it. štev.
tstoasja rasen p©st«l!®t|8*» 1» «lnewa p® pr®gK8te) »stfe si a n ®p©Sd®*?»
HrediiiMvo is v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/1,. Učiteljska tiskarna.
Dopise franbirati ia podpisati, sicer sc jih no pri-obči. Rokopisa se se vrača.
Oglasi; Enostolpca petit-yretjca K 2'70, osmrtnice in zahvala po K 3*20, razglasi in poslano vratiča po K 3'60; večkrat. objav« po dogovora primaren popust.
tem&m w	S*WS.
U Uubllanl* v petek 9. aprila 182®.
. _ — .    ~- - - ■ ■ ■ ■ ■ > ■ — — mmm — -■■■■-■ T.1n ri. i-t.ininwnflrw 11 <■ I I II IIMIITi i i ^ j—> [.'»Tl jW*T1 »"‘l* ~fT' T ^~ff- ]"■ **■ lili rffT^^Vr* " I
Pessitiesittt it«v. S®
Leto IV.
GS&silc lus^slov. sociialno • denokratKii« stranic®.
TeSef«BsgSia it, 312«
ar o 5a i a a: To posli ali a dostavi ja «jer/) na dom za seto teto K 120, za pol h (.0 zi> četrt teta E 80, sa tnesea h JO. Za Nemčijo celo !eio h 132, 28 ostalo tujino in /.."lenko K 140.
Reklamacijo :a list
so poštnino prosto.
Opravnlštvo \o v LjV.bSjani, Frančiškanska ulica St.61., Učiteljska tiskarna«
f?aa^Bnswe
Resne besede.
Na Češkem se vrši volilni boj na celi liniji. Država se nahaja v hud. krni. Zlasti le vorašanfo prehrane ciio najbolj usodnih. Moudck je od* stopil. t^rednie srlasjlo čehoslovaške so.o, dem, stranke piše o težavnem položaji! v državi. Resnn so besede, ki lih izreka. Zdi se nam, da ne bo Škodilo, ako tudi mi seznanimo Sita* telje z njimi.
'/Pravo Udu« piše:
V	vseh okraiib naše republiko sc vrš*- priprave za volitve. Poiaia se Že novo zakonodavno telo republike. Po volitvah stalo bo naše politično živlienJe pred velikim problemom: kakšen vladni sistem naj za gospodari odslej. Naša stranka kot »atvečla v čehoslovaškem narodu bo Prisiljena z-elo resno in previdno rešiti to vprašanje iz stališča interesov in clllev delavskega razreda na temeliu volilnih rezultatov. Naloga, ki io le dal strankin zbor leta 1918. naši Parlamentarni Irakciii. te izvržena: temelj državi čehoslovaški jo položen. Vzroki, ki so nas pripeliall !n vodili v koalicijski politiki, ne ob-stoie več. Sedal noide za dva vpra Sanja: za prehrano in za finance Buržoazna ie zadostno dokazala, da noče rešiti ta vprašanla sporazumno z delavstvom. Problem ie vsled krivde bnržoazije postal tak. da bo odločati; ali nai prevzame vso vlado v roke buržoažiia ta nai le-ta iz-vi'5J 2 organizovanim delavstvom
boi z vsemi ogromnimi posledicami za naše notranle živlienie, ali na nai ii preide vsa vlada in njena moč iz-kliučno v roke soeiJaiisiov z vsemi izsledi v bodočnost, ki seve f!iso za bittžoazHo nrav nič vabljivi. Rišemo to perspektivo v bodočnost z mirno zavesilo, da le soeiialna demokracija ob največjem samozataievaniu storila vse. da bi ne prišlo tako dalelco. Ako buižoaziia ne more ali noče svojih Hudi prepričati, da ie treba dati od svoiega premoženja ono republiki. kar ta zase potrebuje, to ie: živež in denar, potem ne kaže nič drugega. nego prelomiti palico to zapn-stiti vse nade, da se morejo pri nas razmere'traino razvijati no poti mirnega razvoja.
Lepih zakonov smo si napravili dovoli. Delavstvo ne podcenjuje nihi pomena. Ve. da so med riiimi zakoni, s katerimi so izvršene njegove prtj* gramatične zahteve. AH kal so vredni najboljši zak.. ako večina kmetovalcev smatra, da le bolie krmiti pra šiče radi špekulacile kot radi prehrane ali ako ie kaoitaiistični/n krosom vseeno, kako pridO republika do potrebnega denaria in ako visoka nazadnjaška uradniška birokraciia stremi za tem, kako bo Pokvarila dobre zakone. Vodilni llndJe naše-ga mestneea in kmetiške?a oremož-nega razreda si moraio biti svesti posledic, Socilaina demokracija odklanja odgovornost pred zgodovino-
Soeijalizem in žena.
Socializem osvobojuje ženo, kapitalizem Jo le pa poteptal.
Na miljone proletarskih žena je vrgel kapi*aJ\zem v tovarne, da ’zde-luleio ie pridelulelo. in šele tu v soparnih delavnicah so si žene popolnoma predstavile veliki pomen svoje osvoboditve in socialne naloge materinske skrbi in materinske vzgoje. In prav tako hitro 3s med ženam! rastla nezadovoljnost, kakor se le hitro množilo število žen v tovarnah. Na mibone žena je bilo in je še vedno prisiljeno ubijati materinski eut, dati se kapitalizmu izkoriščati ter grešiti nad telesno konstitucijo svojih potomcev, katere nosijo pod svo~ jim srcem.
Osvoboditev žene jo postala naloga s o c i 1 a 1 i z m a. — Žensko vprašanje ie postalo del socijal-
StanSff^a “S vetobi?"0; svojih delavnicah kjer bllejo bo) za obstanek, socializem zahteva naj-
eneraidneje in najradikalneje, da se da ženi svoboda in enakopravnost
ušteE
Paul Aržne:
Prvi sneg*
(Preložil Damjan.)
Luxembnrg v zimskem času. — Nad strehami palače se kadi iz dim-?{rwf in vrabci nrihulieni okoli odpr-\r,Z?rre' oziraicči se na sneg. — Je hitro, ura Kaže tri£etrt na deset.
Vrabec:
Kako lepa stvar ie sneg!.,. jsj-lg vrt ie kakor iz sladkoria... smešna da bi Poči!, res. Metalec diska nes*! resno v pesti veliko belo ploščo, francoske kraiiice0 imaio čepice s pavole in drevesa —- bela s te. črna z one strani — po zaslugi snežink, katere prileplia veter na niili skorjo, so podobna pažom z maškarade... Poglejte tia doli na vodnjak: niegov rob s sivega kamenia se sveti danes
*	Tika se soli. postavljenih v parku pn palači Luxemburškl v Parizu. Metalec diska, antična soha moža, kateri meče ploščo v tarčo. Metati diskus ie bila narodna isrra starih Grkov.
—	to oa zahteva s tem, da n-oče, da bi žena bila sužnja v tovaraj in mezdna delavka, temveč solastnica ta sotideleženka skupnega lastništva. Zahieve meščanskh reformatorjev so majhne napram soelalisiičnl zahtevi, ker stoji vsak meščanski reformator na ohranitvi privatne lastnine in s tem sankcionira mezdno Izkoriščanje tako žena kot mož. Koristi, katere more katerokoli meščansko gibanje prinesti ženam, se doli -kajo le majhnega števila žena; velike množice trpečih delavk pa sc prav nič ne dotiče nobeno meščansko gibanje. Kdor logično in brez predsodkov rasmišlja, pnde> na 1-°* da more biti socialno vprašan.ie zena rešeno le potom socialne demokracije.
Iz ženskega gibanja, ki hoče žene proti možem nahujskati In Jih organizirati kot poseben razred, ni socialna demokracija ničesar sprejela. Socialna demokracija je postavila moža in ženo v svoiem sdbaniu na enako stališče. Možje hi žene izvr.
ziutral v belobi. To dela naJbrže la-biidom veselle.
Drug vrabec.
Ali vendar so ptice, katere noče-3o priznati mogočne poeziie zimske pokraiine! Domača lastavica. na primer. lastavice. race...
Dr udi vrabec, zaničljivo;
Sal ti-te tudi niso umetniki!
Prvi vrabec:
Ali ie na svetu nekai veselejšega, nego širna preproga deviškega sne^a?
Drugi vrabec:
Ce se iznrehaiamo. naredimo na nlei na tisoče otiskov krempljev...
Prvi vrabec:
Pred trenetkom ie pomolil čuva} za Oranžeriio konec svoieaa troogla-teea klobuka, toda prav hitro se ie Vinil zopet domov, videč, kako zunaj izgleda. Tukai ni čnvaiev, vrt k mš.
Zbor vrabcev:
Kako lepa stvar ie sneg.
Drugi vrabec:
Ali sneži tadi izven Pariza?
Prvi vrabec:
Pravijo... toda tiho! nekdo prihaja.
Vriabci, Sepetaje:
Neka mlada osebica.
ŠHjejo v socialnddemokratičnem gibanja funkcije zaupnikov, možje h? žene so delegati, možje in žene so enako delavni v političnem in strokovnem gibanju. Skupni ciM $ocIa?-nodemoktatičnih žena hi mož jo osvoboditev iz mezdnega dela. Kolektivizem pa mora ostati žareča in vodilna zvezda gibanju.
