OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
neodvisen dnevnik za slovenske DELAVCE V/ amerik6
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 1, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 230
Lawrence smrček
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu Law-5^ence Smrček, star 63 let, stanujoč na 429 E. 146 St. Rojen je bil na Hrvatskem. Bil je član društva Sloboda, št. 235 H.B.Z. in je bil zaposlen pir National Acme Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, I'ojena Kovačič, dva otroka, Phi-lipa in Mrs. Dorothy Marina, "iva vnuka in več sorodnikov. Hči Ruth je umrla leta 1951. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152
St., na Lake View pokopališče.
*
GRORGE petruska
Včeraj popoldne je preminil po dolgi bolezni v Warensville bolnišnici George Petruska, star let, rodom Ceh. Upokojen je bil pred 14 leti radi bolezni. Tu-je bival od leta 1912.
Tu zapušča soprogo Zoro, rojena Debevec, doma iz vasi Ra-pri Cerknici, brata Andy v Siftock, Pa., in sestro Mrs. Eliza-b$th Bobanec v East Pittsburgh, Pogreb se vrši iz Zakrajškd-^ega pogrebnega zavoda.
UČENEC JE PREKOSIL UdTEUA, KO GRE ZA ZAPADNO EVROPO
WASHINGTON, 30. novembra—Gospodarska poročila iz zapadne Evrope so nadvse optimistična. Znani Mar-shallov plan je evropsko gospodarstvo postavil na noge. Zapadna Evropa je dobila vero sama vase. V kolikor pa gre za domače razmere in domače gospodarstvo, zapadno-evropske države urejajo domače razmere same. Ta položaj v Evropi je narekoval tudi Washingtonu, da je spremenil svojo zunanjo politiko. Amerika naj ne bo v Evropi več "voditeljica," temveč "dober partner," kot se je to izrazil sam predsednik Eisenhower.
Nekaj podatkov:	+-
seja
Letna
Članice društva St. Clair ^fove, št. 98 W.C. so prošene, da Udeležijo letne seje nocoj, 1. decembra v Slovenskem narod-domu na St. Clair Ave. Pri-^^tek ob 8. uri. Po seji bo zabava izmenjava daril.
Kam Ž ruskimi
New YORK, 28. novembra— ^ruženi narodi imajo mnogo od< ^fov, ki vsak zase razpolagajo ® potrebnimi fondi, te pa naj zbe-posamezne države ZN. Eden ^ teh odborov skrbi za tehnično ^ontioč zaostalim krajem. Glavni Prispevki so prihajali iz Združe-držav. Sovjetska zveza se je Pokazala radodarno in ponudila odboru prispevek v višini ^1.000,000, toda ne v dolarski, ^&rveč v ruski valuti rublja. ^Miženi narodi ne vedo, kam s rublji. Rublje uporabljajo tiste države, ki jih potrebujejo ^di svojih trgovskih računov ^ Sovjetsko zvezo, gotovo pa ne ^fuženi narodi, kakor tudi ne ^te države, ki potrebujejo vsled zaostalosti gospodarsko
koledarji
^ Slovenska pogrebnica Mary A. , ^etek sporoča, da je že prejela Л War je za prihodnje leto. dor želi dobiti en izvod kole-se lahko zglasi v pisarni 478 E. 152 St.
Velika Britanija je na tem, da bo vrgla na trg 20,000,000 ton jekla na leto. Znano italijansko avtomobilsko podjetje Fiat v Tu-rinu, kjer je udeležen tudi ameriški kapital, je v letošnjem letu dvignilo produkcijo avtomobilov na 31 odstotkov nad ono iz leta 1953.
Francoske zlate rezerve znašajo več kakor milijardo dolarjev.
Zapadna Evropa je sposobna in bo tudi producirala v tem letu 2,500,000 osebnih in tovornih avtomobilov.
V Veliki Britaniji so v enem letu prodali milijon televizijskih aparatov. Velika Britanija napoveduje, da se bo standard njenega življenja v prihodnjih 25 letih, če bo šlo tako naprej, dvignil za polovico.
Tudi Francija si je opomogla, je^apredovala v avtomobilski in gradbeni industriji.
Nezaposlenost: V državah Nizozemska, Švica, Velika Britanija, Danska, Finska, Švedska in Norveška, ne znaša brezposelnost niti enega odstotka delovne moči. Praktično se o nezaposlenosti sploh ne more govoriti.
Izvoz blaga iz Zapadne Nemčije bo to leto prekosil pet milijard dolarjev.
Med vojno porušena industrija se je popolnoma obnovila in obnovljena prekosila predvojno stanje.
Koliko ur na teden se dela? V Zapadni Nemčiji preko 48 ur; enako na Nizozemskem; v-Švici delajo na teden 47 ur, v Veliki Britaniji 45, v Franciji in Avstriji 44 ur.
Če se vzame celotno zapadno Evropo, je znašal izvoz iz teh
dežel leta 1948, torej prvo leto, ko je začel delovati Marshallov plan, na mesec $1,400,000,000. Po preteku šestih let znaša že $2,-400,000,000.
Evropa sicer ne more izvažati veliko v Združene države severne Amerike, znala pa si je pridobiti zunanje trge izven Združenih držav. Zapadna Evropa je zopet na višini kemične produkcije. Če se vzame v poštev predvojno produkcijo in jo primerjamo s sedanjo, številke govorijo o tem, da se je sedanja dvignila v primeri s predvojno skoraj za 50 odstotkov.
V Washingtonu priznavajo, da so nekatere države v Evropi in v Mali Aziji, ki se štejejo za ameriške zaveznike, bile udarjene po vremenskih nezgodah. Tem bo potrebna nadaljna pomoč. Tako Turčija, kakor tudi Jugoslavija trpite, ker je pričakovana letina odpovedala. V Italiji ni popolne zaposlenosti v ladjedelništvu, delne težave ima Švica z izvozom svojih ur, Danska z izvozom tekstilnega blaga, Norveška z gotovimi produkti. Vendar pa te zadnje države kot celote, v splošni trgovinski bilanci enako napredujejo.
Če primerjamo stanje v zapadni Evropi s stanjem v Združenih državah, vidimo v Ameriki skoraj obratno sliko. Dočim seje samo to leto produkcija v industriji v Evropi zvišala za devet odstotkov, je v Združenih državah padla za enako številko. Dočim je bilo poprej e splošno pravilo, da vsak gospodarski upa-dec v Ameriki nujno vpliva tudi na gospodarske razmere v Evropi, se je v letošnjem letu zgodilo prvič, da ameriške gospodarske razmere na evropske niso vplivale.
NAČRTI KANCLERJA RAABA
Pevsko društvo
SLOVAN
(MOŠKI ZBOR)
priredi
JESENSKI KONCERT
^ nedeljo, 5. dec. 1954
V
'^'^ERISKO JUGOSLOVANSKEM CENTRU na RECHER AVE. ob 4. uri pop.
koncertu domača zabava
Avstrijski kancler, odnosno predsednik vlade na Dunaju, Julius Raab se nahaja na potovanju po Ameriki. V Washingtonu je napravil uradni obisk. Kancler Raab je star 63 let, s politiko se je začel baviti leta 1927, ko je bil izvoljen za poslanca v avstrijski parlament. Ko je Hitler zavzel Avstrijo in jo pridružil k Nemčiji, je moral Raab molčati. Po drugi svetovni vojni sc je spustil zopet v politiko in postal meseca aprila leta 1953 predsednik avstrijske vlade.
O čem je govoril v Washing-t onu s predsednikom Eisenhow-erjem in državnim tajnikom Dul-lesom?
Kancler Raab, ki je v civilnem poklicu inženir, od Washingtona ni zahteval kake ameriške pomoči v obliki daril. Že od preteklega januarja Avstrija ne do-, biva nobene pomoči od Amerike. I Avstrija, četudi ni samostojna, ima uravnovešen proračun, njena trgovinska bilanca pa je aktivna, ker avstrijski izvoz v tuje države presega uvoz iz tujih
PRESODITE SAMI, ČE DRŽI!
Zdravnik dr. Kari Pace iz Greenville, N. C., je bil imenovan za najbolj tipičnega ameriškega domačega zdravnika za leto 1954. Zdravnik Pace je star 66 let in ima za seboj 40-letno zdravniško prakso. Svojti poglede na današnjo družbo v Ameriki je opisal takole: Pred 40 leti je bilo le kakih deset odstotkov tistih, ki so iskali zdravniške pomoči v neki meri živčno bolnih. Danes jih je 60 odstotkov, Pred 40 leti so ljudje bolj uživali življenje doma, kot izven doma. Danes jim je obstanek doma nekaj izrednega . Ob koncu tedna mesto, da se doma odpoči jejo in se udomačijo zopet v družinsko življenje, gredo raje na pot 500 milj.
Preveč ljudi žrvi preko razmer, preko svojih dohodkov. Če se uporabi še to, kar ostane, je katastrofa neizogibna.
Kako pa naj praktično živimo? Dr. Pace daje tele nasvete:
Vzemi dan kot je. Ne brigaj se, kaj bo prihodnji teden. Uči se, kako živiš, ne pa kako postaneš bogat, če srečaš človeka, skušaj, da si prijazen z njim. Po jedi počivaj. Ne bodi nikoli kakor brezmiseln.
Če presojamo današnje razmere in tempo, V katerem živimo, bomo najbrže 66-let-nemu zdravniku Pace ju pri-trdUL
NOBENIH NEPREMIŠLJENIH AVANTUR NE DO KITAJSKE, NE DO SOVJETSKE ZVEZE!
GENERAL ČIANG KA.IŠEK NAJ BO POZABLJEN?
WASHINGTON, 30. novembra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je v svojem nagovoru na ameriško ljudstvo potrdil, da bo Amerika reagirala na kitajska izzivanja z vsemi razpoložljivimi sredstvi, razen s takimi, ki bi znala dovesti do vojne, kot so na primer zračne in pomorske blokade. Amerika se bo držala svojih obveznosti, ki jih ima do svojih zaveznikov in do svobodoljubnega sveta. Da ohrani mir, bo Amerika pripravljena na vojno.
