Leto IX., St. 3©.
Pofffntaa pBaJsna v go*ov?nl.
V LlaibBJassS, 3$. ssgpfessžfeFa 1922.
V organizaciji je mol, kolikor moči — toliko pravite 1
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova nlica štev. 6/n.
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p.
Oglasi: prostor 1X55 nim 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vraeajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Z resnico!
misli in je tako nezaveden, da vernie vsa-
Ministrstvo za notranje zadeve je odločilo, da naj pripade vsa imovina zapuščene Splošne železničarske organizacije naši sedanji železničarski organizaciji »Savezu železničarjev Jugoslavije«. To imovino cenijo na 200.000 K.
Ko je naša železničarska organizacija sprejela ta ministerijalen odlok je sklicala Strokovna komisija svojo sejo. na kateri naj bi se odločilo kaj je s tem premoženjem ukrenili. Na tej seji. ki se je vršila '26. t. m. je Strokovna komisija soglasno sklenila nasvetovati naši železničarski organizaciji na} to vladno ntSosSno odkloni.
• Resolucija, ki je bila v tej zadevi sprejeta se glasi:
Ožji odbor Strokovne komisije je na svoji seji dne 26. IX. 1922. z ozirom na prevzem imovine razpuščenega »Saveza saobračajnih i transportnih radnika Jugoslavije«. sklenil sledeče:
Premoženje bivše železničairske organizacije so znosili skupaj vsi člani te organizacje. Resnica je, da je mnogo teh članov danes v naši organizaciji in. da pripada ono premoženje, ki so ga oni zbrali, po vsei pravici oni organizaciji, v kateri se sedai nahajajo. Ali kar je resnica za naše člane, to .je tudi nravica za one. ki se nahajajo danes v »Neodvisni železničarski organizaciji«.
Kakor bi bflo nepravilno. če bi dobili ortr vse skupno premoženje tako bi bflo istotako umazano, če bi ga dobili naši.
Ker sta naslednici razpuščene organizacije sedaj dve organizaciji, se nam zdi najpotrebnejše če se razdeli to premoženje med obe. in sicer po številu članstva prejšnje skupne organizacije.
Zato predlagamo: Imovino bivše organizacije naj prevzame in ima v upravi mešana komisija, ki naj bo sestavljena iz zastopnikov obeh organizacij. Predsednika te mešane komisije nai imenuje Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljni. Ta komisija naj sklepa z večino glasov, ob enakosti je predlog odklonjen. Ta komisija nai sestavi inventar in imenik vseli ' onih članov, ki so se nahajali v organizaciji ravno pred razpustom iste. Ugotovi ^na.i konečno vrednost imovine. ter naj 1 zračuna. koliko pripada na člana. Ko je to dognala, nai pa razpiše volitve in nai da na ta način vsem bivšim članom možnost odločitve, kateri organizaciji prisodijo oni del premoženja, ki pripada njim. Na ta način bo imovina pravično razdeljena. Da bi pa naša organizacija pobasala vse. tudi ono. kar ji ne pripada, tejra Strokovna komisija absolutno ne priporoča.
S tem korakam je Strokovna korni-1 sija pokazala, na naše organizaciie za no-
ben denar ne prodajo svoje socialitsične morale m poštenja. Zavedati se pa moramo tudi pri tej priliki, da. če bi odborniki ne čutili odgovornosti naprani članstvu, bi ta sklep morda ne bil tak. Pomisliti moramo, da je z ozirom na to. da se morajo vse naše organizacije, zlasti pa še Strokovna komisija boriti z največjimi denarnimi težavami, bila preizkušnja naša socialistične morale dovolj velika. Da smo to preizkušnjo tako sijajno prestali se imamo zahvaliti sistemu strogega polaga-nia računov, ki je v naših organizacijah upeljan.	r
Kdor btj znal primerjati ta sklep naše Strokovne komisije z delovanjem naših nasprotnikov bo kmalu na jasnem v čem se aaše organizacije od drugih — nasprot-niških razlikujejo.
Mnogi naši sodrugi so s pisavo našega lista ne-zadovoljni, ker premalo ostro odgovarja na nasprotniško časopisje zlasti na »Delavske novice« ki zadnje čase, kar bruhajo laži in obrekovani in pov.rh še proglašajo bojkot nad nami.
Mi pa tem sodrugom odgovarjamo, da .se naš list ni niti za las umaknil od amsterdamske smeri, ki je bila na kongresu sklenjena. Po drugi strani je pa resnica. da smo vedno pazili, da bo pisan list dostojanstveno, kakor to zahteva ugled in ponos naših organi-zacij.
. Proletariat nima nič od tega, če čita sama preklanja in same napade, mi moramo skrbeti, da bomo delavstvo vzgojili. da bo znalo misliti s svojo glavo, in da bo sodilo organizacije po njihovih dejanjih in ne po besedah.