V	rodbini meščana zasluži mož, žena pa z moževim zaslužkom gospodari. VsledJšga le mož gospodar In vladar ceTO-domačije; v meščanski rodbini vTMa absolutizem. V proletarski red zaslužijo otroci, žena in mož, vsi delala skupaj denar — v njihovi družini vlada skupnost, tendenca k enakopravnosti in priznanju pravic tako žen kakor otrok. Delavec čuti v rodbini, da ima povsem drugo stališče kot meščanski oče. Delavec ni vladar, ampak sodelavec
— ni absolutist, temveč tovariš. Enakopravnost žene in moža zahteva, da dobita oba spola enakopravno vzgojo in skupno vzgojeva-nje Od onega trenutka, odkar je žena stopila na Pdje bojev za svojo eksistenco, odkar je bila iz rodbine Iztrgana in potisnjena na polje Izdelovanja, od tega trenutka ie potreba, da mora biti duševno enako oborožena kot mož. če noče biti premagana. Vsi izgovori in ugovori morajo utihniti, pa. če se tudi naslanjajo na nravnost, na manjši talent ali na karkoli. Vsi ti izgovori px) filistrski! Mož in žefta sta že določena zato. da v življenju skupni živita, zato se morata tudi od nrj/rtfitiiše mladosti sfcu-Pai vzgajaik fe enakost življenja in mora naučiti enako živeti, učiti in delovati. Socializem smatra žene za važne socialne činlteiie. za sodelavce, katerih usoda ie enako težko delo !n katerih cilj je zato popolnoma isti, namreč iztrgati se iz zadušljivih In za Hud’ nedostojnih razmer in doseč! s skupnim bojem višje socialno stali--Sišče.
Kapitalizem in delo po tovarnah sta pripravila ženo ob zdravje, ob lepoto, ob naravno barvo na obraz«
— vrgla sla Jo v bolezen, v bolehanje in onemoglost. Poke delavk so prhale prinravno izdelovalno orod»e. In telesna deformacija Je nosiala šele nogo? za zmožnost izdelovanja. V tovarni je malo ženskih teles popolnoma dozorelih. Vzrok potlačitve žene Je v gospodarski neenakosti. 9 postankom privatnega lastništva s s je porodil problem potlačenih fn po-tiačilcev. Rešitev ženskega vprašanja nastane onega dne, ko bo privatno lastništvo odpravlleno in na n!e-govo mesto ^postavliena nova družabna organizacija, Realizem, ki zahteva nravnost žene in moža, ne razreši ženskega vprašanja. S sio-
Prvi vrabec:
Neka revna deklica, katera se ie zakasnela... Pogleite. kako copoia po pi stih v snezu. Kier zapušča vsak nien korak malo črno vdolbino. Drugi vrabec:
Te-le lepi čeveljčki!
Vrabci, v zboru:
Kako se blešče!
prvivrabec:
Rdeče spodnie krilo vzdiguje z obemn rokama, zraven na se vleče naškrobeno krilo iunaško. kakur škorcev rep... ta-le ženska le podobna ptici, spcininla me na vrablco
Pierotto.
Vrabec s stolpa sv. Sulpieua: Hm... hm!.-.
Vrabci, v smehu:
Kako lena stvar le sneg! ..
*	Mladenka izgine. V zraku ie sj’.-šati žalostne čin. čin. Vsi dvignem glave — ■ Priletava razmršen, oslepel zdrevenel vrabec z dežele.) Vrabec, dežel a n, sedaie na streho:
Dober dan. gospod ie in družba.
V	r n b c i:
Kako govori za boga!!! To le nai-brže nekdo z dežele.
Arabec dežela n, bojazljivo h
pajočo nravnostjo dobrih 3« razumnih inož se sicer oiope grobosti in ostrine današnjega življenja, v temelja se pa nič ne izpremeni. Žen-
sko vprašaje ni problem nenaravnega življenja mož, ampak problem gospodarskega izkoriščevanja.
Iz Belgrada.
4. aprila.
Volitve v mkkbkij tačmeo v Be!-2rad« so sq Izvršile tako. da Je zmagala na celi črti »bela roka«. Bilo ie navzočih 44 ofiehjev delegatov iz cele države ter en a lat članov stare uprave Po 28 glasov so dobili za upravni odbor general Petar Mišič in njggovi, in istotoliko za nadzorstvo general Dragu lin Dumbulevič in tovariši. Lista generala Hadžiča, bivšega ministra je dobila po 14, lista vojvode Zivojina Mišiča, znanega voiskovodie. oa 'J'l silasov.
Radikalci so veseli. sTribuna« ima rezultat z velikimi črttami objavljen.
Ob istem času pa se le raznesla vest po Belsradu. da so pri Nevesi-nhi napadli razbalniki generala Terziča in njegovo spremstvo, v katerem sia bila gemcralno-štabni polkovnik Miloš lovamjvič in višji intendant Raket tč ubita. Razbojniki so iih do nazega slekli, ter lim vse pobrali. Generalu 'Terziču so dali na glavo črnogorsko kapo...
Na Delgrad in njegove prebivalce gredo težki časi. Hišni lastniki hočejo pometati ven najemnike, na iemmki odnovcduieio podnajemnikom. Kučegazde hočeio. da bi več dohodkov imeli, ker draginja rase. Na današnii dan sklicuje bela rajsko delavstvo 20 shodov v protest proti podraženju stanovanj. Tudi uradniki sklicuielo velik shod v Slavili, na katerem bo refiriral dr. Kuželj. Zahteve so: 1. da država in občina začno zidati nove stanovanjske hiše in za-
čno popravliati stare: 2. da sc sezida več prenočevališč za potnike, k; prideio v Belgrad; .i da se aezazi-daiii prostori v Belgradu po posebni komisiii ocenijo in lastniki prisilijo, da se tam zidajo hiše —- drugače moralo lat-tniki plačati velike davke od teh zemljišč: 4. da se iz Belgrada iz-tiraio ruski begunci: 5. da se iz Belgrada izselilo oni državni uradi, ki so lahko tudi kic druete.
In vlada? Nima kvoruma, nima večine v Narodnem predstavništvu, Pozvala ie Pušica Iz Pariza. Pašič ie bil v dvoru pri regentu na kosilu. Kai bo? Kdo ve. — Predsednika Narod, predstavništva Dražo Pavloviča je zadela kan. da je umrl. Mož ie živel zadnjo mesece v skrajni razburjenosti. Poštenjak je hotel biti — nevtralen, ali napadali so ga radikalci in klerikalci: mladi Stanko Banič, sluza dr. Korošca In nar. poslanec iz Dalmacije, mn Je v zadnji seli klical: ven z njim..ven s možem, ki Je bil eden uajpošicnejšifi parlamentarcev, obiektiven. uliuden, postrežliiv. uzo.ren mož. Klerikalec ga ie napadel: ven z njim... Uboga Koroščeva stranka. ':\ ima take dečke v svoii sredi.
Za parlamentarno življenje je iz~ guba Draže Pavloviča nena-domestna. Demokrat dr. Ribar je sicer energičen inož. Iti pozna poslovnik, ali Je — odločen strankar. ki ne pozna onih obzirov. ki so bili dobremu Pavloviču lastni. Sedanje Narodno predstavništvo ie — nehalo s Pavlovičem. Zanj ni rešitve 1
Volitve na Češkem.
Kakšno ie živlienie sedal v volilni dobi, razviditc lahko iz. tega, če povem, da Je n. pr. v Plznu priglasilo !5 strank svoje kandidatne listine. Stranke so sledeče: 1. Cehoslovaška soc. dem. stranka; 2. čehoslovaška socijalistlčna stranka:	3. Modra-
čkovci; 4. narodna demokracija; 5-Bund der Landv/irte: 6. republikanska kmečka stranka; 7. stranka malih kmetov ali Ciperovei; 8. čehoslovaška ljudska stranka; 9. obrtno-tr-gevska siranka srednlega stanu; 30. deutsche soc. dem. Parter, 11. deu-tsche clnistlich-sbziaJe Partei; 12. deutsche Wohlgem€Jnschait’, 13. ver-einigte jiidische ParteJen; 34. neodvisna stranka malega človeka: 15.
Prihajam & Verrižre-lfi-Pont... zebe me!
Prvivrabec:
Pristopite bližje, dobri mladenič, stisnemo se. da bi imeli ■ dosti prostora.
(Vrabec deželan se obotavlja-) Torel, pristopite bližje za vrača. Za čuvaje niso bili dimniki iznaideni. Napravite si ugodno kakor mi. kliun ven. rep v dimnik. Tako le nrav.
Vrabec, de/elan:
Oh ’... tukaj Je dobro biti 1 (1 re-peta s perutnicami z razkošja.) Ohl prllatelli... dobri prijatelji... kaka puščava le na deželi Snega Je pov-sodi čevelt visoko... Tu in tam gleda kako stebelce trave, toda stebelca trave sc z nas nikdo ne naobedva... Ploti izginevalo pod snegom, grmovje ie podobno belim mlinskim kamenem. Nik Jer robidnic, nikier Ja?od. nikjer tmik, nikjer nič. Ptice umirajo kakor mulie.
Vrabci, ganljivo:
Ubožci!