Tajnik Dulles je spravil zad-^
Slavljenec Churchill
nje kitajske provokacije, ko so Kitajci zaprli in obsodili 13 ameriških državljanov in ko napadajo otočja, ki so pod . upravo Čiang Kajšeka na Formozi v zvezo s ponudbami iz Moskve, ki gredo -za sodelovanje obeh držav. Tudi do te politike Moskve je Dulles povdaril opreznost, je pa ni kratkomalo odklonil.
Nekaj je v zraku
V	Ameriki se nahaja ameriški poslanik v Moskvi, Charles Boh-len. Ima važna posvetovanja z ameriškimi diplomati, politiki in vojaškimi poveljniki. V prvi vrsti gre za to, v koliko so verjetna poročila iz britanskih krogov, da se v Moskvi predsednik vlade Georgij Malenkov in njegov zunanji minister Vjenčeslav Molo-tov ne strinjata, ko gre za so-
jvjetsko zunanjo politiko. Molo-tov daje še vedno pristaš Stalinove neizprosne politike do kapitalističnega sveta, Malenkov pa vidi možnost sodelovanja, predvsem z Združenimi državami.
Kdo je sedanji gospodar v Moskvi? Ali Malenkov v družbi z Molotovim in glavnim tajnikom komunistične stranke Kru-ščevim, torej civilisti, ali pa so gospodarji položaja znani sovjetski maršali, kot na primer Zu-kov in Konjev? Žukov in Konjev sta najbolj aktivno sodelovala, ko je bil aretiran, obsojen in usmrčen Stalinov notranji minister, šef špijonažne službe in načelnik komisije za atomsko energijo, znani Berija.
V	Washingtonu trdijo, da hoče Bohlen, ki se je osebno razgo-varjal z Malenkovim, Belo hišo in državno tajništvo prepričati, da je politika Malenkova ta, da
Kdor je poslušal ameriške radijske in televizijske postaje ali prebiral ameriško časopisje, je moral priznati, da je tudi Amerika priznala Winstona Churchilla za njegov 80-letni rojstni dan,
kar mu gre. Poleg tega, daje Churchill izrazit Anglež, je v njem neka poteza, ki bi se lahko označevala za splošno človečan-sko. V tem se strinjajo tudi Amerikanci.
Churchill je v Veliki Britaniji sicer predsednik ene politične stranke, ki ima drugačen pro- prepričan, da se dajo vsi spori
med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami urediti na miren način.
držav. Kancler Raab ima načrt, da se v alpskih krajih Avstrije zgradi 20 ali več elektrarn, ki bodo zalagale z električno silo ne samo Avstrijo, marveč tudi Italijo, Nemčijo in Francijo. Amerika naj da le posojilo, skupno kakih $120,000,000; to posojilo se bo delno uporabilo tudi ko gre za avstrijski-evropski premog in jeklo, ki je delno že pod skupno zapadno-evropsko upravo. To omrežje naj se še razširi.
(Skupna uprava zapadno-evropskega premoga in jekla, brez avstrijskega, že obstoja. Za tekoče poslovno leto je bil izvoljen za predsednika te komisije bivši predsednik italijanske vlade Pella. Sedež te komisije je v Parizu.)
Republika Avstrija je še vedno zasedena po štirih zasedbenih oblasteh. Avstrija zahteva samostojnost. Rusija v to samostojnost ne privoli pod pretvezo, da morajo biti njene čete v Avstriji, dokler ne bo zedinjena Nemčija.
gram, kakor na primer nasprot na laboristična stranka, toda ne v celoti, niti ne po večini. Kljub temu so Angleži praznovali dan njegove 80-letnice kot nekak narodni praznik. Od dvora, kjer ga je sprejela kraljica Elizabeta, navzdol do ljudskih množic, seje praznoval ta dan. Churchillu je bil poki on j en ček, v znesku $250,000; vsoto so darovali vsi sloji. Dobil je toliko pošiljk, da seje prijavilo kar 60 prostovoljcev, ki bodo pregledali darove in pisemsko pošto; ta posel bo trajal najbrže cel mesec. Churchill seje kot eden največjih govornikov sveta v tej svoji sposobnosti izkazal tudi ob svoji 80-letnici.
Kam pa s Čiang Kajšekom?
Odnošaji med Dullesom in Čiang Kajšekom niso dobri. Tajnik Dulles je predlagal Čiang Kajšeku, naj skliče otok Formo-zo z okoliškimi otoki za samostojno državo. Ta država seveda
tu Združenih narodov. Tako bi se počasi pripravljala pot, da to mesto v Varnostnem svetu zavzame komunistična Kitajska.
Iz Tokija poročajo neuradno vest, da je Čiang Kajšekov poslanik na Japonskem vprašal predsednika indijske vlade Pandur Nehruja, ali bi bila Indija pripravljena dati Čiang Kajšeku politično pribežališče za slučaj, če bi komunistični Kitajci zasedli. Formozo. Ker ni bilo vprašanje čisto uradno, tudi ni bilo čisto uradnega odgovora od strani Indije.
(Še dvoje vesti kroži po Washingtonu. Prva je ta, da je bil Bohlen tisti, ki je Belo hišo in državno tajništvo prepričal o tem, naj se preneha politika "osvoboditve satelitskih držav." Druga pa je ta, da se kitajski diktator Mao poslužuje svojevrstne agitacije po Kitajskem, Dalje zapretiinobsoditi 13 Ame-rikancev, med temi 11 letalskih pilotov. Propaganda po Kitajski trdi, da se kitajskemu ljudstvu dopoveduje, kako Amerika samo govori, ni pa v stanu ničesar napraviti. Grozi, ne more pa rešiti niti 13 lastnih državljanov).
Eisenhower za Dullesa
Bela hiša je dala uradno izjavo, da odobruje nastop državnega tajnika John Foster Dullesa, to je, da se Kitajska morsko in zračno ne bojkotira. Sicer pa je Dulles, predno je imel svoj zu-nanje-politični govor, dal istega odobriti tudi Eisenhowerju.
Zadnje vesti
Snežno vreme se bo nadaljevalo. Zapadlo ga bo tekom dneva d\e inči. Najvišja temperatura dneva bo 38 stopinj, najnižja pa 33 stopinj. V Južni DaUoti je zapadlo cel čevelj snega.
V	DELOVNIH HALJAH
V	URAD!
Mehikanska vlada stoji pred zahtevo javnih uradnikov, da se jim poviša plača. S sedanjo plačo se kratkomalo ne shaja, pravijo uradniki. Vlada je to zahtevo odbila. Uradniki, gre za sodno upravo in upravo na splošno, ne morejo iti na stavko, zato so si omislili protestno akcijo svoje vrste. Sklenili so: Moški nameščenci bodo prišli v urade v delovnih haljah (overalls), ženske pa v preprostih krilih in bluzah
Tekom današnjega dne pride v procesu zoper zdravnika Samuela Shepparda na \Tsto kot priča Susan Hayes, stara 24 let, s katero Je Imel Samuel razmerje. Susan je pod posebnim policijskem nadzorstvom in bo spremljana na sodni jo močno zastražena ter tudi ne bo sedela in čakala v običajnih prostorih za priče, marveč čisto ločeno. Danes in jutri bi tako bili izčrpani dokazi, ki jih je predlagal Javni tožilec.
V	Montrealu, Kanadi, imajo v družini petorčkov Dionne zopet senzacijo. Kot znano, Je ena od petorčkov že umrla, in to na posledicah božjastnih napadov. Najmljaša od petorčkov, Marie Dionne, Je hotc^la postati nuna. Samostan je zapustila, kot Je rekla, radi zdravja, študirala Je na visoki šoli v Montrealu. Sedaj je zapue>tUa tudi šolo, baje radi slabega zdravja.
V	Washingtonu bodo popoldne začeli z glasovanjem, da se obsodi ali ne obsodi senator McCarthy. Računa se, da bo vsa stvar končana šele jutri—v četrtek. Senator McCarthy, ki se zaveda poraza, je s svojimi prijatelji v čeraj silovito napadel svoje nasprotnike. Kakor za McCarthya, tako dela izven kongresa in senata tudi proti-organizacija in sicer z zbiranjem podpisov. Ne ena ne druga ne bo dosegla cilja, ker bo obe čas prehitel, da bi zbrale zaželjeno število podpisov, ki naj bi šlo v milijone.
Predsednik Jugoslavije, Tito, je z ladjo odpotoval v Indijo, k jer bo ostal 18 dni kot gost predsednika indijske vlade, Nehruja.
ne bi bila več v Varnostnem sve- in brez nogavic.
PRI PRAVI PAMETI NI TO DELALA!
Podpora Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. novembra— Letošnja letina je odrekla. Jugoslavija se je obrnila za pomoč na Združene države. Od tam je prišel odgovor, da bo Amerika dala Jugoslaviji dovolj pšenice na razpolago, da bo prebivalstvo brez strahu pred stradanjem. To je izjava ministrstva jugoslovanske vlade, ki se peča z gospodarskimi načrti.
TULSA, Okla., 30. novembra —Sodišče, ki ima opravka z 49-Ictno Nannie Doss, se je odločilo, da preišče predvsem njeno duhovno zdravstveno stanje. Poročena petkrat, je zastrupila štiri može. Prvi se je je rešil, ko je kratkomalo • izginil. Gre za Charleya Braggsa iz Alabame, s katerim se je poročila leta 1921 in razporočila leta 1928.
Nannie Doss je stara sedaj 49 let.
Leta 1945 je zastrupila svojega drugega moža Franka Harri-sona in se sedaj zagovarja, da ga je umorila, ker jo je pretepava!,
Leta 1952 je zastrupila svojega tretjega moža Harleya Lan-ninga in se zagovarja, da je bila nanj ljubosumna. Prevečč je bil
Včeraj je britanska kraljica Elizabetha otvorila redno zasedanje parlamenta. V svojem pre-stolnem govoru Je dejala, da bo mir na svetu odvisen od ozkega sodelovanja med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Naj povdarimo, da Je kraljici sestavila in odobrila njen govor britanska vlada, z drugimi besedami Winston Churchill. Ta politika Je torej angleška vladna politika za čim ožje sodelovanje z Ameriko.