Tudi ta bojazen, da bodo člani odpadli. če se proti lažem naših nasprotnikov ne bomo dovolj ostro branili, je neopravičena. Pametni člani so že davno spoznali kdo je zanesel nesrečo v delavske vrste. Polomija železničarjev in rudarjev je odprla oči vsem. ki le nekoliko samostojno mislijo. Kdor pa prav nič ne
Na shodu obrtnikov, ki se je vršil 20. avgusta 1922 v Celju je bila na dnevnem redu tudi rasprava o zakonu o zaščiti delavstva. K tej točki je bila sprejeta tudi resolucija, ki je bila potom »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« odposlana ministrstvu za socialno politiko v Beograd.
Ta resolucija se glasi:
1.	Zahtevamo da se potom pravilnika k zakonu o zaščiti delavcev, odstavek o delavskih zaupnikih izpopolni v toliko, da bo to zakonsko določilo svoj namen.
ki frazi in vsakemu plačanemu agentu, ta nai pa le odpade, ker je itak cokla v naših organizacijah, ter jim dela le ovire na poti osvobojen ja proletariata. Boljše je 100 zavednih članov kot 5000 nezavednih, ki vlečejo vsak na svojo stran.
Nauk nezavisnih. da čim slabše se bo proletariatu godilo tem prej bo revolucija je že do dobra pogorel, v kolikor so se ga sploh upali oznanjevati. Železničarjem se (po krivdi nezavisnih) dovolj slabo godi pa vendar niso nič bolj revolucij onar-ni. kot so bili. temveč še manj. kajti da-n^s le premišljujejo kje bodo dobili vsaj košček suhega kruha, dočim so taikrat ko so bili še v enotni organizaciji, ki je imela našo smer, premišljevali kako si bodo pridobili še več svobodščin in vsaj za praznike tudi košček potice.
Lačen človek se ne bori za svobodo, ki naj pride šele jutri, temveč za kruhek, ki ga nujno potrebuje takoj. Tak človek je pripravljen prodati vse, tudi svoje prepričanje predno od gladu umrje.
V strokovnih organizacijah imamo dovolj skušenj, da kvarijo solidarnost le tisti, ki so gospodarsko popolnoma propadli. dočim se oni. ki so si znali priboriti nekoliko večji kos kruha, drže v vseh bojih do konca.
Doba zadnjih dveh let je dokazala, da je naš nauk v katerem pravimo: čini, bolje se bo proletariatu godilo tem boli revohicijonaren bo popolnoma pravilen. In če danes tulijo volkovi okoli »Delavskih novic« tulijo zato ker so se prepričali, da ta nauk zmaguje.
Zato vi sodrugi ne pričakujte od nas predolgih polemik s temi ljudmi. Pomagajte nam zgraditi močne organizacije, ki bodo vodile proletariat do zboljšanja njegovega položaja.
Zavedajte se pri tem. da vsak dinar, ki si ga proletariat pribori, pomeni 'korak h konečni osvoboditvi.
Mi z resnico — nasprotniki z lažjo in zmaga bo naša.
to je vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in njih delodajalci, res tudi doseglo. To bo pa le tedaj mogoče, ako bodo vodili posredovanje nepristranski Ijudie. oziroma odbori, ki bodo voljeni s strani delojemalcev in delodajalcev. Le na tak način sestavljeni odbori morejo jamčiti za uspešno posredovanje. Sklepi takih mešanih odborov nai bi imeli obvezno moč za obe stranki.
2.	Pravilnik nai bi nadalje vseboval' tudi določila, da se brez predhodnega posredovanja teh odborov, stavke ne sme-
Neizvedljiv predlog.
lo birlčetl. Izvršitev tesra doloClla nai b!
bila zajamčena potom primernih kazenskih določil.
3. Da se v prihodnje vsi zakoni, ki so združeni s tako globoko segajočimi posledicami za naše celokupno gospodarsko življenje, kakor jih ima ravno zakon o zaščiti delavcev, izdajo samo v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo, Id naj v vsakem primeru pred konečno komplikacijo zakona zahteva izjave merodajnih gospodarskih organizacij. Določila. ki imaio take posledice za razvoj obrtništva, kakor jih vsebujejo določila zakona o zaščiti delavcev, spadajo v re-sort ministrstva za trgovino in industrijo in se nikakor ne smejo izdajati brez predhodne izjave gospodarskih korporacij.
4. Zahtevamo, da se pri vseh zakonskih ukrepih na polju socialne politike imajo v vidu tudi. interesi samostojnih obrtnikov. Obrtniki upoštevajo in cenijo vsak korak, katerega napravi naša zakonodaja za zboljšanje bodisi gospodarskega, socialnega ali kulturnega položaja našega delavstva, odločno pa ugovarjajo, da se. to vrši na račun že itak zatiranega
obrtniškega stanu. _
«
Glede posredovalnih odborov, ki jih predlaga ta resolucija, je treba povedati, da je ta želja obrtnikov res prav čudna. Posredovanja se vrše že sedaj, in sicer od strani oddelka za socialno politiko ali pa po inšpekciji dela. Razumljivo je. da morejo imeti taka posredovanja le takrat uspeh če je oni. ki krivico dgla pripravljen to krivico popraviti. In tu je treba ugotoviti, da dela krivico skoro vedno delodajalec, kajti delavec sploh nima prilike storiti podjetniku kako krivico.