Vrabec deželan:
Od vfierai luscni Jiic zobiil... ni* čecar nego ke-nomio seme. katero sem pobral pri nekem studencu... Moram reci, da sneg blizu studen-
Praga, 1. aprila.
deutsche demokratJsche Freicheits* partei. — Kaj, lepa mešanica’
Cehoslovaška soc. dem. stranka ie izdala že volilno proklamaeijo. \ nli le razložila svoie zahteve. '1 o so v prvi vrsti: cociializaciia rudnikov, velike industriie in bank. V kulturnem oziru zahteva stranka: ločitev cerkve od države, v vojaškem: odpravo stalne armado in uvedba sistema splošnega oboroženja llud-stva. Tudi so že kandidatne listino objavliene. V Pragi kandidirajo: An« ton Nemec, Vlastimil Tušar, dr. Meissner, — v Pardubicah: V. Bro-deckv, — v liradci Kralovem: To-mašek. predsednik parlamente. — v
■qy~i -1 rjji r~ar'-:a‘'-rTraii6 “u ,T*"'?rnTi^*"*"-
cev vedno nekohivo tula... In kal hočem reči. zaltrkulete tukaj?
V	r abci:
Zajtrkujemo.
Vrabec deželam Povabite me?
Vrabci:
Povabimo.
Vrabec dežela n:
Vreme me ie prignalo sem k vem.. Na poii sem se odpočil nekoliko pod streho golobniaka... Kaka ie bila izkušniava prikrasti se notri ter vzeti golobom zrnece!... Bil sem lačen, toda vstraial sem.
V	r a b e c s stoka sv. SulpiciJa: Dobro ste naredili, sinko moj.
Vrabec deželan:
At; »i res .. Včasih, sal zapopa*
dele če ie človek notri; b«m» Okno
so zaure. in sto v pasti Na ta način sem izffubil strica, imate so ga dali peči... Toda to ie vseeno, rad bi žc nekai pod zob.
P r v i v r a h e c:
Malo potrpežljivosti...
Drugi vrabec*
Za trcnotek gremo k mizi.
Vrabci, v zboru:
/d trenotek... Za trenoiek.,#
Stran %
 ...j	;,...
RAPRBJ.
Stev. 80,
Mladi Boleslav!: Josip Stlvin, v Lounih: B. Šmeral itd. itd.
Draginja hudo tare češko ljudstvo. Te dni se ie vršila tu obširna enketa v svrho ugotovitve: zakaj je vsak dan vse boli drago iu kako sc odpravi draginja. Zdi sc mi. da pa ta enketa, h kateri se v enem prihodnjih dopisov še povrnem, ni rešila prevzete naloge.
Veliko preglavico dela čehoslova-ški republiki prehrana Karpatske Rusije. Karpatsko Rusko ie del »Češke« republike, neka! Karpatske Rusije pa imaio zasedene šc Rumuni. ki seve z vzemi sredstvi deluieio. da se »Karpatski«; Rusi izreko za Rumun-sko. Razume sc. da dtlaio tako kot vsi povsed: dajei.o živež, in to v obilici. Čehi pa tega ne morejo. In Kar-oabka Rusija, ki ie pod češko republiko. strada v pravom pomenu besede. Seve. prebivalci teli krajev so na iako nizki kulturni stopinji. Ti
ubogi Rusinl so a la Maeedoncl. Zgodilo se le. da so uničili velike zalog?, k a k a o, ki ga jim ie poslala ameriška misija, češ: s tem kakaom nas hočejo zastrupiti. Bele moke n. pr. nočejo, ker poznalo le koruzno in feč-ineupvo. Beda ie velika. Otroci umirajo. da ie strašno. Tako le n. pr. v občini Sinovlr samo letos v januarju umrlo več otrok ko leta 1915. celo leto. Dolina Talaboru ie dobila ime »dolina smrti«. Vera v čehoslovaško republiko ie že izginila... Čehi se silno trudiio. ali: razmere so iačie, so silnt-iše ko dobra volia. —
Narodno predstavništvo v Pragi le včeraj odobrilo velik investicijski program za Železnice. Dovolilo ie 6!£ milijarde, da se napravi 1050 lokomotiv in 50.000 vagonov. Zgrade so dve tovarni za lokomotive, eua pri Pragi, ena pri Brnu ter več tova-t e« za vagone. —
Reške grozote.
i-Lavoratore-* obiav|ia naslednji dopis iz Rima • Delavski razred na Reki, ki je dospel do vrhunca svojega trplienia. se. preden pogine. obrača z obupnim klicem ua tovariše delavce vseea sveta:	Bvatie. rešite
nas?! Lakota, ječe, muka — v ječi nas mučijo — morilua bodala ardilov nas ifgouabljajo. Blazni samosilnih (D’ Aununzio) in njegovi biriči ne poznajo usmiljenja z nikomur, kdor aoče kričati: »Tja. era. aiaia«! Bratje podvizajte se, kaiti iutri bi že znalo biti prepozno. Meja ie polna: mi ne moremo več. Razdevalno besnilo blaznega samosilnika ie doseglo vi šek. Brezposelnost in zlo vladata neomejeno v mestu. Da bi zajezil tc nadloge, izganja blazni samosilnik iz mesta vse one. ki niso pristojni v mestu, dočim se pa Rečani, ki so mn sovražni in niso modi pobegniti iz mesta, m-ečeio na dno leče. Rodbine, ki bivajo v Reki že nad sto let, so prisiljene, da moraio iti do svetu s trebuhom za kruhom, brez strehe, brez postelje. D' Anmmziianski biriči zagrcšuio tmigrše zločine iu zavračalo krivdo na delavstvo. Ječe so nabito polne iu jetniki se mučijo. Ita-Ihanska vlada le sokriva, ker ie redno vojaštvo" v najboljših odnešaHh z O’Anmittzijanci. Tovariši. Rešite nas s takojšnjim odločnim činom!« LDU
»Lavoratore« prinaša poročilo o položaju na Reki. iz kolega posnemamo sledeče:
Položaj na Reki se veduo boli poostruje. D’ Annunzianci uporabljalo vsako sredstvo, da zatreio v pre bivalstvu uporni duh. Vsilili so n3 ■ sim sodnima iziavo. ki nal bi odvzela ost obupnemu proglasu, ki so ga reški socialisti naslovili na delav-
stvo v Italiii, Prebivalstvo mora molčati in trpet' naihuiša nasilla. nai-žalosinejša preganjanja, Le D’ An-nunziievi pristaši smefo govoriti m živeti Joi bnetnu. ki si drzne obsojati dejanja D" Annunzijevih pristašev! Tako; iih žigosaio. da so Jugo* sloveni. Jih opažu ieio in prisililo, da stradajo. D’Aununzio razsiplje denar. meče tisočake skozi okno iu kupuje dragocene obleke svojim prijateljicam. gospem »dobre družbe«. Kleka še ni videla take korupcije. Ženske smatralo za razkožie častnikov. V mestu vlada strašna beda. obup, lakota. Vandalizem slavi orgije. Vse sc razbita in pok varja.
Težki in krvavi spopadi sp ua dnevnem redu. D'Aununzio ni več gospodar na Reki; suženj ie, jetnik svojih arditov. Ni več on. ki poveljuje: pesnik »nora poslušati. Toda on se zabava in uprizarja najhujše orgiie. dočim se niegove čete na ulici prepiralo ra grabijo za orožje. D' An-uunziicve voJske «i več. Njegova armada se razbila. Delilo se na tako-zvan-e republikance in kraljeve ka rabineije; potem so še arditi. prc-varleni v svoiih upih. ker se niso iz -poluiie dane tem obljube. D’ Annuu-zijevi listi ne vedo. katero pot naj bi ubrali. Vse vre z gorostasno naglico rakovo pot. Mesto le prazno in nudi sliko uarvečie bede.
Pred par dnevi so vojaki hoteli uprizorili demonstrativen pohod na Kras iz Trsta. Toda dobrovolici so sc uprli in Host-Venturi se ie moral osramočen umakniti.
Reka umira. Obupano prebivalstvo ne ve več, kam nal se obrne in koga nai naprosi za pomoč. — Proletarci. zganite se! Bratje no dolu. trudu in žalosti vas kličejo. Rešiti jih moramo, ali pa se pogreznejo!
STAVKA OBČINSKIH NAMEŠČENCEV V TRSTU.
LDU Trst. 6. »Lavoratore« piše k stavki občinskih nameščencev Stavka ie popolna. Vsi mestni uradi in municipalizirana podjetja so zapuščeni. Vse stavka, od skromnega podrejenega delavca do načelnika oddelim. Ta kompaktnost ie izredna, ako sc pomisli, da zveza občinskih nameščencev obsega približno 20 kategorij delavcev različne naobrazbe In socialnega stališča. Stavka pravnik. inženir, profesor, učiteli. upravni
uradnik, mehanik, kvalificiran in nekvalificiran delavec, tlak ar, name- j ščenec oddelka zn lavno snago itd. j Vse to dokazuje, da vsi občinski na- j mcščenci razumejo, za kal gre in da j splošno obsojajo način, kako ie me- ! stria uprava doslej z njimi postopala.
—	Med 7000 mestnimi nastavljena ni niti deset stavkokazov.
Kriza v bolgarskem kabinetu.
LDU Sofija. 7. (DunKU). Bolgarska brzojavna agentura poroča: Minister za zunanie stvari Madlarov in minister za trgovino in lavna dela
Burov sta 'davi podala ministrskemu predsedniku demisijo. Kakor znano, le finančni minister Dauov. tretji ne-agrarni član kabineta, demisioniraf pred par dnevi.
