnopravni zastopniki teh organizacij se smatrajo osebe, ki so pooblaščene po pravilih dotič-nih organizacij, potrjenih od pristojnih oblasti. Če ni pristojnih svobodnih službodavskih organizacij, morejo skleniti kolektivne pogodbe izjemoma od predpisa § 209. obrtnega zakona tudi prisilne organizacije služ-bodavcev. Kr. banske uprave (inšpekcija dela) so dolžne na zahtevo ene stranke, če to zahtevajo javni interesi, posredovati pri pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe v smislu določil § 9. zakona o in- špekciji dela. Pravico posredovanja za sklenitev kolektivne pogodbe imajo tudi delavski in namc-ščenski zaupniki v smislu § 109. zakona o zaščiti delavcev. § 10. — Kolektivna pogodba se mora sestaviti v državnem jeziku v treh izvodih, od katerih dobi po enega službodavec (oz. njegova organizacija), profesionalna delavska (nameščenska) organizacija, en izvod pa se mora v 10 dneh dostaviti pristojni banski upravi (inšpekciji dela) oz. rudarskemu poglavarstvu v svrho registracije. § 11. — Če sklene službodavec, ki je član prostovoljne službodavske organizacije, ki je sklenila kolektivno pogodbo, sam kolektivno pogodbo s svojim osebjem, potem velja ona pogodba, ki je za nameščence bolj ugodna. Če sklene svobodna službodavska organizacija več kolektivnih pogodb z raznimi delavskimi organizacijami iste stroke, potem velja pogodba, ki je za pomožno osebje najbolj ugodna. § 12. — Med profesionalnimi organizacijami službodavcev ter delavcev sklenjene kolektivne pogodbe veljajo za vse pomožno osebje, nastavljeno v dotičnem podjetju, ko tudi za vse osebe, ki so se v podjetju zaposlile po sklenitvi pogodbe. § 13. — Določila individualnih pogodb so nična, če nasprotujejo določilom veljavnih kolektivnih pogodb. Posebne odredbe individualnih pogodb veljajo le, v kolikor so ugodnejše za delavstvo. § 14. — (Zaradi težkih tiskovnih napak je 1. odstavek tega člena deloma popolnoma nerazumljiv, na podlagi izjave ministra Cvetkoviča, pa je njegov smisel naslednji): Kolektivno pogodbo, ki je sklenjena za eno stroko in če ta pogodba obsega več ko polovico podjetij, v katerih je zaposlena več ko polovica delavstva dotične stroke, moro ban razširiti tudi na druga podjetja. Izstop posameznega podjetja iz službodavske organizacije, ki je sklenila za stroko kolektivno pogodbo, ne oprošča podjetja od obveznosti po tej pogodbi. Če več ko polovica vsega delavstva, zaposlenega v eni stroki ali če več ko polovica podjetij dotične stroke, v katerih je zaposlena vsaj polovica delavstva te stroke, zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pozove ban obe stranki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodbo. Če se ta v tem roku ne sklene, predpiše ban s svojim sklepom tarifno lestvico za plačevanje delavstva dotične stroke. Te tarife morejo biti tudi ugodnejše od minimalnih mezd, določenih po tej uredbi. Sprava in arbitraža § 15. — V primeru spora med službodavcem in njegovimi delavci ter še preje, preden se razglasi stavka ali izprtje, se mora ena ali druga stranka obrniti na pristojno upravno oblastvo s prošnjo za spravo. Oblastvo mora nato nujno določiti ustno razpravo v svrho mirne poravnave spora. V primeru konfliktov večjega obsega (zaradi velikega števila delavstva ali važnosti stroke) more ban odrediti, da izvede spravno postopanje inšpektor dela oz. rudarski poglavar. Spravni razpravi morata prisostvovati obe stranki po svojih zastopnikih. Če se doseže sporazum, se o tem sestavi zapisnik, ki ga podpišejo zastopnik oblasti, obe stranki ter delavski in podjetniški zaupniki, ki so se udeležili ustne razprave. Če se ne določi doba trajanja sporazuma, je ta obvezen za obe stranki najmanj 6 mesecev, po poteku 6 mesecev pa ga more vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom enega meseca. Če se tudi po ponovni razpravi ne more doseči sporazum, proglasi oblast posredovanje kot brezuspešno ter spravni postopek kot končan. Za časa obveznega spravnega postopanja je vsaka stavka ali izprtje prepovedano. § 16. — Stranke morejo pred