Vsako razsodišče, ki bi ne imelo tega pred očmi. bi zelo slabo razsojalo In bi izzvalo tako poslovanje še več stavk in še vse bolj divje kot so sedaj.
Druga točka resolucije je pa že z dosedanjim delovanjem naših organizacij ovržena. Vse naše organizacije imajo svoje delovanje usmerjeno tako, da se, če je le mogoče, izognejo stavkam. Po navadi poiščejo vsa pota in možnosti, da bi se stavki na lep način izognile. In ko ob-letaio vse inštance šele potem ko intervencije nimajo zaželenega uspeha, so pri-*
Delavski
Sodrugi, ste li do dobra proučili, premislili izvedbo volitev delavskih zaupnikov? Koliko in kateri obrati so do danes izvolili zaupnike po novem zakonu o zaščiti delavcev?
Sodrugi. zavedajte se. da so industrl-Jalci odredili na konferenci v Belgradu mobilizacijo svojih čet proti zakonu o zaščiti delavcev! Zavedajte se. da je njihova četa močna, pri sedanjem režimu vplivna in pri sklepanju današnie vlade v polnem obsegu soodločujoča. Kako lahek pa bo njihov boj. če bodo mogli trditi, da se delavstvo«, celo organizirano delavstvo samo za zakon v zaščiti delavcev ne briga in za izvedbo zakona ne boduje. — Razmišljajte o tem, če ne bo kapitalizmu olajšan boj proti delavskim zaupnikom, ki bi obstojali samo na papiTju. Kaj ne bo igrača Vašim izkoriščevalcem ubiti delavske zaupnike, še predno bodo začeli delovati, še predno bodo stvorili delavski zaupniki v roki z delavskimi organizacijami proti napadajoči fronti na industri-jalcev. kapitalistov, enotno organizacijo
siljene zgrabiti za poslednje orožje, to Je
stavko.
Sploh se nam zdi. da obrtniki ne iščejo svoiih sovražnikov v pravi smeri. Ako imaio težak položaj, temu niso vzrok delavci. temveč konkurenca tovaren. Mi smo to povedali že večkrat, zlasti smo to dokazali ob priliki, ko je meščansko časopisje zagovarjalo podaljšanje 8urnika v mali obrti. Že takrat smo povedali, da bo to udarec za obrtnike kaiti vsi boljši delavci bodo odšli iskat svoje delo tja. kjer je krajši delavni čas.
Ce so stavke v zadnjem času pogosteje. potem naj gospodje obrtniki iščejo vzroka v tem. da hočejo nekateri petelini že itak slab položaj delavcev še poslabšati. Obrtniki se menda ne zavedajo, da je njih glavni sovražnik tovarnar — konkurent. Ali ne poznajo reka: velike ribe žro male?
Gotovo je. da obrtniški stan vedno boli propada, ali to pa zato. ker ročno delo ne vzdrži konkurence z modernimi stroji. Ta gospodarski proces se bo vršil še naprej in sicer toliko časa dokler ne bodo do malega vse panoge industrije koncentrirane v velikih in modernih tovarnah. In gospode obrtnike čaka pri tem ista usoda kakoršno uživajo delavci, kajti tudi niih bo ta razvoj porinil v vrste proletariata.
Zato nai obrtniki ne iščejo svojih sovražnikov tam. kjer jih ni. temveč naj z odprtimi očmi zasledujejo razvoj gospodarstva, kakor dela to proletariat. Prišel bo čas. ko kapitalizem ne bo mogel več obvladati obubožanih množic, med katerimi bo tudi mali obrtnik v svojih rokah in takrat bo proletariat vzel to skoncentrirano bogastvo, ki je bilo družbi ukradeno v svoje roke ter bo vrnil to imo-vino zopt v roke družbi.
Ta proces, katerega Imenujemo mi socialna revolucija, se sistematično bliža in proletariat se v svojih organizacijah usposablja da bo takrat kos svoji nalogi.
Nadnaravne moči bi moral imeti oni, ki bi hotel ta naravni proces zadržati.
Obrtniki naj zato ne iščejo varstva na škodo delavstva, sicer jih bo razvoj zmečkal na tisoč kosov.
zaupniki.
zakon o zaščiti delavcev branečih delavskih slojev.
Sodrugi danes ie položaj tak, da mora razredno delavstvo braniti meščansko socialno politično zakonodajo pred napadi meščanske kapitalistične družbe.
Gori navedeno razmišljujte! Upoštevajte. da kapitalizem ne bo varčeval z bogatimi, razpoložljivimi sredstvi, kadar bo šlo. vzeti delavstvu tudi najskromnej-še gospodarske pravice.
Zato. sodrugi. na delo. proučite članek o delavskih zaupnikih v predzadnji številki, pa izvedite volitve svojih zaupnikov.
Ko pa boste izvedli volitve delavskih zaupnikov ne pozabite, kakšne naloge mora vršiti delavski zaupnik v obratu.
Zakon o zaščiti delavcev našteva v § 109. zakona o zaščiti delavcev po vrsti vse naloge ki iih delavski zaupnik sme vršiti. Kadar bo delavski zaupnik vršil te v zakonu določene naloge, bo moral podjetnik upoštevati zahteve delavskih zaupnikov, upoštevati njihove
predloge, bo moral vodit! račune 6 za-
htevah delavskih zaupnikov.