SOCIALISTIČNI KONGRES V BRUSLJU.
LDU Bruselj, 6. (DunKU). Socialistični kongres v Brusilu je bil včeraj dokončan. Glavni predmeti debate so bili: 24urni počitek dne L mala, zadržan ie naoram Internacionali kr udeležitev socialistične stranke pri vladi. Glede internacionaie le Huysmans priporočal vzdržanje druge internacionale, zgrajene na podlagi demokracije. Kongres ie pritegnil temu mneniu hi se le iziavil proti diktaturi uroletarilata. Naposled le bil s 1324 glasovi proti 330 glasovom sprejet dnevni red, ki dovoljuje načelno udeležitev socialistov pri vladi s pogoiem. da se uresniči natančno določen program socialnih reform tekom sedanjih zasedanj. Z veliko večir 0 ie bil soreiet tudi dnevni red. go katerem se udeleži kongresa v Ženevi belgijska delavska stranka.
ZBOROVANJA ANGLEŠKIH BOCI-JALISTlCNIH STRANK.
LDU Pariz. 6. (DunKU) Angleška socialistična stranka in neodvisna »Labour Parthv« sta imeli včeral dve letni zborovanji, eno v Londonu, drugo pa v Glasgovvu. Zborovanje socialistične stranke v Londonu se je iziavilo za priklopitev k tretji inter-nacionali.
LDU London. 6. (DunKU-Reuter) Glasgovvska konferenca neodvisne delavske stranke ie sklenila izstopiti iz ženevske internacionale. Ko je bil odkionien predlog za takoišnio pri-družitev k moskovski internacionali, se ej sklenilo, naprositi švicarske sodnice. naj prično posvetovanja o možosti sestave edine, vse zdrv.žu-ioče internacionale.
NOTA FRANCIJE NEMČIJI.
LDU Pariz, 6. (DunKU-Agence Havas. Ministrski predsednik Mille-rand ie danes dopoldne poslal nemškemu upravniku dr. Mavariu nastopno pismo: V svoiem pismu z due 2. t. m. sem Vas naprosil, da pri svoji vladi uuino zahtevate, nal »s takoj umaknejo nemške čete. ki so vdrle v nevtralni pas. določen v čle-, n« 24 mirovne pogodb«. Ker ie ostala rnoia orošnia dosedai brezuspešna, mi ie čast. obvestiti Vas. da ie vrhovni poveljnik renske armade prejel novelic, zasesti Frankfurt. Hamburg. lianau. Darmstadt in Dieburg. Zasedba se ulcine. kakor hitro bodo vse nemške čete zapustile nevtralni pas.
FRANCOZI V FRANKFURTU.
LDU. Malnz, 6. aprila. (DunKU). General Dpgoutte je v Frankfurtu proglasil obsedno stanje. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. V Frankfurtu le mir,
LDU. Darmstadt, 6. aprila. (Dnu. KU-Wolff). Majhen francoski oddelek je davi .zasedel darmstatski kolodvor.
Shifaitiovski izgredi ua Grškem.
LDU London, 7. (DunKU. brezžično). Skupno so v soboto ponoči na Irskem sinfainovci zažgali ali oa pognali v zrak 133 praznih policijskih kasarn. Včeraišnii dan ie bil 00 vsei deželi miren razen v Dublinu, kjer
!e vojaštvo v neki restavraciji iz« | vršilo radia, aretiralo več oseb in streljalo v zrak, ne da bi koga ranilo.
Deveta komunistična konferenca,
LDU London, 6. (DunKU). Listu »Daily Express« javljajo iz Moskve z dne 30. marca: Deveta konferenca komunistov se Je otvorila 29. marca. Lfenin ie v svoiem poročilu o delovanju osrednjega odbora Izjavil: Vzrok, zakaj je Rusija premagala najmočnejše države sveta, je v centralizaciji njene discipline in v njenih neizmernih žrtvah. Sovražniki so bili sicer na videz složni, manjkalo pa Jim je notranie edinosti, DaSie je Ljenin izjavil, da more vlada za vodstvo svojih industrlietnih oodletii samo med buržoaziio najti ljudi ki imaio potrebne tehnične izobrazbe. Obenem se pa mora pripravljati, da bodo tudi delavci dobili vodilna mesta. Trockil ie Izjavil, da Je bila mobilizacija za industrilelno obnovo potrebna.
Izvrševalni odbor stranke
izda kakor vsako leto tudi letos
..Majski spis'1.
Izide pravočasno v večji nakladi in bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevke našega sodruga ETB1NA KRISTANA. Organizacije pozivamo, da že sedaj paročijo spis, da ee bo mogla določiti naklada in bo mogoče ozirati se na vsa naročila. Naroča se pri upravi „Napreja“«
Novice,
— Dijaške demonstracij« v Bei-gradu. Del bekrrajskeea visokošoi sitega diiaštva ie 4 t. m ob desetih dopoldne na Velikem Kalitnegdanu skiical shod di.iaštva, kateremu so prisostvovali tudi delavci. Po shodu so zborovalci hoteli prirediti poulično demonstracijo, katero pa je mestna uprava bila prepovedala. Orožniki so preprečili poizkus demonstracije. Pn tem so se.demcustrantje in orožniki spopadli. Trije meščani so bili lahko ranjeni, eden pa težko. Demonstrantke so metali kamenje, vsled česar Je bilo sedem orožnikov lahko ranjenih. Mir in red se je kmalu vzpostavil. Mesto je sedaj, popolnoma mirna.
Koliko is bilo kolkovanega de-narila Po sedanjih podatkih znaša skupna vsota koikovanega denarja od novembra 1919 do konca januarja 1920. leta 4.610.436.419 K. m Slo* venijo 717 mil. 463.810 kron ali 15.56 odst.
— Draginja v Zagrebu. Ovratnice veljajo v Zagrebu K 150. V Ljubljani nismo nič na boljšem, kaiti prodajajo Jih že dražjo kot v Zagrebu.
— Proizvajanje lanu In konoplje. Evropa potrebufe za svojo tekstilno Industrijo ogromne množine lanu in konoplje, posebno še zato. ker iz Rusije, ki pridela 60 odstotkov vsega lanu in kononlie, sedaj nič ne prihaja.
V Jugoslaviji ie bilo posejanih lansko lansko leto 3021 hektarjev z lanom in 31.925 hektarjev s konopljo. Dalo bi se porabiti za to veliko več zemlje, ker lan in kononlio rabimo za lastno porabo, lahko bi pa tudi Izvažali, ker teva povsod silno primanjkuje. Seveda, proizvajanje bi se moralo organizirati i,n nodružabiti.
SieBBBajBBg»^Bgg«g aa— B—BI
— Romanskih nov5anlc Je bilo % februarja t. 1. v prometu 448! milijonov lejev, koncem 1914 za 578 milR jonov, koucetn februarja 1919 pa z« 2512 milijonov lejev. Kovinska podlaga le znašala 7. februarja t. 1. 1500! milijonov lejev, a leta 1914 302 milijonov lejev.
letski Rušili). Za to se pogaja zlasti tov. še ni konec. Pri Beifcelheimu, kt trpi na želodčnih krčih — pri Pont in Hailerju so opazili slabosti, tako da so morali biti prepeljani v bolnico, Drugi vzdržujejo stavko, za kojo J* došel načrt od dr. Maxa Leviena, znanega Špartakovca, bolje. Internirati jih nameravajo v Sovdepljl (sov* imamo s komunisti!«.,. Tu se le ruski sovjetski poslanik v* Berlina Kopp, ki namerava tu posredovati.
— Dobra najdba, Te dni so našfl v blagajni grofov Kolovratskih V Klatovih za 1 in pol milj. zlatega denarja, tako 91 zlatili dvaisetfrankov, 400 dolarjev, 12.000 M. 5000 lir, 10 kg čistega srebra (20 kg ga Je že n* Dunaju) itd. Ker denar ni bil naznanjen, so ga kotifiscirali. Koliko bi se še pri sličnih »tičih« našlo!
— Na Cehoslovaškem bo kandidiralo: v olomuškt župl skupno 13 strank, voUlcev 447.518; v brnskf župl Je 10 kandidatnih list (7 češkifc 3 nemške). vollJoev 425.469: v ostravskl župl 12 strank (7 čeških, 5 nemških): volilcev le 319.473: v Pra” gi kandidira 12. v Plznju pa w strank
— Električne železnice n a Čelio-slovaškem. Cehoslovaški parlament Je odobril 75 milijonov kron, da se napravi devet novih električnih central, ki bi datale električno silo sam« za pogon železnic. Pr! nas Je veliko več vodnih sil za proizvajanje električne energije kot na Čehos! o vaškem, ob enem pa manj premoga lit dobro bi bilo. ko bi se tudi Dri nas začelo misliti na porabo električne sile mi železnicah mesto premora t ugodnost? in koristi od tega b! bile velike.
— Reclatn umrl. reklamove knjižnice Reclatn Je v svojem Lfpskem. Kolike cene je njegova »DtPversalbibFothek« za Nemec, ko tudi za druge narode, ni treba po-vdarlati. Žal, da so danes, pred vojno tako cenene "icnllžice vsled gospo* darske krize v Evropi fffdT postale luksus za širše sloje ljudstva.