Okrog irske obale divjajo veliki pomorski viharji, ki so potopili tovorno ladjo Tresillian. Pri tem Je prišlo ob življenje 23 mornarjev.
V kraju Laconia, New Hampshire, je včeraj odletelo letalo namenjeno v 100 milj oddaljeni Berlin. Na кголш Je bilo sedem oseb. Letalo se je izgubilo v gorah White Mountains in ga iščejo. Vse, tudi današnje iskanje,
priljubljen pri drugih ženskah.
Četrti mož je bil Richard Morton, star 46 star; zastrupila ga je leta 1953. Tudi v tem slučaju se Doss sklicuje na to, da se je družil njen mož Morton preveč z drugimi ženskami.
Peti mož je bil Samuel Doss,
star 58 let. Zakaj ga je zastrupila, obtoženka neče govoriti. Ta slučaj in ker je ženska osumljena, da je zastrupila do smrti tudi sedem članov svojega sorodstva, je dalo sodišču povod, da jo je poslalo na zdravniško preiskavo.
Zastrupitve so bile prav običajne. Zadnjemu možu Samuelu je Nannie dala v njegovo hrano in pijačo razredčen strup, ki se sicer rabi za uničevanje podgan, je na žalost ostalo brezuspešno.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeisoa 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)________
-$10.00 . 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za 3e^t mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 - 7.0C . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
JUGOSLAVIJA, DOLAR Ш DINAR
(2)
Jugoslavija ima po zamisli sedanje jugoslovanske vlade s Titom na Čelu končni komunistični program. Kakor vse tiste države, ki so šle po potih do komunizma, je Jugoslavija začela z nacionalizacijo premoženja, z industrij ali-zacijo dežele. Cilj komunističnih držav je ta, da naj bodo gospodarsko neodvisne od zunanjih držav, same sebi za-doscujoče. Tako je začela Sovjetska zveza, tako ji sledijo vzhodno evropd«! dnbve. Ikkij bockwe&mtacnH, je vprašanje časa. Mi vemo na primer, da je sovjetska revolucija v 37 letih obstoja bivšo Rusijo gotovo industri-jahzirala. Ravno v zadnjem času se Rusija že poteguje za zunanje trge, kamor bo odlagala svoje produkte. V mestu Damasku v Palestini je bil mednarodni velesejem, na katerem je razstavila svoje jeklene in produkte iz aluminija-dalje, vodne cevi in cevi, ki so potrebne v industriji petroleja. Seveda so se tega velesejma udeležile tudi kapitalistične države. Njihovi zastopniki so morali priznati, da sovjetski produkti navadno ne zaostajajo za produkti za-padnega svet., gotovo pa jih vnečem prekljo, da l namreč cenejši. Besedo cenejši naj podčrtamo ponovno ЕклуекАа rw-za unaleknco 1960, kottwto HhodKče, ko naj bodo njeni gospodarski narti v bistvu doseženi.' Takrat naj bi začela preplavljati svetovne trge z dobrimi toda cenejšimi produkti, ta konkurenca v cenah pa naj bije in zadaja smrtne udarce ravno kapitalističnemu svetu. Drugo, kar moramo v tej zvezi takoj povdariti, pa je dejstvo, da gre pač za veliko Sovjetsko zvezo, ki ima v svojih mejah gotovo skoraj vse surovine, ki so potrebne za kakršnokoli industrijo. Tako produkcijo zmore seveda Sovjetska zveza. In Jugoslavija po potih do tega cilja? '
Nam se zdi, da se ponavljamo, kakor po nekem vzorcu, ki je bil sestavljen že več let nazaj in ga spopolnjuje-mo vedno z isto vsebino, da je bila Jugoslavija v zadnji svetovni vojni porušena in se mora dvigniti iz teh ruševin. Da je bila Jugoslavija po vojni močno prizadeta, o tem ni nobenega dvoma. Toda s tem argumentom ne moremo večno operirati.
Ena najbolj porušenih držav je bila v zadnji svetovni vojni gotovo Poljska. Dvakrat pregažena po najmočnejših vojaških silah Evrope, po Nemcih in Rusih. Doživela je notranjo socialno in državno revolucijo, ni pa šla čisto rigorozno po sovjetskem vzoru. Res je tudi, da je dobila od bivše Nemčije bogate predele z bogatimi industrijami in sijajno zvezo z morjem ter dobrimi pomorskimi pristanišči. Poljska je ubrala zmerno pot, svoje gospodarske načrte, ki so bolj kratkodobni, pa je dejansko izvedla. O Poljski se priznava, da se dviga njen splošni standard življenja in če bo šla tako naprej bodisi v industriji, bodisi v agrarizmu, bo postala ena najbolj naprednih držav v Evropi. Zopet povdarek: Poljska je razmeroma velika država s slavno svojo tradicijo.
Ce vzamemo Nizozemsko (med nami v Ameriki poznano pod imenom njenega prebivalstva "Dač"), je bila tudi ta Nizozemska v zadnji svetovni vojni strahovito udarjena. Ena tretjina narodnega bogastva je bila uničena. Predeli Nizozemske ležijo pod morsko gladino. Zavarovani so z ogromnimi umetnimi zidovi. V zadnji svetovni vojni so bili ti zidovi porušeni, zemlja poplavljena in je bilo treba več kot človeških energij, da se je Nizozemska zopet obnovila. Povdarimo še drugo okolnost: Četudi mala država, je bila Nizozemska zelo pomembna koloni-jalna država s svojimi kolonijami na jugo-vzhodu Azije. Leta 1950 je morala pristati na to, da so se ti kraji, s sre diščem rajskega otoka Jave, odcepili od Nizozemske in postali samostojni pod imenom Indonezijska zveza. Kljub temu je Nizozemska obnovila svoj bivši standard življenja in v mednarodni trgovini, v kateri se hoče uveljavljati kot se je uveljavljala popreje, seveda na principih meščanske demokracije in privatnega kapitalizma, ki je tudi na Nizozemskem izgubil po zadnji svetovni vojni svoje ostrine v prid splošnosti, zlasti delovnega ljudstva. Isto velja za Belgijo.	L Č.
Slovan zaključuje jesensko koncertno sezono
CLEVELAND, Ohio —Gornje drži, ako se priporočilno pojasni, da dejansko bo to storila Adrija v nedeljo, 19. decembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Dosti je bilo lepega petja to sezono, obiski teh koncertov zadovoljivi, spodbudni in za bodočnost kažejo eno—naprej! Vse to moramo podpreti z nabito polno dvorano v Domu na Recher Ave. v Euclidu prihodnjo nedeljo— dan Slovana!
Iz programa, ki mi ga je lepo pojasnil bratranec France, se da i?brati, da bo spet nekaj lepega, nekaj novega—vredno jih poslušati. Da, in še več. Ni ravno eksperiment, vendar to pot bodo dobili prednost "ta mladi," da nastopajo kot solisti, v duetih in kvartetih. Prav tako, naj še ti pokažejo, kaj vse že znajo. Spodbuda je potrebna mladim, ne jih stisniti kam v kak kot, potem se pa jokati, da jih ni zraven. Kjer so šli, so šli samo zaradi enega tehtnega vzroka — rinili smo samo "ta stare" naprej, nismo jim dali zadosti prilike, da se tudi mladi pokažejo; tisti mladi, katerim počasi nalagamo nalogo, da bodo vodili slovensko pesem naprej med nami. Te—ta mlade—moramo res spodbuditi to nedeljo.
Pa da ne bo kdo mislil, da smo ostale člane potisnili iz progra-ша; kaj še. Nastopili bodo skupno v zboru in dali celi stvari listo primerno ozadje, ki ga tak zbor zahteva—skušnja in sigurnost v nastopih. Vzgled miče— udarite skupaj—ta mladi in ta stari.
Bratranec mi je dal imena štirih pesmi, katere so spravili na plošče zadnje čase. Nekam sem jih zataknil. No, saj jih pozna-'mo, kdo so. Vemo, da bomo dobili dobro "robo" za svoj denar. Ako bodo tako dobre kot je bila zadnja plošča, potem pa nič stra-nu. Jaz sem si že naročil obe, vi pa storite enako, kar "po njih!"
Res primerno in lepo bo, da je ves glasbeni Cleveland lepo znajde v nedeljo, 5. decembra v* aucHdskem domu na Recher Ave. ob 4. uri popoldne. Poka->;ali bomo, da smo mi vsi Slova-iii, da radi poslušamo edinega moškega zbora med nami, da nu želimo lepo, dolgo in plodo-•losno bodočnost.
Na svidenje v nedeljo pri Slovanih!
Joseph A. Siskovich.
čan in izvežban glas—to je Louis Smrdel. Posebno se je postavil v solospevu "Jaz bi rad rudečih rož" (Z. Prelovec). Ko sva bila zadnjič na konvenciji S.N.P.J. v Johnstownu, Pa., sem ga malo opisal. Zbornici je bil predstavljen kot največji delegat. Upam, da nisi bil hud radi tega, prijatelj Louis. Je predsednik društva Cleveland št. 126 S.N.P.J. že veliko let, kar je v čast tudi društvu, saj je fant od fare.
Po programu in večerji se je vnela huda tekma za ples, za katerega je igral Richard Vadnal s svojimi fanti. Škoda, da je bila ravno na ta dan tudi druga prireditev v Domu na Recher Ave. Zato sem z mojo družbo odšel nekoliko pozneje tudi tja. Nerodno je ko so po dve ali več prireditvi na en dan, ker se istih skoraj vedno eni in isti zavedni ljudje udeležujejo, medtem ko jih na tisoče doma doma. Samo jezik imajo strupen.