Že v naprej pa poudarjamo: naloge delavskih zaupnikov, tudi tiste, ki jih določa zakon o zaščiti delavcev, so tako ver like. tako vsestranske da zahtevajo že samo te naloge delavskih zaupnikov, ki bodo na svojem mestu, in svojih nalog zavestni.
Katere naloge Imajo delavski zaupniki po zakonu o zaščiti dlavcev?
1. Delavski zaupniki delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih m kulturnih interesov delavcev, zaposlenih v podjetju ;
2. vplivajo na vzdrževanje dobrih od-nošajev med delavci in po njih delodajalci :
3. Sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih pogodb med delavci in delodajalci;
4. skrbe. da se delodajalci strogo drže vseh kolektivnih m individualnih delavnih pogodb:
5. posredujejo med delavci In delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih. ki se tičejo mezd. da se taki spori poravnado zlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka zahtevajo zaupniki posredovanje državnih pristojnih oblastev.
Za danes naj zadošča, da naštejemo te naloge, ki ne tvorijo niti polovico nalog, ki jih ima delavski zaupnik po meščanskem zakonu.
Takai 1. točka:	Delavski	zaupniki
ščitijo gospodarske, socialne in kulturne interese delavcev, odpira zaupnikom tako obširen delokrog da objema skoro celo živlienie delavcev, zaposlenih v obratu. Težko bi bilo našteti vse naloge, ki izviralo za delavskega zaupnika že iz te 1. splošne točke. Vsai vemo. poznamo da ima danes delavec vse oolno težav, ne-orilik. Vsai vemo. kako je bilo težko pripraviti podjetnika do tega. poslušati delavca. upoštevati njegove pritožbe. Cim bodo delavski zaupniki vršili to nalogo, bodo mogli vsaj orilično uoostaviti v obratu ravnopravnost v"A kapitalom in delom.
Pa če premotrimo zopet 3. točko: delavski zaupniki sodelujejo pri pripravljanju kolektivnih pogodb.
Vsi vemo. da je individualna pogodba ničeva, šibka, vemo da le tudi pogodba, sklenjena za posamezni obrat le nekak separatni dogovor, in Izkušnje sq nas izučile. da je mogoče skleniti polnovredno kolektivno pogodbo le med organizirano celoto posamezne stroke. Pozabiti ne smemo zato. da se bodo morali delavski zaupniki v posameznih obratih pripravljati proučevati vse ono. kar je v posameznih obratih različnega da bo mogla strokovna organizacija sklepati dobre, delavstvo zadovoljujoče kolektivne po-lektivne pogodbe za celo stroko. In strokovne organizacije, ki so edine poklicane sklepati take kolektivne pogodbe, bodo kos tem težkim nalogam le. če bodo njihovi delavski zaupniki točno, temeljito proučili ter pripravili vso snov za kolektivno pogodbo. Napačno bi seveda storilo delavstvo, če bi sklepalo samo take pogodbe za celo stroko. In strokovne organizacije, ki so edine poklicane, sklepati take kolektivne pogodbe, bodo vedno močno zaslombo v združenih, bo-jazmožnih strokovnih organizacijah.
Čim pa bodo delavski zaupniki dobro pripravili vso snov za kolektivno pogod-
bo. Sofcfo tafftfo IcantroJfrafi. da-H fa IcaSo' izpolnjuje podjetnik svoje obveznosti na-pram delavstvu, ki mu jih nalaga kolektivna pogodba. Le potem bodo mogli delavski zaupniki posvetiti zadostno pažnjo, da ne bo podjetnik kršil pogodbe, in če jo bo kršil, da bodo lahko zaupniki vsak Čas dokazali, da jo krši in delavstvo goljufa.
Sodrngi, le del nalog je naštet Toda že ta del ie tako važen, da bi bilo odlašanje kvarno in neodpustljivo. — Zato. na delo brez odloga in pomisleka.
LJUBLJNSKIM KOVINARJEM!
Kovinarski shod, ki smo ga sklicali k »Novem svetu«, se bo vršil radi pre-i majhnih prostorov, v dvorani
»JVIESTNEGA DOMA«
v nedeljo, dne 1. oktobra ob 9. dopoldne.
Pridite vsi!
Odbor.
Mezdno gibanje stavbinskih delavcev.
V torek, dne 26. 9. 1922 so se vršila mezdna pogajanja pri Zvezi industrijcev v Ljubljani. Na pogajanju so bile zastopane sledeče organizacije:
»Unija stavbinskih delavcev« Celje, »Osrednje dr. stavb, delavcev« in »Osrednje dr. lesnih delavcev« Ljubljana, ter klerikalci in narodni »soc©«.
Vse tri razredne organizacije so stavile zahteve, da se naj mezde zvišajo vsakemu v stavb, stroki zaposlenemu delavcu, ali delavki najmanj za 1 dinar na uro. poleg teh zahtev je Unija stavb, delavcev predlagala, da. se način dosedanjih pogodb minimum in maksimum spremeni, ter je stavila konkretne predloge, ki jih vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Članstvo jih bo zvedelo na shodih. Zveza industrijcev pa ni pristala na ta predlog čeravno so ga ostale organizacije podpirale.