— Žigosanj« d en;? rja la državni dolg Madžarske. Dne 18. marca le bila razglašena naredba o .žigosanju novčanic po 19, 20. 50. 100 1000 lit 10.000 kron. Pri tem bodo odtegniti 50 odstotkov, za odtegnjene svate pa se bodo izdajali boni. Po informacijah iz uradnih virov piše »Pesti Hir-iap*. da Je Karolyjeva vlada potrošila 4*00 milijonov kron. dve revoluciji sta povečali ta dolg na 13 milijard, sedanji dolg Madžarske pa znaša 54 milijard brez škode, k! jo je povzročila romunska okupaclia.
— Francosko-švfcarski gospodarski odnošajl. V Bernu se vršijo po-gaiania med odiroslanci francoske ra švicarske vlade v gospodarskem zbližaniu med obema dvema državama. Vodja francoskega odposlanstva ie iziavil. da prevzame Franci L dede na uvoz v švico ono vlogo, ki io le pred volno imela Nemčila
— Dolg zaveznikov v Zedinjenih državah severoarneriških znaša doslej deset milijard dolarjev ali 60 milijard frankov.
Prvi vrabec:
Tukai nam sneg ne dela strahu. Nai sneži, kolikor more. nai se skri-vaio i a god c grmovii in semena, katera naidemo v travi, raditega ne zajtrkujemo slabše. Tukai ie nek star gospod, kateri nas ima rad. Vsak; dan hodi kupovati v trgovino žem-lie tia ua ege!, ne daleč od gledališča, potem iih nam drobi, to le izborno !
Vrabci:
Tekmujemo s kljuvanjem, lovimo drobtinice v Ičtu, to ie izvrstno.
V r a b e c d e ž e I a n . navdušeno: Vaš gospod, se mi zdi. da ie odli* čeli človek ...
Vrabci, v zboru Odličen človek ,..
V	r a b c c s stolna sv. Salpiciia: Potem pa ie tudi čednosten mož. ue kadi. in njegov kruh rima zoprnega okusa do pipi. ..
Vrabci v zboru:
Pn ie čednostmi človek, jako čednost en človek.
V	r a b ec d e ž e la 11 :
Ali pa gotovo pride ta gospod?
Prvi vrabec:
Niti za celo cesarstvo ne izostali.. Poglejte na konec vrta na to veliko črno mrežo, ozaljšano z pozlačenimi ostmi. Ztt mrežo ie ulica in za ulico hiša s krasnimi bakrenimi vrati. Ta
hiša Je kavarna, naš stari gospod hodi tfa vsako Jutro čitatl časopise in kakorhitro zadoni deset, ga uvidite, kako sc ustavi na pragu.
Vrabci:
Cin. čin. čin?.. Kai nam neki danes prinese? Žemljo ali mogoče zrna? (Trenotek ie tiho.)
Ura. katera ie dobila v snegu nahod;
Bini.. bim . bim .. bim .. bim.. bim. • bim .. bim .. Mm .. bim , • Vrabci, mahais s perutnicami: Deset ie ura. in tukaj Je! . . . Cin, čin. čin ... tukaj ie!...
(Stari sivolasi gospod v obnošenem površniku se prikaže pred vrati kavarne: vrabci ga hrupno pozdravljajo. — Gospod stoni na ulico, potem sc ozre. kako ie vreme in se vrne.)
Vrabec deželan: Glejmo 1 Ne gre sem. Kal ste ml pripovedovali?
Prvi vrabec:
Ne gre sem, to je nerazumljivo.
Vrabci, kruto prevarani:
To ie nerazumljivo.
Drugi vrabec:
Sedai se spominjam .. Včeraj zvečer. ko sem zobal drobtino kruha zraven njegovega čevlja, sem opazil, da le odtrgan podplat ... Ubožec, ne more priti,,, mora! bi hoditi po snegu.
Vrabec deželan: ža boga! ... In naš zajtrk?
Prvi vrabec Danes ne bodemo zajtrkovali...
Vrabci žalostno:
Cin, čin, čin ,. Cin. čin. čin !...
Vrabec s stolpa sv. Sulpicijas Udaimo se naredbi Previdnosti.
Vrabec deželan:
Oh ne, župnik: kar se mene tiče, Jaz sem lačen. Poslušajte: ker ne sneži, sem tega mnenja, da poletimo nekam ven na deželo!
Vrabci:
Kam ?
Vrabec deželan se posmeva hudomušno:
Vem o kozolcu — na polju — tam
so zrna ------
Vrabci, se obotavljalo;
Vrabec deželant Torej poletimo?
Y	l* 1) c i !
Kuka pomoč! Glad Je glad!
Vrabec s stolna sv. Sulpicija pobožno:
To Je. dragi sinko, greh —• toda glad ie glad.
(Vsi lete.)
Vrabec deželan:
Meni se zdi, kedar je najslabše In lakota — da je dežela vendar le tudi dobra meščanom 1
Ivan Tuma:
Utiski iz Pariza.
Pariz. 2. aprila.
Stavila sc mi Je ne ravno lahka naloga, opisati dihiško živlienie v Pa rizu, njega muke in težave, kakor tudi niega svetle točke in to poizkušam v nekoliko člankih, kolikor mi fe pač mogoče.
Eno prvih vprašanj, katero mi slini razpravljati, nai bo: Kaj in kakšen način diiak lahko pridobi v Franciji.
Znan nam je bil dosedai nemški način Studita in zistema na univerzi Diiaki so tam fiočeš. uočeš vklenjeni v gotovi zistematični način dela. vse gre za gotovimi in od višje oblasti determiniranimi cilji, vse se obdeluje z znano nemško točnostjo in dijak, ako sledi ledno kurze na univerzi al! politehniki, skoro nima časa. da bi se zasebna bavil še z individualnim Jz popolnieniem svojega študiia.
Nemški zistem ima tedaj nalogo kvalificirati diiake v gotov zistem njihovega dela. lih poglobiti v malenkosti že odritih stvari in faktov in ravno iz tega zistema se rekrutira oni svetovnoznani kader nemških industrijskih inženirjev in zisbetnaiskih raziskovalcev,
Govorim tukai o svoji specikilh*
stroki, o tehniki.	,	^
A kai v Francih- Francoska aOi
kot taka ne zahteva nmogo. lahko se dobi tukai diplomo z iako Dovršnim znaniem a zato ie na razpolaganje cel bolni svet romanskega genija, ki že po svoii naravi daie nove ideja boli iulciMivno. spontano in človek, ki v niein zna iji hoče iskati, dobi v niem toliko, da popolnoma doseže znanie v nemških Šolah Jzvčencga rdi ga celo nadkriliuJe.
Druga karakteristika francoska pedagogike ie ni en a grozovita stav-naciia. rekel bi. despotizem. Profesor zahteva od študenta takorekoč samo ono. kar ie učil on. kakor pa diiak nodvzame kako mailino ali veliko va-rijacilo. g« ali prekine ali pa mu to račun? kot napako.
Kritičen duh si lahko takoi na* pravi svojo mnenie in svoi zlsiettt učenja in ima za to vse mogoče na razpolago, ali treba mu ie vedno delovati vkliub šolskemu zisteinu, vkljub okostenelim dognam starih priznanih glav. ako se hoče res individualizirati in ne postati podoben papigi, ki pravi samo ono in priznava samo ono kot znamenito, kar ie slišal od tega ali onega profesorja.
Za kritičen duh te pa treba že Ppd' lage v znailu. Treba je. da le indivl*
#
Založnik znana Hans Helnrich' 80 letu umrl v
štev, 00»
KAPRBfc
iii.^
Stran &
Vezuv se nalila po porodili 1* Neaplja pred Izbruhom.
—	Telegraf na linifi* Peking- Petrograd je bila po »Timesovetn« po* fočilu ofcijelno ustanovljena.
Dnevne vesti.
ZmagesIavjEe dr. KoroSca,
VLS Je zadnje dni Improvizirala v veliki unionski dvorani sestanek strankinih zaupnikov, ki naj bi poda! nekake programatčno važne sklepe. l'i sklepi naj bi začrtali nove smernice VLS v notranji in zunanja politiki. Tega sestanka se je udeležil tudi minister železnic — dr. Ante Ko* roSec. Na včerajšnjem dopoldanskem sestanki’, je dr. Ante Korošec podajal svoj politični —■ ekspoze, ki je Izzvenel kot prabanalna kridiga kakega rovtarskega župnika. Minister Je skušal biti zelo humorističen Sn satiričen, Res, hahljali so se mu »zaupniki«, smejali so se vsaki njegovi neslani persiflaži. Minister je slavil — dan velikega zmagoslavja. Kako samozavestno kot bahati Pir se je gospod minister žcleznic -— tolkel po prsih? »Mi se ne bojimo nobenega? ugonobljeni so liberalci, uničeni so »socialnatrioti«. Kristan je ugonobljen .Mi. mi ostanemo! Edini boj go tonemo z komunisti!«... Tu se Je pspod minister jugoslovanskih železnic zresnil, svečano je vzklikni!: :,V boi« proti komunizmu se naslanjamo na naša trdna načela krSČan- J ske solidarnosti.« Zaupniki so v smo- f ftu poslušali dolgi, lepodoneči potftič- I n! -- oksooze ministra. Druge nesra- [ čc n! bilo! — Kakor smo informirani. klerikalci zelo forcirajo volitve v Jjonatftuanto. nadejalo se, da se zti-Or,o priprave žc tekom — par mesecev.