Naj omenim tudi udeležbo na koncertu Jadrana. Ne rečem, da je bila slaba, ampak za tako izbran in užitkapoln program bi morala biti ogromna. Rečem, da jo lahko vsakemu žal, kdor se ni udeležil tega bogatega programa. Od posameznih drugih zbo-lov so se v največjem številu odzvali pevci in pevke Zarje s pevo-vodjem Joseph Krabec. Tudi pri prosti zabavi so se postavili posebno mladi. Tudi Jadrančani so se skoraj v polnem številu udeležili zadnjega Zarjinega koncerta.
Torej, prav lepa hvala Jadran-čanom za njih trud in lep program. Nam, ki smo agitirali in vabili na koncert, ni žal, zadovoljni smo, ker ste se dobro odrezali. še naprej tako, fantje in možje, žene in dekleta pri Jadranu, mi vam bomo pa po svojih močeh pomagali.
Anton Jankovich.
Priznanje pevcem in pevkam -sbora Jadran
CLEVELAND, Ohio — Želim na kratko poročati o užitku, ki smo ga imeli posetniki koncerta zbora Jadran zadnjo nedeljo v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Pevci so nam podali res prav zanimiv program. Zapeli so okrog 20 pesmi, med katerimi je bilo tudi več novih, katere pa so prav dobro podali. Ker so po-setnikom ugajale, so pevci morali več pesmi ponoviti. Zdelo se nam je, da se je Jadran kar nekam prenovil. Videti je bilo, da ЧО se pevci in pevke pod njih mladim pevovodjem Vladimirjem Malečkarjem in pianistu Reginald Resniku posebno potrudili, da so podali res inieniten program. Posetniki smo resnično uživali.
Med pevci in pevkami je večina lukaj rojenih fantov in deklet, imajo pri Jadranu pa tudi še nekaj starih pevskih korenin, kot je Tone Prime, njegova žena Jennie in Jože Planine, ki je starosta zbora, a se še vedno postavi kot mladenič 24 let, pa tudi pleše še prav po mladeniško. Ne smem pozabiti omeniti tuka; rojenega pevca-orjaka, ki ni močan samo po postavi, ampak ima tudi mo-
Zahvala za slušalni aparat
EUCLID, Ohio—Mr. in Mrs. Anton in Mary Bostian iz 19617 Mohawk Ave. sta prejela zahvalno pismo od Joe Banuliča, doma iz Podgrada na Primorskem, za slušalo, za katero se je zbralo okrog dobrih rojakov denar.
Piše, da je nepopisno srečen, da zopet sliši in je neizmerno hvaležen vsem, ki so omogočili nakup slušalnega aparata. Čuti kakor, da je drug človek, ker sliši govoric drugih, posluša in sliši vse, kar mu je bilo zaprto toliko let.
V prvi vrsti naj sprejmeta zahvalo Anton in Mary Bostian, ki sta vse oskrbela in poslala. To le storijo prijatelji, ki imajo zlata srca. Nikoli vaju ne bom pozabil. Dalje srčna hvala Mr. in Mrs. A. Vičič iz Chardon Rd., ker sta se toliko žrtvovala in prišla, ko sta se nahajala na obisku, k meni in mi natančno razložila kako naj ravnam z slušalom.
Dalje hvala sledečim: Mr. in Mrs. Frank Celin (sestra), Mr. in •Mrs. Pete in Eleanor Ragazin-skas, Mr. Albert Kokely, Mr. in Mrs. Louis Reboly, Mr. in Mrs. John Struna, Mr. in Mrs. Anton Jagodnik iz Mohawk Ave., Mrs. J. Gerzel, Mr. in Mrs. A. Zadnik St., Mr. in Mrs. Joe Jaksetič, Mr. in Mrs. A. Jagodnik iz Tracy Ave., Mr. in Mrs. John Jagodnik iz Verona, Pa., Mr. in Mrs. Luka Slejko, Mr. in Mrs. Joe Stanich \z Corsica Ave., Mr. in Mrs. J. Ruzič iz School Ave., Mr. in Mrs. Frank Poropat, Mr. in Mrs. Lapuh, Mr. in Mrs. Ray Duran, Mr. in Mrs. Louis Marich.
Ponovno tisočera hvala vsem. Rad bi, da bi prišli sem na obisk in bi se vam osebno zahvalil za to veliko dobroto. Sprejmite vsi najlepše pozdrave. Vam hvaležni
Joe Banulič.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Nekaj je v ameriški demokraciji, česar ne razume noben človek. To so volitve. Študiral sem jih takoj, ko sem prišel v to deželo. Prišel nisem do nobenega sklepa, razven tega, da jih ne razumem. Mislil sem si, da mi bodo postale dosti jasnejše kasneje, ko bom že del j časa v ti deželi. Volil sem leto za letom, ne da bi razumel kaj več o volitvah. To je šlo do nekaj let nazaj, ko sem sklenil, da bo najboljše in najbolj pošteno, če sploh ne grem volit. Čemu pa?
Za koga volim, itak ne vem. Poznam ga ne, slišal nisem nikdar o njem—čemu hoditi na volišče? Držal sem se tega precej let. Pa so mi začeli domači očitat, rekoč, da je zato tako slabo na tem svetu, ker izobraženi ljudje ne podpirajo tega volilne-g asistema. Tako pride do tega, da hodijo sami ignorant je na volišče in vselej zmagajo. Nekaj je bilo v tem, kar mi ni šlo iz glave. Če nisem zadovoljen, je treba, da to povem, drugače ne bo nikdar boljše.
In začel sem zopet hoditi na volišča, ne da bi zastran tega videl kako izpremembo na bolje. Volil sem včasih kar od kraja, včasih pa sem izbiral. Pomagalo ni nič. Ne spominjam se, da bi bil kdaj izvoljen tisti kandidat, za katerega imenom sem napravil velik križ.
Jaz sem poznal volitve po Evropi, ampak so bile vse nekaj drugega. .Tam so se ljudje združevali po principih, po idejah in idealih. Imeli smo pred vsem liberalce ali svobodomiselce, potem konservativce, nacionalce, socialiste itd. Ime samo je natančno povedalo, kakšnega prepričanja je tisti človek, za katerega glasuješ. In še več kakor to.
Vsaka stranka je izdelala svoj program, koder je bilo vse črno na belem, za kar stoji stranka. Vedel sem jaz in vsi drugi, da imamo popolno garancijo v strankah, da se bo vse vršilo tako, kakor bodo sklepi tiste stranke. To ni bilo tako, kakor v naši Ameriki, ko glasujejo, kakor se jim zdi. Niso namreč nikomur odgovorni, razven svojim volivcem, kateri pa itak ne štejejo dosti.
V Ameriki torej nimaš prav nikake garancije za kandidate, da bodo res volili tako, kakor je prav in pošteno ali celo obljubljeno. Tukaj imamo dve stranki, republičansko in demokratično, kar ne pomeni nič. Pod temi firmami glasuje poslanec, kakor se mu zdi, ne da bi ga kdo prijel ali kaznoval, če ni glasoval po sklepu stranke. Vse to je šlo leta in leta, ne da bi se kaj izpre-menilo. Včasih je izgledalo res tako, kakor da bodo zmagali gotovi principi in programi, kakor jih poznajo v Evropi.
Pa ni bilo iz vsega tega nič. Го se pravi, da je bilo zastonj delo, začeto z novimi strankami ali'programi. Nobena novost si ni mogla dobiti tal v Ameriki. To se pravi, da ni bilo nikdar prostora za več, kakor dve stranki, kakor je še danes in bo tudi v bodoče. Naši ljudje so imeli dostikrat dobre predloge, pa nismo prišli nikamor daleč ž njimi. Koliko je bilo pisanja in govorjenja o socializmu v zadnjih 40 letih. Imeli smo takozvane delavske kandidate, ki pa so ostali le posamezniki. To se pravi, bilo je le par ljudi, katere so volitve poslale v zakonodajo.
Če človek danes gleda na vse pisanje in govoren je, na vso agitacijo in podporo, pa mora nehote obupati. Zakaj v Ameriki zastopaš še tako važen in potreben predlog—če ga ne primejo v roko obstoječi dve stranki ali vsaj ena izmed njih—bo prav gotovo propadel. Bilo je v preteklosti večno ponavljanje raznih fraz, kar vse skupaj ni pomenilo dosti.
Tako je šlo naprej in naprej vse do let velikanske depresije, v kateri je našel pokojni Franklin Delano Roosevelt hvaležno
polje. Brez vsega vprašanja in pomisleka na stranke seje postavil in izpeljal nekaj delavskih programov, kateri so tako veliki in tako močni, da jih ne bo nikdar konec. Je še danes precej takih, ki preklinjajo Roosevelta zastran tega, toda vse to ni nič drugega, kakor priznanje za delo, ki ga je opravil Roosevelt. Bil je edini predsednik v zgodovini naših držav, kateri se ni ognil revežev tedaj, ko so bili v največji potrebi.
Do Roosevelta je Amerika veljala za bitje brez srca. In to je tudi v resnici bila. Tako trda, tako trmasta in neusmiljena je bila, da so ljudje cepali pod krivicami tistih, ki so imeli vse pod sabo. Revež je bil brez sredstev, brez pravice in kar je bilo najhujše—brez dela. Delalo se je sicer, a plače so bile take, da bi moral vsak list vsaj enkrat na leto pisati o tem, da se ne pozabi. Zakaj temelj današnjega bogastva so bili reveži davne preteklosti, ki so delali pri jekleni industriji po 12 ur na dan in prejemali plačo po 10 ali 12 centov na uro. Rooseveltov program so obdržali tisti, ki so ga podpirali. Da povem bolj natančno: demokrat je so po veliki večini vzpre-jeli njegove naredbe in principe razven nekaj izjem na našem jugu.