Po daljši debati se je dosegel naslednji povišek plač:
1. Za polirje na uro	28—35 K
2. Za preddelavce na uro 23—28 »
3. Za izučene profesion. na uro 21—25 »
4. Za	kvalific. težake	na uro	17—19	»
5. Za	težake na	uro	13—17	»
6. Za	mladoletne	del.	na uro	10—13	»
7. Za	ženske na	uro	10—13	»
8. Za vajence na uro	10—17 »
Ta povišek se ima izvršiti tako, da dobi vsak delavec od 1. do 3. točke po 3 K na uro. ostali pa najmanj po 2 K na uro Povišanja. To povišanje stopi v veljavo s 25. septembrom.
Gospodje okrog Zveze industrijcev so hoteH uriniti v pogodbo tudi določbo, da se delavec lahko odpusti brez odpovednega roka in brez navedbe vzroka. S tem so hoteli Izročiti delavstvo na milost in nemilost gospodov podjetnikov. Za tako početje so pa hoteli dobiti dovoljenje od delavskih organizacij da bi lahko potem krivdo zvalili na zaupnike, češ saj so pogodbo oni podpisali.
Unija se je temu nasilju odločno uprla, podpirali so jo pa tudi zastopniki ostalih organizacij.
Kljub protestu je g. inž. štfkJje izjavil, da od te točke ne odstopi, ker ima Zveza industrijcev moč v rokah delavci jo pa nimajo. Vsled te izjave so se pogajanja razbila.
Koflko Časa bo fmela gospoda le tako absolutno moč s katero se pri vsaki priliki pobaha, ie pa odvisno od delavstva samega. Dokler se bo pustilo cera ti na toliko organizacij, toliko časa bo gospod Šuklje vedno lahko tolkel po mizi.
Zdi se nam pa. da se zadnje čase precej jasni.
Iz organizacij.
KOVINARSKA STROKA,
Štore. Stavka profesk ' ;tov v tukajšnji tovarni traja že drugi teden. Peti dan sta postala stavkokaza Pauer Franc, jedrar in Kožuh Karel, pom. delavec v livarni.
Stavkujočim so se pridružili tudi rudarji tega podjetja.
Stavkokaza naj bodeta overjena, da bo njihovo veselje kmalu pri kraju, ker stavkujočl ki so odpotovali, se prej ne vrnejo na delo. predno ne obračunajo z izdajalci proletarske solidarnosti. To je, da s stavkokazi ne bodo delali pod eno streho.
1 strugar (Walzendreher) in 1 modelni mizar najdeta stalno mesto v večjem podjetju. Naslov pove centralno tajništvo kovinarjev.
KEMIČNA STROKA.
V mezdnem gibanju se nahaja delavstvo zaposleno v keramični tovarni v Libojah pri Petrovčah. — šamotni delavci pri tvrdki Pertinač, Štore. — papirniški delavci pri tvrdki Rosenberg v Sladkem vrhu — delavstvo v tovarni mila Zlatorog v Mariboru in papirniško delavstvo združenih papirnic Medvode-Goričane.
Vse delavstvo, ki išče dela, svarimo, nal se pri omenjenih tvrdkah ne zglasi, dokler gibanje ne bo končano.
Obenem pa opozarjamo vse delavstvo. naj odločno vztraja Pri svoji zahtevi, da ne bodo tovarne zaposljevate raznih reakcionarnih Wranglovcev.
_____________________Osrednje	tajništva
Strokovno gibanje.