te -■
Včerajšnjega protestnega shoda Akademske oniladine pred Mestnim domom v Ljubljani, se ie udeležilo tudi nekaj delavstva. Shod aiaj bi bil nadstrankarski. Oovoriio Je več govornikov akademikov, ki so v drastičnih primerih kritizirali odlok centralne vlade, s katerim se odreka akademski omladini aprovizijonira-nje menz v inozemstvu in izvoz najpotrebnejših živil za lastne potreba vsakemu posamezniku. Vlada je baje to storila vsed tega. ker je dijaštvo v par^ slučajih izrabljalo to ugodnost v verižniške svrhe. To neutemeljeno trditev je govornik zavrnil. Govori! je nato s. R. Golouh in zagotavlja! diiaštvu solidarnost delavstva. Naslednji govornik je ostro protestiral Proti nakanam italijanskih imperija-listov, da se jadransko vprašanje reši tako, da bi Jugoslovani Reko zamenjali z albanskim Skadrom. Odposlal se fe vladi in regentu protest proti temu in opomin, da fugo sl. delegacija na mirovni konferenci ne dopusti niti diskusij, še manj pa, da dovoli kake koncesije v tem vprašanju. Ko je predsednik shoda hote! Pi ebrati resolucijo, namenjeno vladi m ie več udeležnikov protestiralo Proti pošilianju resolucije vladi. Je Predsednik, odktenjaloč pomoč od strani delavstva, med burnim pro. testom socialističnega diiaštva prot! ‘v:nn Iziavam zaključil shod. Nam se nv™ VfjrV5anie eksistence diiaštva č a mo«	Zato	5,1,0 ninen*a.
i	vse	kakor
demag^vof”1 Umestno r!'
iiiaiizaeija že končana ali vsaj do gotove mere udomačena v človeku, ko se naide na zgodovinskih parižkih tleh in za to ie zopet treba, da se do tiemk čuti že udomačenega na tleh s vole stroke.
Posiejmo še posledice tega — francoskega in deloma tudi italijanskega sistema.
J&S?* ”arod pro5zvaia per-
svetu ji? k°r^ naiveč “Cenla-Kov na svetu. Mnogo ie med niim nadarje-
narodom m!ro^da?e"ih med vsak!m
nadarjeni naideioSoi!*0 !e leMako t! voi--in poaroii so tukal Hh* raE'
vijajo. Ali kaj ostali, oni ki grldo^a tem, da si dobe s pomočjo študij sa-mo svoi kruli, ali stvariaio ti tudi kader onih silnih, sistematičnih delavce*^ na ooliu vede kakor recimo nemški inženirje ali profesorii? Ne! Večina ostane pod si edino, samo mala manjšina se dviguje kot zvezde francoskega in navadno tudi evropskega ofczoria.
Vidimo tedaj razliko obeh ziste-mov Šolanja, vodeč eden do Izobraz • be. katera Je potrebna, da se stvor! iz industrije — razven tega da se Jo zistematizira — tudi nekak pripomoček vedi. k' «re korak s korakom z mo m m ie sposobna, ne samo iemaii amoak tudi. kal dati in te Izobrazbe kot condizio sine qua non diplome, n
Valuta ml »e poslabia. m pravili nedavno klerikalci v svojem večernem trobilu. Kajti pravi »Večerni List«, visoka valuta prinaša proklet-stvo, ker ie z visoko stoiečo valuto promet nemogoč. Kakor hitro je namreč, modruje krščanski svedrač. valuta enkrat previsoka, ustavilo tudi podtetniki dela v svojih obratih.
—	Torel šeie sedaj smo Izvedeli, zakaj so naši klerikalci tako silno ponižali vrednost naše uboge krone, da se je vse tako strašno podražilo in da smo dobili en dinar za štiri krone, čeprav !© »Večerni List« svojčas hinavsko vpil. kakšna krivica bi to bita; in vse to le z namenom, da svoie verne bralce pošteno povleče za nos. Nazaduje pa ne bi dvakrat rekli. da svojim lažem ignorantni mazači »Večernega Lista* sami verujejo. Zato menda klerikalci tudi tako pridno skrbe. da se zaoro obrati in tovarne, ker se boje. da bi se valuta preveč zvišala, ker !e po njihovem mnenju, kakor je sklepati iz ravnanja pri zamenSavi t : 4, krona imela že previsok kurz!
Iz višjega šolskega Sveta, V iz-redni seji dne 29, in 30. marca t. 1. se le sklenilo uvesti za 1. razred srednjih šol poizkusno dobo za učence do božiča, uvesti obvezno telovadbo na vseh zavodih ter skrbeti za to. da se sistemizirajo službe te lovad. učiteljev ter oddajo samo Izprašanim prosilcem. Nadalie so se sprejele resolucije, ki meriio na nastavitev posebnih šolskih zdravnikov ter na ustanovitev zobozdravni-ških ambulatorijev za dijake Iz ue-imovitih rodovin. Oblikoval in odobri se ie tudi načrt novesra disciplinarnega reda za srednje šole in učiteljišča. Dalie so se soreie!i predlog; glede pomaknUev nekaterih srednješolskih učiteljev v vilic činovne razrede, ki se predložijo poverjeništvu za uje in bogočastje. Potrdili so se. predlogi učiteljskih zborov tia srednjih šojah v raznih disciplinarnih zadevah. Sklenilo se ie razširiti šole v Cerknici in v Selcih pri Škofji Lo ki, dovoliti stalno vzporednico in novo učno mesto na šoli v Dolu prt UubHani.
Nove naredbe pravilnika o telefonski služb!. Od 1. aprila t,!. znaša povprečnina za instalacijo novih telefonskih posta} Sn za premestitev telefonskih postaj v mestnem področju 200 dinarjev. Ta znesek se mora pred započetkom dela vnaprej plačati. Telefonski naročniki, ki žele predajati in prevzemati svoje brzojavke po telefonu ali voditi medkrajevne razgovore in predajati telefonske pozivnlce iz svoje telefonske postaje na kredit, morajo do J S. aprila t. 1. podati pri svoji telefonski središčni postaji (centrali) za vsako vrsto tega prometa posebno prijavo ter plačat! za prijavo pristojbino 5 dinarjev. Ta uaredba velja tudi za državne oblasti. Naročnike, ki ne bi do tega roka podal! imenovane prijave, moralo telefonski uradi iz te vrsta prometa izključit!. — SI. Julijein ♦. leta bodo morali ti naročniki položiti pri svoji telefonski središčni postaji tud! jamčevino v znesku, ki bode kril vsaj v enem mesecu narastle pristojbine, najmanj pa 50 dinarjev za vsako vrsto prometa.
Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Vsled upeljavc poletnega časa v Nemški Avstriji !n JtaliH se izpremeni vozni red ekspresnih vlakov Dunaj-Trst med
na drugi strani način čim večjega tvorjenja genjjev in talentov vede kot dobra stran, a poprečnih ali nod-poorečrtih inženirjev in uradnikov kot slabo stran drugega zistema.
Stavilo bi se meni še vprašanje:
Kdo lahko v Franciji najbolje pridobiva, ako ie tukai šola. Odgovor: človek, ki si ie že kolikor toliko napravil podlago svojega zistema, ki ie domač v svoii stroki in katerega ta stroka zanima, ker ima tu kaj veliko več prilike za individualno šolanie ta izpooolnjenie.
Taki ljudie se oa navadno najdejo samo med dijaki, kateri so že nekaj časa na univerzi, teda! bo eden prvih nasvetov dJlakom - tehnikom, ki ne veda kam bi se odločili:
»Ako nimate še podlage za svojo vedo v sebi, pojdite raje na nemške šole. kier si to podlago in ta individualni zistera kolikor toliko pridobite. ako io pa Imate In bi se radi izpopolnili v svojem ciiju, pridite v Fianciio. — ako vam to ekonomske razmete dopuščajo. — ker je tukaj naiboll ugoden terain za »Socriti des Savants«.
Začetnike tedad pod trd!, a splošni nemški zistem na široki podlagi a Hudi. ki imajo že svoi poiem v svojem nauku, pod svobodno solne« republik« francoske!
SpOJaml bi Logatcem, In sicer voz!
ta od 9. aprila dalje namesto sedanjih vlakov St 3 in 4 ekspresna vlaka št. 3a In 4a z prihodom iz SplU, oziroma Logatca za eno uro prei kakor dosedanja ekspresna vlak*. Prihod brzoviaka št, 3a v Maribor ob 12.34, odhod 13.24, prihod v Celje 14,35, odhod 14.50, prihod v Ljubljano ob 16.27. odhod 16. 47, V nasprotni smeri pride brzovlak št. 4a Iz Trsta v Ljubljano ob 9.49, odhod 10.29, prihod v Celje ob 12.10, odhod 12.25, prihod v Maribor ob 13 uri 48 min., odhod 14.08.
Obsofen verlžnlk. Bosanec Omer Babič z Prljedora ie prišel v Ljubija*-no ter potom veriženja nakupil 500 vreč od nekega Antona Cigoja, kakor tudi 35 kg sveč. Obsojen Je bil na 1000 K globe ter dva tedna zapora, ,
Tatvine. Mlekarici Sever Marij! Je bil na Marijinem trgu ukraden 2000 K vreden mlekarski voziček. — Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo Je bil ponoči odpeljan osebni avtomobil, znamke »Puch«.