Tako je bilo vse do leta 1952, ko je prišla reakcija na površje in ž njo general ta—general oni. Republikanci so hoteli, da pokopljejo vse, kar je bilo Roose-veltovega. Sicer so delali kar se da previdno, da se ne bi zamerili ljudstvu. A čakali smo samo dve leti, pa je spomin na Roosevelta tako ozelenel, kakor trta v gorki pomladi. Ne samo to—tudi zmagal je. Demokratična stranka ima večino v kongresu in senatu, kar pomen j a, da vstaja це-kje na svežem obzorju ves Roosevelt z vsemi svojimi zmagami. Pa to ni vse—komaj začetek. Vse bo tedaj, ko bo reakcionarna republikanska stranka v taki manjšini, kakor ni bila še nikdar poprej.
Pri vseh teh spremembah in političnih bojih je bilo treba novih smernic, posebno za nas državljane, ki volimo. Stranka v preteklosti je bila dokaj jalova —mislim na stranko demokratov. A z Rooseveltom je dobila neke nove podlage, po katerih jo danes poznamo in tudi cenimo. Zato smo pa tudi dobili nekak temelj in smernice mi, vsakdanji ljudje, ki stojimo danes za Rooseveltom in njegovimi programi bolj kakor kdaj poprej.
Danes mi ni treba premišljevati, koga bom volil in zakaj ga bom volil. Ni več oseba tista, ki bi odločevala moj ali tvoj glas. Danes je že oživela stranka, katero vidi vsak, kdor hoče. Včasih ni bilo tako. Mešali so človeka posamezniki, ki so mi bili več ali manj poznani. Danes se posamezniki skrijejo. Zakaj imamo med sabo veliko demokratično stranko, nad katero se vidijo principi pokojnega Roosevelta v tako jasni in izrazoviti obliki, da se ne more nikdo motiti.
Kdor gre danes na volišče, nosi nekaj sabo, česar ni imel v preteklosti. In to je Rooseveltov program. Za posameznike se ne gre toliko. Lahko je, da izvolimo dobrega, pravtako zraven njega pa slabega. Vse to premeni lahko kandidate, ne pa stranko. O tem smo torej na jasnem. Roose-veltova velika dela so prešla v roke ljudstev in vemo, da so tam na varnem. ,
Danes ni torej težko izbirati kandidate, če veš, da ne smeš in ne moreš izven demokratske stranke. Važen je moj in tvoj glas zato, da se drži zanesljiva večina, ki pomen j a zmago demokratske stranke. Je pa še nekaj s temi ameriškimi volitvami, kar naj bi bile smernice za bodočnost. Obe stranki, to je demokratska in republikanska nekako padajo na vloge beričev, ka-
terih naloga je vedno gledati za nove davke. Novi davki pome-njajo nove dohodke za ene, ki zmiraj čakajo političnega plačila. Imamo že vse tako obdavčeno, da je škandal. Mesto, da bi nekaj trgali tam, koder se raz-metu je ali koder se dokazano slabo gospodari, pa pride s predlogi za davke v takih panogah, koder se tako ne pozna.
Če je le mogoče, nabijejo vse to na zemljišča in poslopja, kar je poznano med nami kot takse. Ene države imajo sicer nekake meje, do kod se more ali sme taksirati. Tako postavo ima med drugimi New York. Ampak nasproti te postave so vzprejeli nekak "joker," ki daje pravico višati ali nižati letni davek na real estate s precenitvijo. smo taki zadej, kakor po hrbtu.
V Ameriki ni nobene poštenosti. Graft je tako razširjen in poznan, da je povsod zraven, koder je kak denar. Jaz opazujem ta graft že več let. In najbolj čudno se mi zdi pri tem to, da ni ljudi prav nič sram. Vse je naprodaj in povsod so skrivna vra-tica, po katerih se pride do graf-ta. Zanimivo je to, da obe stranki očitate druga drugi graft, ne da bi bil zastran tega kdo kaj bolj rdeč. Poleg real estate gredo po nove dohodke zelo radi v trgovino. Sales tax je tako na dnevnem redu kakor dnevi v tednu. Nadalje takse na tobak, alkoholne pijače, gasolin itd-Karkoli morejo, taksirajo. Z vsako novo takso so gotove pozicije, za katere se trgajo politično "lačni bergarji."
Seveda, morajo priti vse nove takse na glasovanje. In to je tisto, kar bi moralo držati ljudi v skupini, da bi ne delali tako, kakor delajo danes. Vse naštejejo, posebno take predmete, ki so najbližji človeškega srca. Semkaj spada pred vsem šola, koder se najložje dobi večino. Potem so razne zgradbe za vse mogoče namene. Polno reklame prihaja v javnost in kamor se ta zapodi, ga vselej polomi.
Pomislite. Letos smo glasovali v našem county Los Angeles za 20 različnih predmetov za pobiranje novih taks. Kako glasuj, kadar pride kaj takega na vrsto? Vse z; ne. To sem storil jaz pri zadnjih volitvah. Glasoval sem samo za eno točko, naj se dovolijo davki in sicer za zvišanje podpore revežem od $80 na $100-In kaj je bila posledica? Da j® veliko postav zmagalo, ne pa ta, ki prosi za podporo revežem-Kadar naši "ljudski" zastopniki glasujejo za milijarde, katere po--šiljajo raznim državam na svetu z namenom, da se oborože, takrat ne vprašajo svojih volivcćv ali so za to ali ne. Tam dajo brez vprašanja—tukaj so pa storili velikodušno klofuto, da so zani' kali podporo svojim lastnim revežem. In zanimivo je tudi to, da nisem našel niti enega angleškega lista, ki bi priporočal glasovanje za te reveže. Izgovarjali se s tem, da ni fondov v ta namen. Kadar mečejo milijarde svetu-, pa ni nič pomisleka, ali so fondi ali ne.
Meni se sploh čudno zdi, da
bi smeli naši zastopniki glasovati za te milijarde tujim državan^ brez vprašanja svojih volivceV-Te milijarde obešajo svojim livcem in šo jih obesili danes ze do vsote 585 milijard. To je, vzamemo vse dolgove države,
posameznih držav, countyev, vasi in mest, potem znese straŠn" vsoto 585 milijard. Ali veste,
liko plačujemo mi obresti na te milijarde? Nad 18 milijard "З leto.
To začnite pripovedovati svO' jim zastopnikom s ponižni'^ vprašanjem: kdo bo vse to žal in pa kdaj?
ENAKOPRAVNOOT
STRAN 3
ВШ1ША VČERAJ IN DANES
Brazilija, kontiaent sredi kontinenta, je četrta največja država na svetu. Na ogromni površini od več kot 8 milijonov km^, kjer teče največja reka na svetu in kjer so največji deviški gozdovi in lahko raste vse, kar potrebuje človek, živi le kakih 55 milijonov prebivalcev. Skoraj dve tretjini površine sta praktično brez ljudi in ta površina je enaka površini Zahodne Evrope.
Nenaseljenost je bil glavni problem Brazilije od časov njenega odkritja. Portugalska, ki je postala njen lastnik, še preden je Pedro Alvarez Cabral 1500 Zasadil zastavo portugalskega kralja na njeno obalo, ker je papež Aleksander VI. Borgia že nekaj let pred tem razdelil novi svet med Španijo in Portugalsko, je bila sama majhna dežela, saj še danes nima več kot 6 milijonov prebivalcev. Ta majhna deželica, ki je stoletja trošila Svojo energijo in kri skoraj po Vsem svetu, je dala današnji Braziliji svoj jezik, vero in osnovne značilnosti narodnega Značaja.
Ob prihodu portugalskih "konkistadorjev" je živelo na Ozemlju današnje Brazilije le kakih 800,000 nomadskih Indijancev. Portugalci, ki so prihajali v Brazilijo, so pripadali tisti vrsti kolonizatorjev, ki hočejo pobrati Sadeže, še preden so posadili drevo; njih je gnal po svetu Avanturističen duh, želja za bogastvom in siromaštvo lastne de-2ele. Ker niso prišli z namenom, da se naselijo, so puščali druži-
doma in si brez vzdržkov jemali indijanske žene. Tako so Nastali prvi Brazilijanci, "ma-%eluki," ki so nadaljevali delo svojih portugalskih očetov in katerim se ima Brazilija zahvaliti 2a veličino svojega ozemlja. Pohlepni za avanturami in bog'a-stvom, kot njihovi portugalski očetje, so ustanavljali posebne skupine, t. zv. "bandeire," osvajali notranjost dežele, širili jezik 'n kulturo Portugalcev, lovili Sužnje in ustanavljali nova naselja.
Ker v Braziliji niso našli zlata in srebra, kot so ga našli spanci v svojih kolonijah, Por-^4galci niso posvečali posebno pozornost svoji ogromni koloni-
Šele možnosti velikih dobičkov na plantažah sladkornega ^^sa so privabile dovolj portugalskih naseljencev v stalna naselja.
Od samega začetka je bil največji problem "a falta de bra-*08" (pomanjkanje rok). Por-
tugalci niso prihajali zato, da bi samo manuelno delali. Prva leta so poskušali prisiliti Indijance, da bi za njih delali, toda poka-Izalo se je, da so nesposobni in nevajeni na težko delo na plantažah. Kot v Karibskem okolju, je moral tudi v Braziliji Indijanca nadomestiti afriški suženj. Računajo, da so do leta 1880, ko je končno prenehala trgovina s sužnji, pripeljali v Brazilijo milijon in pol Afričanov. Tako je afriški Črnec postal najvažnejša komponenta v nastanku hebrid-ne brazilijanske rase, kajti Portugalci niso imeli nobenih predsodkov niti do črnih žensk in lastniki velikih plantaž so si lahko jemali poljubno število svojih suženj.
Beli doseljenci iz Evrope do prve svetovne vojne skoraj niso prihajali v Brazilijo. Suženjski sistem na plantažah in po letu 1888 polfevdalni režim na vasi ni mogel absorbirati svobodnega delavca. Lomljenje stare družbene ureditve je šele odprlo vrata belim emigrantom, ki so šli večinoma v južne države, kjer plantažni sistem ni bil nikoli tako 1'azvit kot na severu in kjer je začela rasti industrija. Evropejci so se ob pogojih čudovitega rasnega konglomerata težko asimilirali, razen Italijanov, ki so postali glavna delovna sila v državi Sao Paulo. Danes so še vedno n. pr. v državi Santa Ca-tarina popolnoma nemška naselja.