Mlinarji: Kakor smo že v eni zadnjih Številk »Delavca« poročali, je v mlinski stroki v Sloveniji enotni nastop delavstva razbit, Zal moramo to v novič pritrditi. Kolektivna mezdna pogodba je izključena, ker je Zveza industrijcev, načelu ji stoječi načelnik, veleizkoriščevalec delavstva Vinko Majdič ta konzorcij podjetnikov, izrabila slabi položaj delavstva v svojo korist Delavstvo je dalo kapitalistu možnost tega pritiska, ker ni imelo razsodnosti za enoten nastop v enotni organizaciji. Zablode so zaslepile delavstvo v toliki meri, da je pozabilo na preteče nevarnosti. Brezbrižno življenje tja v endan, je veliko zlo delavstva, kar pa tudi ni in ne bo ostalo brez posledic. Samo govoričenje o ljudski nevolji ne zadostuje, ker se tega nihče ne boji, najmanj pa dobro organizirani kapitalistk Povedali smo že neštetokrat in povemo še za v bodoče: Pamet v glavo, da reši kar je za rešiti, ne čakal da drugi rešuje tvoje naloge. S tem boš rešil sebe in bližnjega. Pri mlinarski stroki imamo najboljši vzgled, da delavstvo misli samo za en dan. V tovarno in nazaj, to je njegovo življenje, kaj pa se godi okrog njega in kaj se bo skuhalo na njegov račun, zato se pa ne briga. Kakor smo že omenili je padla kolektivna pogodba v vodo, toda opustiti ne sinemo vsaj ono malo mogočnosti, rešiti posamezne skupine, ki trpe vsled nezavednosti posameznikov. Na primer y Kranju, je upiralo delavstvo oči v skupen nastop in mirno čakalo odrešitelja. Odrešitelj pa vsled netaktnosti nekaterih ostalih skupin, ni mogel priti in to delavstvo bi sedaj trpelo? Zavednost teh ljudi je močnejša, kakor kapitalistični priganjač, ter so se odločili sami izvršiti ono, kar bi morala izvršiti skupnost. Predložili so svojo zadnjo mezdno zahtevo veleiskoriščevalcu Vinku Majdiču. Če Majdič do 30. t m. ne odgovori Ima za računati s posledicami
Rogaška Slatina. Delavstvo obveščamo, da je centrala živilskih delavcev ukrenila vse potrebno, da se v najkrajšem času tzvrše pogaja-
nja. Stvar Je v rokah Pokrajinske uprav« In Delavske zbornice. Pokrajinska uprava bo razpisala pogajanja, katerih se udeleži centrala. Zavlačevanja pogajanj, je kriva samo merodajna gospoda okrog ravnateljske mize v Rogaški Slatini, misli pa naj nikar, da bo s tem kaj pridobila, ker delavstvo zna položiti računa svojega dela isto tako zna dokazati od kedaj In za koliko se je draginja zvišala. Uma plača po 4 K je naravnost škandal in sramota za državno podjetje. Torej pride čas ko si bo delavstvo v obraz povedalo kako je s stvarjo onim, ki žive in ki ga živeti ne puste. Vsi v organizacijo, da se nam omogoči Qm popolnejše izvršiti to gibanje.
Ptuj. Pekovski pomočniki v Ptuju so res na slabem s svojo plačo. Oospodje mojstri so se začeli že zdavnaj ravnati pri prodaji kruha po svojih prijateljih v Mariboru in Ljubljani. Pri tem pa pozabljajo, da delavec, ki kruh dela ne dobi one plače, kakor njegov tovariš v Ljubljani in v Mariboru. Ponujajo malenkostne zneske, ki ne zaležejo niti za cigarete, kamor šele za življenje. Gospodje mojstri naj nič ne podpihujejo ogenj, ki tli v zatiranih delavcih. Če mojstri nato zadnjo urgenco delavstva ne odgovore, bo delavstvo vedelo pri čem je. O tem vprašanju bodemo še ponovno pisali.
Iz artlljerljske delavnice v Ljubljani. Dne 3,
septembra se je vršil shod delavstva iz artilje-i rijske delavnice, ki je bil sklican pod pokroviteljstvom kovinarske organizacije. Na tem shodu j« bua sestavljena komisija za izvolitev zaupnikovi In obenem je bilo naglašeno In obljubljeno, da se bo delavstvo trdno priključilo kovinarski organizaciji Dne 9. septembra so bili zaupniki iz-voljeni pač pa Jih še do danes niti ni blizo. Sami tudi niso še smatrali za potrebno, da se organizirajo in da gledajo, da se bo zvršil sklep omenjenega shoda, da bi bilo potem mogoče s pomočjo organizacije za delavstvo marsikaj doseči Menda je bilo delavstvo v artiljerijski delavnici se premalo tepeno in šikanirano in imajo torej zaupniki dosti »vremena« za izvršitev svojih dolžnosti napram delavstvu in organizaciji. AH ima mogoče kdo kakšen vzrok se kot delavec delavske organizacije bati?
Objave in zahvale.
Delavstvo opozarjamo, da se vršita volitve delavskih zaupnikov mežiškega svinčenega rudnika, po novem zakonu o zaščiti delav-
°£- tTIT‘ ~ Istl dan se tadl vrši obč. zbor podružnice »Unije slov. rudarjev.« Dolžnost vsacega delavca je, da se volitev kakor tudi občnega zbora zanesljivo udeleži Podrobnosti ra lepakih po revirjih. Odbor.
*	*eJ® .,okrožIle strokovne komisije
, J” vršila v sredo, dne 4. oktobra
sv? i« ,i .L ^ zvečer y Delavskem tajništvu, Ker je dnevni red važen, se opozarja člane, da se seje zanesljivo udeleže. — Tajništvo.
Celje. Ker se nahajajo tukajšni krojaški pomočniki v mezdnem gibanju, opozarjamo krots-
S? £10n^t’ikc .to“devno’ da ne potujejo semkaj za delom, dokler se stvar ugodno ne reši
Osrednje društvo živilskih delavcev v 1
ljani, sklicuje za dne 3. oktobra t L ob pol url zvečer svojo 11. redno centralno sejo, ki se vrši v društveni pisarnL Posebna vabila za to sejo se ne bodejo razpošljila. vsi centralni odborniki, se naj zanesljivo seje udeleže.
Tedenski pregled.
'Ljubljana, 6, septembra 1922.
Na Daljnem vzhodu te zopet odigravajo važni dogodku Ruske sovjetske lete so pod pritiskom razmer zasedle Torkestan in dospele tako na mejo Indije, To je b3 ie davni sem starih ruskih despotov, to je Mo stremljenje ruske imperialistične politike do danes, uresnk čilo pa se je to Sele sedaj.