Še advokatom — kradejo! Tihotapci so ljubljanskim advokatom zelo hvaležni ga njih zagovore prt verižniškem uradu. To hvaležnost fe za velikonočne praznike dobro občutil gospod dr. K-l, ljubitelj konjskega športa in lova. S svojima konjema se je peljal na lov k Sv. Joštu pri Vrhniki ob demarkacijski črti. Po noči pa so mu odpeljali 20.000 kron vredno kobilo ter jp spravil! preko meje v Italijo.
Nov tarif za privatne posredovalnice služb. Vlada je dovolila Ot-seli Fluxovl in Terezi.fi Novotnyjevf za posredovanje služb trikratno zviša rrio. dosedanje tarife. Obe navedeni lastnici posredovalnic za službe morata imeti nov cenik v lokalu obesen na vfdnem mestu ter se natančno po uiem ravnati.
Vfčic darilo »Slovenski Matici«. Povodom 2*5 letnice obstoja tvrdke Fran Stupica, veletrgovina z železnino, sta naklonila gospod Fran h« gospa Irma Stupica Slovenski Matic! večjo svoto denarja z želio. da se !zda knjiga trgovske ali narodno gospodarske vsebine. Hvala!
Kultura.
I. komorni večer godalnega kvarteta Zika, dne 6. t. m. v Narodnem donui je -za našo publiko povsem nekaj novega. Vodja tegm kvarteta je g. Rihard Zika, Id igra L gosli, ostali oa so g. Karel Sancin. H. gosli. g. Ladislav Cerny, vliola. g. Ladislav Zika, čelo. Kvartet Je pokazal svojo veliko umetniško vrednost. Dovršeno ie nroizvala! obe točki vzporeda za godalni kvartet Čajkovski j: Godalni kvartet D- dur. op. 11., Dvofak: Godalni kvartet F-dur. op.. 96. (ameriški) In Chr. Sin-dingovo Serenado, op. 92. za gosli in s spremljevanjem klavirja po prof. jugoslov. konservatorija g. Janku Ravniku. Izvajanje Je vsakega zadovoljilo. mnogoštevilna pubiika je bila zelo hvaležna. Kvartet Je preje! v' priznanje venec. Z željo, da bi Zl-kov kvartet zopet kmalu nastopil, čestitamo k prvemu lepemu usnehu.
Bob za mladi zob. (PesmS za mladino. Zbral Cvetko Golar. Založila Jugoslovanska knjigarna.) Ta drobna kniižica vsebuie 41 ljubkih !n !eoo izbranih pesmi za mladino. Go tovo bo mladina te pesmi z veseliem spreieia. sai se prilegalo in razve-dre celo velikega, kal šele da ne bi naših malčkov. Cvetko Golar Je zelo okusno zbral pesmi različnih avtorjev. Zastopani so: Iv. Cankar, Cv. Golar. Sim. Jenko. Vida Jerajeva. Fr Levstik. Jos Murn. K. Kette. M. Pugelj. O. Župančič m Fr. Zgur. zastopane pa so tudi narodne. Knjigo
toplo priporočamo.
Reoertoir slovenskega gledališča v Llubliani. Opera: S., četrtek, »Žongler«. Abonemet E. 9., petek, »Faust«. Abon. B. 10., sobota, »Prodana nevesta«. Izven ab on. 11.. nedelja, ^Ksenija — Pagliaci«. Izven abon. — Drama:	8., četrtek.
»Vrag«. Uradniška predstava. Abon izven. 9., petek, zaprto. 10., sobota, »Golgota«. Abon. C. 11.. nedelja, popoldne »Trnjulčica«. Izven abon. Zvečer »Vrag«. Izven abon. 12., pon-dellek. oNora«. Abon. D.
Iz stranke.
Iz tajništva stranke.
Glede strankinega zbora v Maribora opozarjamo, da se zberejo člani Izvrševalnega odbora že v soboto popoldne na sejo v Mariboru (potrebne informacije dobe v Ljudskem domu), vsi drugi delegati, ki ne morejo priti v Maribor v nedeljo alutraj o pravem času. naj pridejo
le v soboto večer. Vsi udeleženci na!
s! preskrbe pri občinah oziroma magistratu predpisane Izkaznice, da ne bodo Imeli neprijetnosti zaradi potovanja.
Krajevna politična organizacija Higoslov. soc, dem. stranke vabi »»
PROTESTNI SHOD
v četrtek dne 8, L ob 7, uri zvečer v prostorih gostilne PrS Upi v Mostah,
Dnevni red: Razpust gerentske« ga sveta v Mostah.
Seja osrednjega društva kovinarjev se bo vršila v petek takoj po delu. Seja bo kratka, zato se prosi točne udeležbe.
Organizacija hotelskih, kavarniških In restavracijskih uslužbencev sklicuje shod dne 8. aprila ob 24 ur! v kavami Central. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gostovanje dramatičnega odseka ljubljanske »Svobode« v Celju. V soboto. dne 10, aprila ob 8, uri zvečer igrajo igralci ljubljanske /Svobode* v mestnem gledališču v Ceiiu komedijo v treh dejanjih »Faim«. — V nedeljo. dne 11. aprila ob 4. uri popoldne predstavljalo isti Igrale! burko v treh dejanjih -Svet brez moških Obe predstavi bosta nudili mnogo prijetne zabave. Med odmori s vi ra orkester celiske železničarske godbe. Vstopnice so v predprodaji pri sodr. Kočiču v kansumnem društvu ter ob dnevih predstav pri gledališki blagajni Upamo, da bo naše delavstvo kakor tudi drugo celisfko občinstvo obe predstavi v obilnem številu oosetiio.
no
SKLICANJE PARLAMENTA.
LDU. Belgrad, 7. »Tribuna« poroča: Začasno narodno predstavništvo bo sklicano na dan 19 aprila. Volitev predsednika pride takoj m dnevni red.
STAVKA NA REKI.
LDU. Reka. 7. Na Reki ie danes izbruhnila delavska stavka. Stavkajo delavci vseh veči!h tvornic. kar jih Se ostalo na Reld, dalie nameščenci cestne železnice, vodovoda, plinarne itd. Govori se. da preneha tudi ostalo delavstvo v najkrajšem času z delom. Delavci so izročili »Consigllo Nazionalee spomenico, ki obsega 10 to£k, od katerih so najvažnejše nastopne: Na Reko na! so nemudoma vrneio vsi delavci, ki so brli iztivani in povrne nai se !ltn vsa škoda. Delavce fe treba plačevati v lirah, ki sicer po uradnem tečalu. ki veHa v zasedenem ozem!iti. tc le 1 lira Je 2 K 50 vin. Nabavijti nai se najnutneiše živllensfce potrebščine za delavstvo. Tako! nai se uzoostavi promet z Jugoslavijo. Sedanie ooverieništvo naj se nemudoma odstrani Iz mesta, kev pri teh razmerah ni mogoče, da bi se mesto razvijalo ter da bi delavstvo doseglo ugodnelše živlienske pogoje.
DR. RENNERJEV PRIHOD V RIM.
LDU. Rim, 7. (DunKU.) Agcnzia Stefani poroča: Državni kancler Dr. Renner je s svojim spremstvom dospel semkaj. Na kolodvoru so jih pričakovali ministrski predsednik Nitti, ministra Ferrariš In Nava in državni podtajnik zunanjega ministrstva Sforza. Dr. Renner in Nitti sta se pozdravila s kratkim prisrčnim nagovorom, nakar Je odšel dr. Renner s svojim spremstvom v svoj hotel.
NEMCI IA NA.I RAZPUSTI DRŽAVNO BRAMBO.
LDU. Berlin. 7. (DunKU.) Woifov urad Javlja: General Nollet je kot predsednik mednarodne vojaške kontrolne komisije izročit nemški vladi noto, s katero jemUe v vednost, da se razpuste prostovoljci državne hrambe tn v kateri izjavila, da brarnba prebivalstva ni več dovoljena, naj bo n»ena vlnga pri vzdržavanju miru v notranjosti kakršnakoli, ker njena oborožba, razdelitev in jakost nesporno pospešuje mobilizacijo, k! je po mirovni pogodb! prepovedana, in dalje, ker so hrambe prebivalstva v nasorotln z določbami členov 161. 166, 175. 177 in 178 mirovne pogodbe. Nota pravi dalje, da je 10. april 1920 skratnl rok za Izvršitev odločbe ? dne 1. decembra 1919.
FRANCOSKE CFTE ZASEDAJO HESSENSKO.
LDU. Berlin 7. (DunKU.) Po indirektnih poročilih frankfurtskih listov korakalo v Frankfurt, Darmstad-., Hanau. Offenbach in Koenigstein neprestano francoske čete, ki Hh skupno cenijo na 25.000 mož. Kolikor ja dosedal znano, se ni pripetil noben
poseben dogodek, Danes 2e lahko !*« idejo frankfurtski časopisi s proven-^ tivno cenzuro, samo »Frankfurter, Zeitung* je še prepovedana.
LDU. Pariz, 7. (DunKU. — Agen-ce Havas.) Nemški opravnik dr. Maver le predloži! ministrskemu predsedniku Millerandu noto, ki se tičo zasedbe Frankfurta. Millerand bo popoldne na seii konference poslanikov poročal o odgovoru, ki ga namerava dati nemškemu »pravniku.
Iz Slovenile.