Gospodarsko je bila Brazilija vedno monokulturna dežela. Na-izmenoma je dominiralo nekoliko pridelkov, ki so predstavljali edini vir dohodkov in bili namenjeni skoraj izključno za izvoz; najprej las, imenovan "brasil," potem sladkor, tobak, bombaž, kavčuk in končno kava. Dobam relativne prosperitete so sledile strašne krize, kadar se edmi pridelek iz države ni mogel več dobro prodajati, dokler se ni pojavilo drugo blago, ob katerem je dežela ponovno oživela. Kava kot poslednji v vrsti monokul-turnih ciklusov, še vedno predstavlja škoraj tri četrtine deviznih dohodkov in 65% narodnega dohodka, vendar je danes dej-
ZA ZDRAVJE KUPITE
SLOVENSKI PLANINSKI CAJ
samo $1.00 za škatljico pri
TIVOLI IMPORTS
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296
_Pošiljamo tudi po pošti
Speaking of
PUBLIC SAFETY
ЈБЗ
Edmond C. Powers, traffic accident and crime analyst of Cleve. land, 0., asserts that both accident tolls and street crimes continue to rise because of faulty illumination of streets and thoroughfares.
The Cleveland analyst cite: studies which show;
,1. 65 percent of fatal traffic acci-dents occur at night when only 25 percent of the nation's vehicles are operating, i. 60 percent of night traffic accidents are chargeable to unsafe visibility for modern vehicle operating speeds on existing
thoroughfares; .....
5. 22 improvements in visibility by relighting brought a 68 percent reduction in night traffic fatalities;
4.	Applying a conservative 50 percent reduction to the nation's night accidertt experience indicates a possible yearly saving of 10,000 lives, 370,000 injuries and a billion dollars of economic loss;
5.	Safe visibility for modern traffic at night can be provided most economically by modem illuminating engineering. Costs would be less than one half of one year's accident toll; for cities the lighting cost would be $2.20 to $3.17 per capita per year; for expressways and critical areas of rural roads from $2822 to $8073 per mile, depending upon requirements.
Reporting police chief comment from leading cities. Powers says banishing darkness by illumination protects the public, particularly women and children, from "Criminal attacks at night.
Powers is a member of federal, state and local committees work-to reduce traffic accidents and crime.
POZOR!
Prosi se, če bi kdo vedel kje se nahaja Elenka Dimitroff, Ella Dimitroff ali Elenka Kri-stova, ki je bila poročena z Eli Dimitroff, sedaj umrlim, naj blagovoli sporoči
Stephen J. Ноуе, 517 N.B.C. Bldg., Cleveland. Ohio, ali pa naj pokliče СНеггу 1-5163. Gre se radi ureditve zapuščine pokoj nika.
stvo, da je Brazilija končala s svojim tradicionalnim gospodar skim razvojem na osnovi samo enega pridelka.
Za časa vojne in posebno po vojni je Brazilija doživela ogromen gospodarski razvoj na industrijskem področju. V pogledu tempa industrializacije danes še vedno stoji na prvem mestu v Latinski Ameriki, saj je povprečen industrijski porast iznašal 12%, v težki industriji pa še več. Leta 1953 je Brazilija proizvajala več kot 2 in pol milijona železa in jekla, kar je pomenilo za 7% več kot 1948. Sama "Volta Redonda" v državi Rio de Janeiro daje milijon ton jekla na leto.
Brazilija ima brez dvoma velike možnosti za gospodarski razvoj. Na njenem ozemlju so skoraj vse surovine, ki jih potrebuje moderna industrija, 25% poznanih ležišč železne rude v svetu, 1/3 ležišč manganove rude, velike količine bakrene rude, boksita, bariuma, antimona, bizmuta, kroma itd., poleg neznane količine zlata, predstavljajo veliko bogastvo. Samo za srednje veliko državo Minas Geraes pravijo, da ima "srce iz zlata in prsi iz železa," kajti v njej so že našli uranium, radium, diamante itd.
Seveda so vsi ti izvori surovin v veliki meri neizkoriščeni, čeprav ima Brazilija skoraj eno šestino nerazvitih virov nafte v svetu, iz teh virov zadošča samo 2% potreb in troši vsako leto 30% svojih dolarskih izdatkov za kupovanje pogonskih goriv. K temu treba dodati, da Brazilija zelo neracionalno uporablja les, saj po potrošnji goriv, izraženi v kalorijah, les prihaja na prvo mesto, z njim se kurijo lokomotive. Vodna sila je še skoraj nedotaknjena, hidrocentral je malo, dežela pa je imela letni primanjkljaj od milijona kilovatov kapacitete. Edina slaba stran Brazilije v surovinskem pogledu je relativno slaba kakovost premoga.
Industrijski razvoj je šel da-leko navzkriž z razvojem transporta in energetskih izvorov. Proizvodni centri so odrezani od tržišča, še vedno je cenejše do-
važati cement iz Evrope v Rio de Janeiro, kot pa iz notranjosti dežele. Eksploatacija naftinih izvorov je ostala na mrtvi točki, kajti Brazilija je z ustanavljanjem državnokapitalističnega podjetja "Petrobras" preprečila tujim petrolejskim družbam dostop v deželo, ni pa mogla, prav zaradi nejevolje teh družb, dobiti denarja, da bi sama izkoriščala svojo nafto. Prav tako je hotela vlada pokojnega predsednika Vargasa razviti hidroenergetske izvore in je ustanovila "Elektrobras," toda zopet ni bilo dovolj denarja in opozicija proti iztiskanju tujega kapitala iz teh bazičnih industrij je bila prevelika.
Kadar govorimo o nagli industrializaciji v Braziliji, je treba vedeti, da je ta samo na jugu, na površini, ki predstavlja komaj 4 %- celotnega ozemlja. Sama država Sao Paulo daje skoraj polovico narodnega dohodka in celo 1/3 vrednosti kmetijskega pridelka. Ostali del Brazilije je ostal primitiven, reven in zapuščen.
Kmetijski pridelek je bil ob nagli industrializaciji zelo zapostavljen, kar je še pospešilo gospodarsko krizo, kajti Brazihja še vedno zavisi v pogledu priliva deviznih sredstev, od katerih je odvisna industrializacija, od kmetijskih pridelkov. Mraz, ki je uničil velike nasade kavinih dreves na jugu, in suša na severu sta imela hude posledice. V kmetijstvu šs vedno vladajo polfevdalni odnosi. Velike latifundi-je, ki so večje kot Belgija, proizvajajo skoraj samo za izvoz, kar je dovedlo do skoraj nesmiselne situacije, da mora Brazilija uvažati prehranbeno blago, ki ga plača z dragocenimi dolarji. Polovico pšsnice, ki jo potrebuje, kupi v inozemstvu. Polovica obdelane površine, ki ne predstavlja več kot 1% celotne površine dežele, je pod izvoznimi kulturami; kava, bombaž,, kakao, itd. 8% velikih lastnikov inia v svojih rokah tri četrtine obdelovalne površine. Mali lastniki so, razen v manjši meri na jugu, prave gospodarske ničle. Majhen ,kme-tič pa na zelo primitiven način obdeluje svoj košček zemlje in
pridela komaj za lastno prehrano. Vprašanje agrarne reforme, ki ga je začela mlada narodna buržoazija, je ostalo na mrtvi točki zaradi odpora zemljiške oligarhije, brez katere podpore ne more danes obstojati nobena vlada.
Težkim problemom brazilijanske vasi je treba dodati še nepismenost, primitivnost in vse mogoče bolezni. Nekateri viri trdijo, da je 60% prebivalstva iznad 18 let nepismenih in da samo 9 milijonov ljudi od 55 milijonov zna brati in pisati. Kako dolgo bo treba, da se tako stanje izboljša, nam dokazuje to, da sedaj samo blizu 40% všolanih otrok redno prisostvuje pouku. Neki zdravnik je rekel, da je Brazilija ogromna bolnišnica, "le ne zdravi se v njej." Tuberkuloza, malarija, endemičen sifilis itd. zahtevajo ogromno življenj. Povprečna starostna doba je le 40 let, vendar se prebivalstvo vsako leto poveča za milijon. N. pr. v dolinah reke Doce in Ama-zonas do 90% ljudi mučijo in-testinalni paraziti, kar pomeni, da je delovna sila braziljanske-ga prebivalca v veliki meri zmanjšana in da je njegov pogled na svet, zaradi tolikih tegob, ki ga tišče, fatalističen.
Ključ za razumevanje današnje Brazilije je treba v veliki meri iskati v njeni zgodovini, ki je bila, različno od drugih latin-sko-ameriških držav, razmeroma mirna in nenasilna. Brazilija je edina ameriška država, ki so jo kolonizirali Portugalci, ti pa so bili razmeroma blagi oblastniki. S tem ni rečeno, da v kolonialni dobi Brazilije ni bilo krutosti in nasilja, vendar manj kot tam, kjer so vladali Španci.
Portugalci svoji koloniji v Ameriki dolgo niso posvečali no-berje pažnje, zanemarjali so jo, dokler v 17. stoletju niso našli zlata in jo potem strašno izkoriščali, dokler niso bili zlati vrelci popolnoma izčrpani. Poleg tega so Portugalci popolnoma izolirali Brazilijo od sveta; njena pristanišča so bila zaprta tuji trgovini in naseljencem.
(Dalje prihodnjič)



Dva pogrebu lavoda
Zrn
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
cenah; ki jih
VI
določite
pokliči*#
A.GKDINAI'^SONS
PUNERAL DlRJECrORS
»CAiCIkA
night before Christmas
Sleep comes slowly on that magic night. Little eyes bright with the wonder of Christmas don't want to close. Little ears
straining for the sound of reindeer hooves don't want to stop listening. Sleep comes slowly when a child's whole world is focused on the shining promise of tomorrow morning.