objavo stavke ali izprtja sporazumno pooblastiti za rešitev spora razsodiščni odbor, ki sestoji iz drž. uradnika, ki ga določi ban, kot predsednika ter po dveh zastopnikov spornih strank, ki jih te same določijo. Razsodiščni odbor sme sklepati samo, če so na seji navzočni vsi člani in popolno število članov-zastopnikov spornih strank. Če se sporne stranke odločijo za razsodišče, ni obvezno postopanje po § 15. Sporne stranke se morejo zateči k razsodišču tudi po brezuspešnem spravnem postopku. § 17. — Za stvarno pristojnost razsodišča je odločilen sporazum med spornimi strankami o uporabi razsodišča. Postopek pred razsodiščem je usten in javen, ra- zen posvetovanja in sklepanja o rešitvi. Sklepa se z večino glasov. Postopek je brezplačen. Sklepi se vpišejo v zapisnik. Sklep razsodišča je obvezen za vsa podjetja, ki so v sporu, prav tako tudi za vse delavce in nameščence. Besedilo sklepa razsodišča se mora objaviti v službenem listu banske uprave. § 18. — Sklepi razsodišča obvezujejo stranke za čas, za kateri so bili izdani ter služijo namesto kolektivnih pogodb. Proti sklepom razsodišča ni pravnega sredstva. Sklep pa velja v okviru pristojnosti, ki je bila določena s sporazumom o razsodišču. § 19. — Državna, banovinska in občinska podjetja, ki opravljajo dela, ki v glavnem služijo javnim interesom, in sicer prometna podjetja, podjetja za proizvajanje plina in elektrike, vodovodi, ko tudi delavci v teh podjetjih, se morajo poslužiti razsodišča takoj po končanem spravnem postopku. V teh podjetjih je prepovedana vsaka kolektivna ustavitev dela. § 20. — Noben službodavec ne sme odpustiti ali groziti z odpustom delavcu, ker je ta sodeloval v spravnem postopku ali razsodišču, če je o tem pravočasno obvestil službodavca. § 21. — Ban je dolžan dati razsodišču potrebno osebje, material in potrebščine. § 22. — Individualni spori iz kolektivnih pogodb spadajo v pristojnost razsodiščnih odborov (sodišč dobrih ljudi). Kazenska določila § 23. Z denarno globo 100 do 10.000 din se kaznuje podjetnik, ki ne izplačuje minimalne mezde, določene po tej uredbi, nadalje oni, ki se ne ravna po tarifni lestvici po čl. 14. te uredbe ali ki ne plačuje minimalne mezde, ki je bila določena po § 7. te uredbe. § 24. — Z denarno globo od 100 do 10.000 din se kaznuje podjetnik, ki se ne obrne v smislu § 15. na pristojno oblastvo za spravo ali ki razglasi izprtje delavstva za čas spravnega postopka, ki prekrši sporazum po § 15. ter oni, ki postopa proti sklepom razsodišča v smislu § 17. te uredbe. Z denarno globo od 100 do 10.000 din se kaznuje službodavec oz. odgovorni direktor, ki v smislu čl. 19. te uredbe pravočasno ne zahteva razsodiščnega postopanja ali ki ustavi kolektivno delo v podjetjih, v katerih je taka ustavitev dela v smislu te uredbe prepovedana. Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 din se kaznuje tudi vsaka organizacija, za katero se dokaže, da je postopala proti §§ 14., 15., 17. in 19. te uredbe. § 25. — Z denarno kaznijo od 100 do 5000 din se kaznuje službo- Prof. Degen Friderik 2 Reklamno pravo (Dalje) Kako je pri nas? Takoj moram omeniti, da nimamo pri nas posebnega sistematiziranega reklamnega prava, nego najdemo v raznih drugih zakonih predpise, ki urejujejo reklamo. Ako bi te predpise zbrali ter jih smotreno uredili, bi nastal iz teh poseben reklamni zakon odnosno reklamno pravo. Pri nas torej lahko govorimo o reklamnem pravu ? toliko, v kolikor vsebujejo take slične predpise različni zakoni, kakor kazenski zakon, obrtni zakon, trgovinski zakon, zakon o po-Maniju nelojalne konkurence, za-°n o zaščiti industrijske svojine, za con o javnih skladiščih, stečaj-111 zakon, kartelna uredba in še nekateri drugi zakoni in uredbe. naslednjem se bom omejil na isto trgovsko pridobivanje, na toklamo v pravem pomenu besede. Kazenski zakon (K. Z.), ki je ®noten za vso državo in datira iz ^7. januarja 1929, navaja pred- vsem primere negativne reklame in navaja kazni za te prestopke. V splošnem se nanašajo ti predpisi na trgovsko čast, kredit in