Šmartno pri Litiji, Kako so klerlkaci skrbeli za našo prehrano.) Vnedeljo dne 28. pe, m. po Jutranji maši nas Je povabi! g. Ferdo Tomažin na sestanek v sokolsko dvorano, da nam pojasni kot predsednik aprovizacijskega odbora, težkoče prehrane v naši občini. Vabljeni smo bili vsi, kakor tudi občinski odbornik!, ki so se pa odtegnili, ker jih Je bilo najbrže srain. Ljudje so napolnili dvorano do zadnjega kotička; Z veselim zanimanjem in pritrjevanjem so-sledili izvajanju g, govornika. ki ie v svoiem eovoru. in še no-sebej z jasnimi pismenimi dokazi docela razkrinkal zanemarjeno klerikalno prehranjevalno politiko, ki so uganjali waš! klerikalci v občinski upravi, Ne oziraje sc na ljudske potrebe so klerikalci poročali na pristojna mesta, da se nahajamo v dobrem prehranjevalnem stanju. Olf*-enem je tud! razkrinkal snmooblasfno paševanje tajnika naše občhiev kar Je vzbudilo splošno ogorčenje. Kot zagovornika klerikalizma so si menda izbrali občinskega odbornika E. Drčarja. ki je skušal s svojimi ugovori motltf g. govornika. Ta mu Je pa š nrimerjiimi dokazi takol žanri sapo. Sedaf smo Vas pa docela spoznal!, g. klerikalci. Izkazali ste se s svoi itn spanlem v občinski uprav! prave demagoge, misleči, da bo delavstvo, lit nižf! sloji živelo le od božje besede ter mimo gledalo Vaš pies krog zlatega teleta. Pa saj so klerikalci povsod enaki: mogočni v besedi, v dejanjih pa ničla... Ni čuda. da ljudstvo godrnja, ne oziraioč sc na kaplanove nrldlge v cerkvi. Vemo. da Je g. dekan ravno tako drema! v, občinskem odboru kot ostal! občinski odborniki z «, županom na čelu. Ljudstvo Vas bo že ob volitvah obsodilo in z Vami pošteno obračunalo. Izvolilo sl bo može, ki ne bodo delali razlike med reveži ta bogatini.
Vevče. (Tovarniška a p c o-vizacijain tovarniSkirav-n a t e 1 j.) V tukajšnji tovarn! imamo nekako aprovizacijo, ki pa prav neredno posluje. Le semtertja dobi delavstvo par kil moke, pa 5e to mora plačati po dnevni ceni. In še takrat, ko pride, mora delavstvo čakati teden dni, predno se razdeli. To pa zaradi komodnost! uradništva oziroma gospoda pisarniškega ravnatelja Steiuburga, k! se oholo šopiri po tovarni. Kadar s« temu gospodu poljubi, dati podrejenemu uradniku ukaz, da razdeli moko med delavstvo, ta tako razdeli, da za gospode uradnike vedno dovolj ostane. Ker je delavstvo % razdeljevanjem moke in sladkorja nezadovoljno. Je Izvolilo izmed sebe štiri može zaupnike in jih je poslalo v pisarno k g. ravnatelju z zahtevo, da se jim pokaže račtm. Up:o-. to vilo se je na podlagi računa, da je imela tovarna pri moki čistega dobička 3640 K 80 v. Izjavil je pa g. blagajničar, da se vsota, ki smo jo plačali preveč, uračuna pri prihodnji moki, kar se pa ni zgodilo. Iz tega sa ravidi. kako ti Uudte oostopaio & delavstvom. Pri tej priliki se Je g, ravnatelj izrazil, da On in uradništvo niso hlape! delavstva in da naj bodo delavci veseli, da jih je on sploh v delo sprejel, da pa tudi ne bo več vzdržaval aprovizacije. Jezi ga, rta se Je nredrznila do sedaj tlačena in brezpravna masa zanimati za poslovanje v tovarni In da se ne pusti več šikanirati. Če se mu pa zdf premalenkostno občevati z delavsko par«, na! ve. kamor ga žene srce. Nam bi biio še prav všeč. ko bi predsednik dr, Triller preskrbel za uradništvo, 9 katerim bomo mogli občevati. Saj ie v Jugoslaviji doveli sposobnih ljudi, ki sedaj stradajo v svoj! lastni dor movini.
Prireditve.
»Akademski ples*. Tov. akademike vabimo na nies. ki se bo vršil 9. t. m. v gorniih prostorih »Narodnega doma« v korist Jugosl. akad. podpor, društvom Ljubljana. Zagreb. PraTFa, Wlen, Brno, Vstop le z akad. legitimacijo. Vstopnina ža akademike K 10.-. Odbor.________________k.
Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
»i	'Juar®	stružnico
i	(UradBanS aul Befrfeb). Pc-
i rtis »e pij Lavro Pi&naM, 'slepar, Kolodvorska uli<;a .59, v btvžf predibiiel. l isfotajjj st sprejme vajene« za k 1 e -|	parsko obrl. 428
I ffJffiflRS t9 prt ^•a&or p?l«ržiH, solatna B#u:Sjfc}i tO U9 pesa, majaron, cvelliee v aajiejpži izbttl na debelo In drobno prlporožs ' šfrES & SIP., IjafeljiSB, Wa]fova iilica št, 12,	' 40fi
Pr., ¥111®iti! krm11
A. Fuchs. Uablfana,
Salenburgeve aggf® ■ t« &
Kupujem s faro islatc, srebro, Kakor tudi briljante, dcjnantc po najvišjib dnevnik cenah. Pri. poročam vslllso zaldgo zlatnine; srebrnino, ur, briljantov itd. Po-pravila in lšova dela se Sujojo v Isstni delavnici tožno in, solidno,	j
>j olvorii svojo odvetrviSfco pisarno v L|ufeB|cesB8	ulica	|f»	$9	c.	RscJs^<5>gs|e.
|	Telefon	si	403,	Pošt.	oek.	ra?,	št<	11,741,
m i m ss°i iudLs®obf®
:rgovisri 3 8. taeni .SEVER & hOMP., L j timijana, Wo!fova ulica 12, <133
so 'Sto za {8«3Pfi® lesntti is^«ifeew$ v prvi vrsti so re-flektira na osebo, ki je bila v tej stroki! zaposlena že v<4 let pri vežjem podjetja v inozemstvu.
Ponudbe ns Jovurno lesnih L?delkov
Vido Bratovi & Co.
Zg. Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano,
L?ubljana Rimska e. 16 naznanja, da Se vedno dola s pristnim blagom. Izvršitev tožna. Zmerne ceno h «ai taSffi te d?s !«!i
PL6531RR (S-UCfii?
vseli velikost S proda
Sp &išks, Kolodvorska cesta 56,
a večletno prakso sprejme Kongusnuo društvo m Ljubljano 113 okolico, Pismene ponudbe e prepisi spričeval naj se pošljejo na Ljubljana, poštni predal 18, oziroma naj se v društveni pisarni Sp. Šiška, Kolodvorska ulica štev. 208, osebno predstavijo le osebe z večletno prakso, ker društvo rabi 3e take.
RssdniteTrfeoviie sprejme 1-2
grahora m grah
se dobi najceneje In najbolje v
fi*8. Temeilf (is. i Mmm ®sL).
SBBMOBBMBMHSCB&g—MMBMBMMi ■	—B — ■ —g—mOBBSKSm
Marija YiciiipJ^®¥ara^«®ga^s®
= Ljubljana = S papirja
Seienburgova uii«J:: ;n razglednic s:
Ljubljana, Woifova alka, št. 32,
Valed pomanjkanja stanovanj imajo neožonjenl prednost.
EBBHBBi
fcj)*ejine v takojšnje delo večje število Izučenih
itoiarlsv in mizarjev
veščih povsem deta pri strojih, tor
ki jo vajen pohiojannenika (Vollgatter), kakor tnal samice, -Hrana in stanovanje v tovarni.
Ponudbe na tovarno lesnih izdelkov
Vido Bratovž & Co.
Z*. Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano,
Tovarn« Barva
aJi pripravno za Specovijslco trgovino v okolici Ljobljai e. Posredovaloo;n dara visoko provizijo; o!a3am v irouah 'Jolffijili. Prijavo npravi .Naprej* uod
Inženir
~ šs^Fcvena zeefruga z ©w©f©g?© zavezo
sprejema flF@t!!?B£ VfGgg vsak delavnik od 8, do 13. i in jih obrestuje po čistih
sa stavbe isi stroje z dvoletno prakso pri nekem podjetju z a stavbo mlinov in turbin, vešč češkega in nemškega jezika želi službe v Jugoslaviji. Pojasnila daje „Rud©]| SimoniSek, trgo-vec v Hrastnik-n", 4C8
Kemično čisti
obleke,
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
tal srnji in stroji 13 plelesR
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarno v Linču, Ustano vljena J. J 867, Vezenje poučuje brezplačno.
Po pravila se sprejem ajo, Lastna delavnica* id
Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih to varen.
Dfirkopp, Styrla3 Waffenra|d.
Čevlje obleko
soli!	parite
potne košare, torbice za tre in raznovrstne drobnarije priporoča
| zs konzumne In produktivne zsdruge in zsvode
pj	r.	z. z o. z.
H v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev, 5
jŽj	priporoča	svojim	dlauom
| nakup najrazličnejšega blaga!
davni trs 2» Maribor.
Ravnica: 200,000.000 kron,
Rezerva ©krog *s©,©6©*oce ":ron,
m