But Mom and Dad will sleep a little more soundly tonight, knowing * they've looked beyond tomorrow morning in their Christmas buying.
Like so many parents, they've included a U. S. Savings Bond among the gifts under the tree. They've given the gift of security that
grows right along with the youngster who receives it.
^jch Bond earns an average 3% annual interest, compounded every 6 months if held to maturity. And it goes on earning interest for as long as 19 years and 8 months! That means a return of up to 80% more than you originally paid. Think how much a Bond will grow in value by the time your children or your
grandchildren are ready for college.
This Christmas include the present that builds for the future—a U. S. Savings Bond. And keep on building through the year with the Payroll Savings Plan where you work—the pl$n thstt does your saving and your Bond buying for you. Someone you love will be glad you diJ
Društveni koledar
decembra
4.	dec., sobota—Veselica društva Spartans št. 576 S.N.P.J. v S.N.D.
5.	dec., nedelja — Predstava dram. zbora Ivan Cankar v S.N.D.
5. decembra, nedelja — Jesenski koncert zbor#, Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
11.	dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D.
12.	decembra, nedelja—Božični-ca za otroka v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17.	dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D.
18.	dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D.
19.	dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D.
19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Recher Ave.
22. decembra, sreda—Božičnica Mladinskega zbora S.D.D., Waterloo Rd.
25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D.
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. riar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
31. decembra, petek—Silvestrova zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
januarja — 1955 1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO;
john rožance
LAKELAND REALTY CO,
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
22. januarja, sobota — yeselica društva Ložka dolina v S.N.D.
aprila S/ aprila, 1955, nedelja — Spo-mladansld koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
maja
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Zastopniki Enakopravnosti"
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: fOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tek ENdicoli 1-3113


Giue the gift of security... lyitk U. S. Sai'in^s BonJs
The U.S. Gocernmf'nt doe» not pay for this aduer'isitti;. Thf! Treasury Dnpartment tfuinki, lor their patriotic donation, the Aduertiainfi Coivicil and
ENAKOPRAVNOST
Ko bi mogli brati njene misli... to je, kar bi izvedeli
zato dajte ji avtomatični PLINSKI
sušilnik perila!
Poleg prividov kožuhov—ji v njenih sanjah o božičnih darilih pleše plinski sušilnik. Sanja kako hitro se kopice perila posušijo z enostavno naravnavo gumba. In za samo en cent za kopico—15 stroškov druge vrste sušilnika! Plinski sušilnik stane manj гв inštalirati,
manj za obratovati—tako si vi prihj-anite denar od božiča naprej! Presenetite jo z avtomatičnim plinskim sušilnikom in ji napravite najbolj vesel praznik,
ki ga je kdaj imela!
Dajte sedaj . . . plačajte pozneje!
Kupite ji za darilo sušilnih brez vplačila,
36 mesecev za plačati—z vašim plinskim računom!
Izberite si izmed teh znanih izdelkov:
ASC — Apex — Bendix — Blackstonc — Hamilton Kenmore — Norge — Temco — Univer.":al — Whirlpool
Tu—iveč kot
.2 napram 1 ima raje PLIN za sušenje! Izdelovalci sušilnjkov perila, ki nudijo več vrst kuriva, poročajo, da aktualni nakupi v tem mestu kažejo da več kot 2 napram 1 ima raje PLIN!
THE EAST OHIO GASP COMPANY
8TEIAN4
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Potoval sem pred leti po Gorenjskem in pq Štajerskem in po Dolenjskem in sem se povsod pobahal, da sem Kraševec in povsod so mi zaloputnili vrata pred nosom in naščuvali buldo-gc in volčjake za mano. Strašno se mi je to kadilo. Ali nismo mi Kraševci ljudje, strela vendar! Ali nas je rodil dihur ali kdo? Vražja "štimunga!"
Pa sem vprašal globoko užaljen prijatelja Dolinska iz Kam-nice: "Povej mi čisto odkrito, zakaj so Kraševci v vaših bukvah tako slabo zapisani?"
"Zakaj? Zato, ker so preve-janci in prebrisanci in sleparji in zafrkljivci in se niso še nikoli po pošteni glavi počesali in so vsi po hudiču, le glavo imajo pasjo!"
Take besede mi niso prijale in sem odločno zahteval od Dolinska konkretnih in neovrgljivih dokazov. Pa mi je potem pripovedoval :
"Čuj! Potreboval sem hlapca in sem dal oglas v liste. Oglasili so se mladi in stari, ravni in kruljavi, pa od vseh mi je bil najbolj všeč mladenič, ki je rekel, da je Kraševec in da mu je ime Zvan. Rdečeličen je bil in čvrst in postaven in je poznal—kot je trdil— vsa dela na kmetiji. Moja žena se je takoj zatelebala vanj in je rekla ; 'Tega vzemi, ne bo ti žal.'
Prinesel sem velik lonec vina na mizo in žena je postavila tja hleb belega kruha in je pomaknila ponev na ognjišče, da bi napravila nekaj C vrče in razgovar-jali smo se kakor najboljši botri. Žvan je pripovedoval, kaj vse zna, kako so povsod jokali, ko je odhajal in da lahko dobi, če hoče, službo zunanjega ministra, če bi le tega, ki je zdaj v uradu, vrgel revmatizem na bolniško posteljo.
In začeli smo se dogovarjati. Po preteganju sem in tja smo se končno domenili, da mu bom za
V NAJEM
Trgovski prostor in stanovanje v najem.
Pripravni prostor za brivnico ali lepotični salon. Poleg je stanovanje s 5 lepimi sobami.
Za podrobnosti pokličite HI 2-4751
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Na 19390 Kenwood Ave., Euclid, O. Nahaja se blizu E. 185 ceste in Lake Shore Blvd., šol in cerkva. Stara 12 let. Pet lepih sob. Garaža s cementnim dovozom. Veranda zadaj. Plinska gorkota. Preproge in beneški zastori. Aluminaste strehe (awnings) na oknih. Zimska okna in vrata. Prodaja lastnik. Cena $16,600. — KE 1-4017,
HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID, O.
2 novi zidani hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 Easr 185th St.—KE 1-5030
HIŠA NAPRODAJ
Hiša na Trafalgar Ave., v Col-linwoodu, 9 sob za eno ali dve družini, 5 sob spodaj, 4 zgoraj. Klet. Cena $7900. Pokličite KE 1-6681.
JOHN ROZANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
njegovo službo plačeval toliko in toliko dinarjev na mesec, da ga bom poleg tega še obuval in oblačil ter da mu bom dajal tudi vso hrano. Po Žvanovi želji smo napisali lepo stvarno pogodbo, v kateri so bile vse točke domenka jasno izražene. Noben advokat bi te pogodbe ne mogel ovreči. Za priči sta se na listini podr pisala sosed Kacafura in občinski sluga Skočigor. Sam ne vem, koliko loncev vina sem pozneje prinesel še na mizo, da smo polteno zalili prijateljski domenek.
Drugo jutro je sonce začelo zarana lesti izza Slovenskih goric in se je obetal lep dan. Zdelo se mi je prav pametno, da bi pre-orali tisto njivo v Ždeki in posejali oves. Sama sreča je, sem pomislil, da imamo Žvana v hiši. Hiša, v kateri ni žvana, je zmeraj nesrečna in zaostala hiša. Samo —da bi le hotel Žvan kaj kmalu zlesti iz svoje čumnate!
Pa sem loputal z vrati in sem rekel ženi nekaj grdih besed. Ozmerjal sem Sultana na dvorišču in prevrnil sem skladovnico drv in ropotal s plugom in brano —Žvana pa le ni hotelo biti na dan. Do kdaj bo vendar ta zlo-mek spal ? Pa če je morda ponoči umrl? Ta bi bila lepa.
Stopil sem do srede stopnic in zavpil:
'Žvan!'
'Hojtara,' se je odzval.
'Dan je, gremo orat. Vstani!'
'Prav. Sem pripravljen, že tri ure čakam.'
, Kakšnega medveda neki čaka ? Morda svetega Miklavža, da mu bo prinesel konjička, ki zadaj piaka? Krmil sem živino, prepe-Ijaval voz sem in tja po dvorišču in udrihal z otko po plugu. Žvana pa le ni hotelo biti od nikoder. Človek je potrpežljiv le do neke mere. Morda niti Job ni bil tako potrpežljiv, kot nam pravijo. Jaz nisem bil nikoli kaj pri-
da Job in sem zdirjal po stopnicah in odprl vrata čumnate kakor vihar. Žvan je leža:l udobno na postelji in ogledoval strop nad seboj.
'Sto hudirjev, Žvan, še zmeraj ležiš? Je že sedem ura. Kdaj bomo pa orali?'
'Saj bi že orali, gospodar, pa vas ni hotelo biti. Jaz ne maram nobenega siliti. Ko bi prišli pred nekaj urami in bi me oblekli ter obuli, bi zdaj že orala.'
'Kaj se to pravi "oblekli in obuli?" Ali se ne moreš obleči sam?'
'I, kaj bi se ife mogel, pa v pogodbi sva zapisala, da me boste oblačili in obuvali vi.'
'Bravo, mandelje! Ali misliš, da ti bom jaz za "purša?" Orka fiks nazaj! Če se ne moreš ali ne znaš obleči in obuti sam, naj te strela takoj odnese od hiše. V dvajsetih minutah moraš biti narod. Če te ne bo, te bom skozi okno izkidal na dvorišče!'
Razjarjen sem odvihral na plan in puhal togotno kakor avto stare zaveze. Sosedu, ki je šel takrat tam mimo in vprašal, kdaj bomo orali, sem vrgel v oči, da je šleva in šema in naj se briga za svojo preklasto ženo ter pusti mene v miru. Od tistega dneva se več ne pogledava.
Žvan je čez dvajset minut zares pritaval v kuhinjo in je rekel, da je lačen. Žena je že postavila na mizo skledo žgancev z ocvirki in je priložila dve žlici. Na levo stran mize je sedel Žvan, na desno pa jaz. Jezen sem bil tako, da nisem zevnil niti besedice in tudi žena, ki se je lotila pri ognjišču pinjiti, je bila videti kakor dež v pratiki. žvan se je pa prav do-brovoljno smehljal.