nepošteno tekmovanje ali nelojalno konkurenco. Členi, ki navajajo primere negativne reklame so: 259, 260, 261, 288, 334 - 356, 361, 364, 367/68, 374 ter 376. § 259: »Kdor ima na prodaj narejena zdravila, ki nimajo onih dobrih lastnosti, katere jim pripisuje prodajalec, ne da bi bil na njih pismeno označil vse sestavine, se kaznuje z zaporom; poleg tega pa se sme kaznovati tudi v denarju do din 20.000'—. Na primer: nekdo stavlija v promet »zdravilno vodo«, ki pa nima takih lastnosti. Zakonodavec je imel v mislih tudi padarstvo. § 260: ta paragraf govori o prodaji škodljivih zdravil. Prodajalec se kaznuje z robijo do treh let (do petih let robije, če odjemalec težko oboli) ali pa do din 20.000'—. § 261: govori o oddaji napačnih zdravil. Kazen robija do petih let, če pa konzument umre, do 10 let. Tudi denarna kazen. Člena 260/61 se nanašata tedaj predvsem na lekarnarje, ki pa so seveda v smislu trgovinskega zakona trgovci. § 266, točka prva. Ponareja živil... z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do din 5000'— se kaznuje: 1. Kdor umetno pripravlja živila za prehrano ljudi in živali, pa jih prodaja pod imenom pravih in naravnih potrebščin. § 288: »Kdor ima javno predavanje nemoralne vsebine, s katerim nasnavlja nečistost ali nečista dejanja, kakor tudi kdor izdeluje, prodaja, razširja ali vob-čo daje v javni promet spise, no-vine, slike in druge predmete, ki obsezajo težko kršitev javne morale, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. Predmeti kaznivega dejanja se odvzamejo.« Nas zanima pasus ... kdor prodaja. Primere take negativne reklame smo dolgo nahajali tudi v našem časopisju, kar pa je pozneje oblast prepovedala. N. pr. anonse za razne higienske predmete! § 334 — 356. To poglavje K. Z. nosi naslov: Prevara in bankrot-stvo. Nekateri členi tega poglavja so delno dopolnilo stečajnega zakona, ker predvidevajo, za že v stečajnem zakonu navedene prestopke, kazni. Prvih deset členov govori o raznih sleparijah, ki slonijo na neresničnih izjavah, na neiskrenem pregovarjanju, potvarjanju in zapeljevanju k sklepanju kupčij. Tudi poizkus sam je kaz-njiv. Kazen: zaporna do 10 let, denarna globa ter izguba častnih pravic. Posebno važni so členi 335, 342 ter 343. § 335: »V smislu člena 334 (zapor do treh let, denarna kazen in izguba častnih pravic) stranka: 1. ki je sklenila pogodbo samo kot sredstvo za prevaro ter je drugo stranko dejanski oškodovala v imetku; 2. ki je podvrgla namesto dogovorjenega predmeta drug predmet manjše vrednosti ali druge lastnosti ali zmanjšala vrednost dogovorjenega predmeta; 3. ki je preslepila drugo stranko o naravi ali bistvenih lastnostih ali sestavi in količini koristnih delov kakega blaga; 4. ki je preslepila drugo stranko o vrsti blaga ali njenem izvoru, če je označba vrste blaga ali njegovega izvora, ki je blagu lažno pridodana, bistven pogoj, da se pogodba sklene. Greši se zlasti proti točki četrti: mnogokrat se navaja napačna provenienca, da se blago laže plasira. Pogostokrat pride na tržišče blago označbe »English ma-de«, ki pa sicer ni angleškega proizvoda. Posebno Japonci se kaj radi poslužujejo lažnivih označb. Označbo »Made in Germany« nahajamo pogostokrat na njihovih kovinskih izdelkih. Radi pritoževanja nemških fabrikantov so spremenili označbo takole: made in Gemeny, trdivši, da je na Japonskem kraj z imenom Gemeny. Namen pa je več kakor jasen: svoje blago hočejo prodajati za nemško in tako doseči večji promet in uspeh. § 342: »Kdor prodaja zaradi pievare v trgovini ali prometu su-rogat blaga kot pravo blago ali prisvaja blagu lastnosti, ki jih nima, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju. Kdor dela to obrtoma, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. Sodna sodba se objavi, blago pa odvzame.« Primer: prodajanje različnih rastlinskih masti za svinjsko mast! (Dalje prihodnjič.) $avec, ki preprečj, da njegovi (delavci sodelujejo y spravnem postopku ali pri razsoidfSqp alj ki bi odpustil delavca, jcef je pfi teni sodeloval. § ?6. — 7f denarno kaznijo od 1^0