Da ta vest ni prijetno tznentidOa Anglijo, je več ko jasno. Nenadoma so se pojavite v evropski politični javnosti govorice o raznih političnih kombinacijah v orientu. Hočeimočei so bdi zapleteni v zadevo — Turki. Pojavil se je — že tolikokrat umorjeni — Enver*pa$a in sklenil z zmagovitim Kemebpedo političen do. govor, po katerem si oba mogotca, podobno kakor antantni potentati, razdelita ozemlje A zb je na tnterene sfere. Kemebpata naj bi prodiral v Mezapotanijo in Malo Azijo, Enverrpaia pa naj bi se obrnil proti Perziji in Indiji.
Ne glede na imperialistično smisel teh go. vorfc, kaie tudi zgoraj navedena vest, da je to izključeno. To si je mogel izmisliti le propada.
joči antantni imperializem. Vrhu vsega se bodo
Turki čuvati, delati zoper Rusijo, ki jim prav sedaj ne nasprotuje. Koliko resnice je na tem, da bodo Rusi in Turki nastopili v skupni fronti, ni mogoče presoditi, res pa je, da jih vežejo skupni interesi. Zanimiva je izjava ruskega mu nistra zunanjih poslov čičerina glede bodoče vvske politike. Dejal je, da zasleduje ruska po> litika dva glavna cilja. Najprej hoče zavoro* vati svoje meje, da bo varna pred nebrojnimi nasprotniki, nato pa hoče delati z vsemi silami na to, da dvigne produkcijo v notranjosti države. Temeljna ideja ruske zunanje politike pa je, da ohrani prijateljstvo z onimi sosedni* mi državami, ki so ogrožene v svoji cksisienci. Tu namiguje Rusija seveda v prvi vrsti na Turčijo. Samo politični analfabet pa bi mogel trditi, da je čičerin govoril preden je o tem obvestil Turčijo,
*
\ *
Vse gospodarske konference, ki so se vrt Mie v Evropi so doživele polom. Ameriški za* siopniki, ki so jim prisostvovali so se pa ven* dar mavsičeser naučili. Najprej seveda opreznosti, potem pa, kako se v takih slučajih ne sme postopati. Ker pa je vprašanje gospodar* ske obnove življensko vprašanje vsega sveta, se bavi tudi Amerika popolnoma resno s tem problemom. Predsednik Zedinjenih držav Har* ding namerava sklicati začetkom prihodnjega leta mednarodno gospodarsko konferenco v Washington, kjer kočejo Američani pokazati, kaj znajo. Upajmo, da bo njih delo uspešnejše kakor njihovih evropskih tovarišev. Vsekakor pa bo dek> za vzpostavitev solidnih gospodar* s kih odnos a jev postavljeno na širšo podlago, ker je tudi pogoj za uspešno delo na tem polju.
•
Značilno za vso dosedanjo politiko antante je, da koče vprašanje Bližnjega vzhoda rešiti kratkomalo v — Londonu. Tu so se sestali za* siopniki Anglije, Francije in Italije in hoteli za zeleno mizo s par puhlicami urediti homatije v Mali Aziji in skrajni evropski obali ob Bo* spotu in Dardanelah. Nočemo se ozirati na naše staUSče o tem problemu, vendar se nam zdi, da se tako važna vprašanja, ki se ne tičejo sa* mo Turčije in Grške, ki ne tartgirajo samo trgovskih interesov antante, ne rešujejo tako enostavno kar v Londonu, ati poljubnem mestu antante, odkoder po našem mnenju ni pričako* vati pravične razsodbe. Mimogrede naj orne* nimo grozovite govorice, ki se širijo o divjanju Turkov v Smirni. Razmesarili so baje tamoš* njega grškega metropolita. Da so Turki pred par stoletji res mesarili, je več ko verjetno, da je slovanska raja pod Turki v prošlem stoletju hudo trpela, je tudi več ko res, da pa se glede ravnanja s pripadniki tujih plemen Angleži in Francozi prav nič ne razlikujejo od Turkov, je pa še stokrat več kakor res.
*
Londonski razgovori morajo privesti do »o* glas ja med Anglijo in Francijo, tako sta skic* nila angleški zastopnVc lord Curzon in fronco* ski ministrski predsednik Poincare. Stvar mora naprej, če ne z lepa, pa z grda. Orientsko vpra* sanje se mora rešiti. V svet gredo poročila o popolnem soglasju med Anglijo in Francijo, vendar pa je vmešavanje Italije precej sirmtji* vo. Antanta namerava, ko uredi zadeve med* seboj, sklicati mirovno konferenco, h kateri povabi tudi angorsko vlado, če bo hotela priti seveda. Zakaj, neverno še kako se stvari rami* jejo. Turčija zahteva brezpogojno zase Čari* grad in Tracijo, Grčija Tracijo pod nobenim pogojem noče izpustiti iz rok, Rusiji so po m* skc*turški pogodbi v Moskvi zajamčena gotova prava, ki sc tičejo zlasti svobode morskih ožin, Anglija zahteva svobodo morja in morskih ožin, ki bi jih rada izkoriščala sama, Francija bi pa rada pokroviteljstvo nad Carigradom. Tako je sedanji položaj, ki je privedel do tega, da zbira in osredotočuje Turčija svoje čete ob azijskih obalah Bospora in Dardanel, pripravljena vsak čas udreti v Evropo, da se vrše v Carigrada po*
kol}I, da križarijo po marmankem morju angfe«
ške vojne ladje, da Grčija mobilizira in, da se pretakajo po evropskem časopisju ogromne množine — črnila.