'Veste, gospodar,' je rekel. 'Ne smete se jeziti. Jaz se vendar le pogodbe držim. Pogodba je meni svetinja, ki je ne sme nihče mrč-variti. Pogodba je listina, ki potrjuje poštene namene tistih, ki so jo napisali. Odkar sem živ, sem vsaki pogodbi zvest in niti lastni oče bi me ne mogel odvrniti od tega. Tudi drugi bi morali biti taki.'
Ničesar nisem odgovoril, le za žlico sem zagrabil in se zagledal v žgance in ocvirke.
Takrat je Žvan z nežno kretnjo prijel skledo za rob in jo potegnil k sebi.
'Ne, gospodar,' je rekel s prisrčnim glasom. 'Ako ste zares lačni, boste morda pri sosedu do-
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti
Д Red Vm/Ouft Agtauj of Tow Commnnity KEOi SSnnEBNATlONAIi INSTmiTB Og XWCA
L	CITIZEN'S ВШЕАТЈ
PoRiMrlr lAMted in The SlualuU Bnlldimg .Ww» Dnrinc Ш4 OoimUdated To Form
THE NATIONALITIES SERVICES (ENTER
NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE.	PHONE SU. 1-4560
bili kak prigrizek. To, kar je tukaj v skledi/ je vse moje. Saj ste zapisali v pogodbo, da mi boste dajali vso hrano.' In vzel je iz žepa pogodbo in mi jo pomolil pod nos.
To je bilo pa preveč. Tudi slo-novi živci bi ne prenesli kaj takega. Mahoma se mi je zdelo, da vidim okoh sebe same rdeče zublje. Ko blisk sem mu izpulil papir iz rok in ga raztrgal na tisoč koščkov. In prijel sem za skledo in česnil z njo Žvana po glavi. Skleda je bila, lončena in se je zdrobila. Polovico žgancev in ocvirkov in črepinj se mu je usulo za razpeto srajco. Doslej pohlevni Žvan je takrat skočil pokonci in me zagrabil za oprte in jih na mah odtrgal od hlač in me je celo še s pestjo šavsnil po čeladi. Jaz po sem ga tedaj prijel z desnico za lase, z levico sem pa moral držati hlače, ki so mi silile na kolena. Plesala sva in poskakovala po vsej kuhinji in sva zvrnila mojo ženo in njeno pinjo po tleh, pa tega nisva niti opazila. Žena pa, ki ima oči kakor ris, je to takoj videla. Nekaj časa je držala tisti dve toporišči v zrak, potem se je pa dvignila na vse štiri, pobrala zvrnjeno pinjo ter je z dobrimi nameni—kot mi je pozneje povedala—mahnila z njo po Žvanovi butici. Pa ni zadela Žvana, marveč mene, ki sem se v tistem hipu tako neumno zasukal. V trenutku sem bil polit s kislo smetano in sem bil videti kakor slavnostna torta. Drugega ni manjkalo, kakor da bi me nekdo
' še namazal z medom in obsul z l ibano čokolado. Ko bi ne bilo tedaj Žvana, ki me je tako krčevito držal za hlače, bi skočil k ženi in bi jo tako naploskal, da bi pomnila deset let—ne samo naprej, tudi nazaj! V moji hiši ne bo nihče mlatil s pinjo po meni! Da bi strela zadela svet in deželo!
Potem so prihiteli na pomoč sosedje in župan in občinski sluga in policaj in konjederec in smo s skupnimi močmi vrgli žvana na cesto ter ga podili skozi tri sosednje vasi. Za slovo smo mu še prekleli jetra in obisti in složno sklenili, da ne bomo nikoli več jemali Kraševcev v službo. Sploh— če se bo še kdaj Kraševec priklatil v te kraje, ga bomo tako raz-mesarili, da bo nesel lastna čreva v nahrbtniku domov."
Tako mi je pravil prijatelj Do-linšek. Hudo mi je bilo in tudi sram nekoliko, pa vendarle nisem hotel reči Žale besede čez moje najožje rojake. Treba je pomisliti, da človek ni popolno bitje; polno napak ima in kdor je dobrega srca, mu vse odpusti.
*
Kakor sem že mnogokrat rekel, na Kraševce ima marskido piko. Če pa pogledamo resnici naravnost v oči, bomo videli, da se velika večina teh "pikarjev" moti. Kraševec je v splošnem dober človek. Ni bil, ni in ne bo zločinec. Beseda "kriminal" je na Krasu nepoznana. Naši sodniki se dolgočasijo in če bi ne bilo tu pa tam pred sodnim stolom kakega bednega tihotapca ali mora
RAZPIS SLUŽBE
oskrbnika Slovenske delavske dvorane
NA PRINCE AVENUE
Kdor se zanima, naj se pismemo ali osebno prijavi tajniku
ray sternot
10713 PRINCE AVENUE. CLEVEAND 5, OHIO
lel.: DI 1-5464
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdico« 1-0583
Avtomobili m bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo M COLLINWOODSKI URAD:
«2 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1.3118
QUALITY AT A' PRICE-rEASV t


james d. stakich. prop:'' : ^ IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Roia
odprto vsak večer do božiča
nekoga, ki mu je krava zbezlja-!a v sosedov zelnik, bi vsi od kraja pozabili na paragrafe in bi v zmedenosti začeli zlagati lirične pesmi. Vsak, ki dvomi v resničnost te trditve, naj lepo napiše pismo in naj ga odda najbližnje-mu javnemu tožilcu. Če bo priložil znamko za petnajst dinarjev in vtaknil stotak v ovojnico, bo morda dobil odgovor. '
Priznati pa moramo, da so Kraševci od sile navrtani ljudje. Včasih vam take natvezijo, da bog pomagaj. Vprašali vas bodo, kako kličete pri vas kragulja in če ste že videli osla z ušesi. Samo nedolžen človek se še ujame na ta trnek.
Oni dan mi je nekdo skrivoma zaupal, da župnik v Rodiku ne dovoli več mrličem zvoniti.
"Sram ga bodi!" sem rekel ogorčeno, ker imam do mrličev že od nekdaj veliko spoštovanje in se jih redno izogibam. "Rad bi vedel le, zakaj."
"Zato, ker so trmasti. Nekoč jim je dovolil, pa niso hoteli zvoniti. Rajši so lepo ležali na parah in pasli lenobo. Mežnar je moral zvoniti zanje."
In držal se je ta juro za pas in
se tresel od smeha in je potem vsem pripovedoval, kako me je potegnil. Take ljudi jaz mrznim in nočem biti z njimi v žlahti in, če jih srečam na cesti, jih niti ne pogledam.
Zaradi tistega suhega plečeta, ki ga je bil Kraševec ukradel Kristusu, moramo še dandanes biti vsi žejni! Ko srečate neznanca in vam pove, da je Kraševec, pa ni žejen, ne verujte mu! Kak klatež bo iz drugih dežel. Pravi Kraševec je žejen zmerom.
Je naročal Kraševec ženi, ko ata šla spat: "Metka, ponoči, ko bom žejen, me moraš zbuditi!'
"Pa kako bom vedela, kdaj boš žejen?"
"Vselej, ko me boš prebudila!"
Kraška zemlja je borna zemlj-'i in kdor hoče na njej živeti, mora biti zelo varčen. Zato so Kraševci neke sorte Škoti.
(Dalje prihodnjič)
LEPE, MLADE MAČKE,
pol perzijske, lepo navajene, se oddajo zastonj.
Pokličite EN 1-5432
Motorists driving along Route 127 that runs from Cincinnati to the Michigan line have little to remind them today that this was once the western frontier of the United States. It was along this route that the American phases of the European wars between England and France were fought and it was here that the Indians and the early Americans staged their most severe battles. One hundred and fifty-nine years ago, on August 3, 1795,
some eleven hundred tribal chiefs of the Allied Indian Tribes met with General Anthony Wayne and other U. S. representatives at Fort Greenville to sign the treaty that ended the bloody and costly ^ ■ Indian wars which had blocked American westward expansion. • This monument marks the site at the present city of Greenville ) where this meeting took place. Among the Americans at this coun- j cil were William Hen^ Harrison, later President of the United ! States; Isaac Zane, pioneer of the Ohio Country; and Captains I Meriwether Lewis and William Clark, who achieved later fame for i ! leading the Lewis and Clark Expedition to the Pacific Northwest i Last year 96,210 visitors to the Greenville Treaty site registered ' here, according to the records of the Ohio Historical Society which maintains this 46-acre park.
Now...extra earnings for Savings
f*s«.
......
Ш YOU MID!
The Bonds you bought in '44 earn 3 % for 10 years more!
If your Savings Bonds are maturing soon, here's important news. All your Series E Bonds that have matured still go on earning for you. Now they can pay back as much as 80% more than you originally invested.
Under the present Bond law, the earning power of U. S. Series E Savings Bonds is extended a full 10 years. Of course, you may still redeem those Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on making money for you all you have to do is hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
With this added earning power, Savings Bonds are an even better investment now. Especially on the Payroll Savings Plan where your saving is done for you by the pay office where you work—and invested for you in interest-earning Bonds.
So hold on to the maturing Bonds you have—and invest in more through the convenient Payroll Savings Plan.



%кс4
-.'V wk^m#i№. .:/

КјШшЖЖЖ*^
If you want to be paid your interest as current income, invest in 3 % Series H
For a sound investment that pays you interest by check every six montlis, ask at your bank about U. S. Series H Savings Bonds—a current income Bond availably in denominations of $500 to $10,-000. Matures in 9 years and 8 months and pays an average 3% interest per annum if held to maturity. Annual limit, $20,000.
The U.S. GovtrnmenI doet not pay tor thii advertuing. The Treasury Department thankt, for their patriotic donation, the Advertiting Council and
ENAKOPRAVNOST