Delavstvo vsega sveta pozorno gleda na te dogodke, ki bi mogli v neugodnem slučaju po* vzročiti novo svetovno krvolitje. Amsterdam* ska strokovna internacionala je izdala sporne* nico, v kateri opozarja vesoljno delavstvo, naj ne pozabi resolucije z rimskega svetovnega de* lovskega kongresa, kjer so se obvezale vse de* lavske organizacije, da v slučaju nove vojne proglasi generalno stavko vse delavstvo na svetu. To je tudi najuspešnejše sredstvo zoper vojno.
m
O vseh teh dogodkih na Bližnjem vzhodu bo seveda sklepalo tudi društvo narodov. Svet društva narodov, v katerem so bile doslej za* stopane le Anglija, Francija, Italija in Japonska, se razširi v toliko, da se pritegne vanj tudi za* stopnika Češkoslovaške in Norveške.
Po poletnih počitnicah se v Evropi polago* ma začenja notranje politično življenje. Obe francoski zbornici sta sklicani za 12. oktober, na Češkoslovaškem sklepa ministrski svet o ret konstrukciji vlade, bolgarsko sobranje, ki bi se imelo sestati 2. oktobra, pa bo jelo zasedati radi nujnih dogodkov najbrže že preje.
V Nemčiji so se prošli teden vršili burni dogodki v Vratislavi. Večja podjetja so izprla veliko število delavcev, na kar so delavci otUoč> no odgovorili. Policija seveda ni prijela krivca, temveč jela je zapirati delavce.
O upostavitvi gospodarskega stanja v 7Av* stri ji se kar naprej govori, v Evropi in Ame» rikt. Toda preko besed ne pride. Da si odpo• more iz naj več je stiske, je bila avstrijska vlada primorana, zvišati s 1. oktobrom železniške ta* rife za približno 200%. Preklicano drago se bodo vozili Avstrijci1 Toda ne dražje kot mi.
«
1Zakonodajni odbor kot predhodnik zaseda* nja narodne skupščine »deluje«. Prvi njegov uspeh je, da je bit zakon o uradniški pragma* tiki odgoden. Zaenkrat sc baje izdela poseben
zakon o dragtnfskih dokladah. Vreden m to h* vrši, bo preteklo seveda še mnogo vode. Pa le čakaj, ti para uradniška, saj imaš čast Drugi uspeh zakonodajnega odbora je nadaljna reduk* cija uradništva. Prav je, da se odstrani uradni* štvo, ki ne dela, ni pa prav, da se reducira tam, kjer bi bile delovne moči najbolj potrebne. Pri nas pa vse kaže, da bo vlada reducirala najbrže urade in ustanove, dočim beremo ravno zadnje dni o imenovanju povsem nesposobnih uradni* kov v dvorne svetnike i. t. d. Ta kriči do neba in ne more razburjati samo poštenega uradnika, temveč vse delovne sloje.
Voditelji demokratske stranke skušajo v svojem časopisju na vsak način zakriti spor v stranki. Toda že ta nervoznost jih izdaja. O nesoglasjih v stranki bo sklepala seja glavnega odbora demokratske stranke, ki se bo vršila dne 10. oktobra.
Na Hrvatskem poka v Radičevi seljački stranki. Iz stranke je izstopil eden glavnih vo* diteljev dr. Hausler. Ne bo prava pot, ki jo ubira kum Stipical (Radič).
Poglavar Slovenije cesar Janez se je umak* nit v samstvo, kjer prost boga očeta, ter vse svetnike in svetnice božje za — razsvetljenje in pa za novo službo. Ker pa ima zlat frak in ju* naško sabljo, ki mu opleta po hrabrih bokih, mu gotovo ne bo teško najti mesta.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
=== registroma zadruga z omeieoo zavezo ===
ftprejema ttrmullno vlog« voak delavnik od 8. do 13 ura in jih obrestnje po distih
4%
Rentni davek plača drnfitvo iz svojega. Obresti te kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovom. Posojila daje avojirn zadružnikom proti vknjižbi, na oaobnl kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menke so eskomptujejo po bančni ob rastni meri.
wr Edini, res deMii dni zavesi.
Czadnje nOVOSfti) priporoča svojim elanom
uran tem a Hi
I	Poif-M.
Hal SLI	firzflj.nasl..Kodes* Liljana.
Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna L, Črna II.
Somišljeniki: Lev prodalalnsh svojih zadrag kupujete vedno najbolje in najceneje !
Pristopnina K 10, Kdor Se ni član, naj pristopi! Delež k 200.
Poštni predal ll 13.
Telef. inUt.t?fi.
Cen Sr a B a: Podružnice: