£C
Abbonamenti: Meso 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, £dizione domenica, anno 34 Lire, E»tero 50 Lire. C C. P.J Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le inierzioni.
Izhaja vsak dan tfutral rasen poatdelfka in dn«v« po praznik«.	Filiale«
Noto me*lo
b Urednli t to In apravai Kopitarjeva 6, Lfabljana. g	..,„„,.,	:	n
I Redazione, Ammlnl«tr.zion«i Kopitarjeva 6, Lnblana. i Concessionarla esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana Š	Teleton 4001—4005.	1	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Podružnica: Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Vojno poročilo št. 675
Angleški rušilec potopljen
V Cirenajki živahno delovanje patrol 11 angleških letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajk} živahno delovanje patrol.
Nača letala so obstreljevala sovražnike, zbrane jugovzhodno od M e k i I i j a.
Nemški lovci so sestrelili en Curtiss.
Med letalskim napadom na Bcngazi, ki je povzročil le lahko škodo, je protiletalska obramba sestrelila dva bombnika, ki sta se v plamenih zrušila.
Pri poskusu napada na letališče v De m i je bilo sestreljenih sedem nasprotnih letal brez vsakršne izgube nn naši strani.
Letališča, pristanišča in protiletalske postojanke na Malti so bile večkrat uspešno bombardirane in bilo j" povzročeno veliko razdejanje. V letalski bitki je angleško letalstvo izgubilo en Spillfile.
Eno naše torpedno letalo je moralo pristati v srednjem Sredozemlju. Posadka je ostala nepoškodovana in jc bila ujeta.
Od 6 ladij, ki so bile v konvoju, je bila ena pr"d nekaj dnevi torpedirana od sovražne pcdmomice blizu grške obale. Reševalci so se podali vneto na delo. todn zaradi razburkanega morja so lahko rešili le nekaj vojaškega osebja, ki je bilo na krovu.
Naše pomorske sile so zažgale in potopile angleški rušilec »Havoch«.
Admiral Jachmo
povišan v armadnega admirala
Rim, 7. aprila. AS. Admiral Angelo Jachino je bil imenovan zu armadnega udmirala. Admiral Jachino je bil rojen v San Remu 24. aprila 1889 in je stopil leta 1904 v pomorsko akademijo, ki jo je končal leta 1907. Posebno se je odlikoval v svetovni vojni 1914—1918. kot poveljnik torpedovke >66 PN«4 kjer je zaslužil ebr
Duce obdaroval ranjence
Za praznike je Duce obdaroval vojne ranjence in obiskal Frosinone, kjer ga je prebivalstvo prisrčno pozdravilo
rno kolajno za zasluge. V mirnem času je opravljal potem često visoke službe v pomorskem poveljstvu in se je odlikoval v pomorski
znanosti. Avgusta leta 1935 je bil imenovan za kontreadmirala ter se je odlikoval kot poveljnik dveh lažjih enot v Španiji. -Kot divizijski admiral se je 1938 udeležil akcij italijanske imornarice v Albaniji. Leta 1940 je postal admiral eskadrc in je bil 16 mesecev šef pomorskih sil in se je kol tak udeležil 28. marca 1941 pomorskih bitk v srednjem Sredozemlju ob sirski obali ter bitk 17. decembra 1941 in 22. marca 194.2. V teh bojih je odrezal sovražniku možnost za dovoz živeža in okrepitev ter je podpiral Osne čete, ki so se borile na libijskem bojišču.	.
Rim, 7. aprila. AS. Duce je sprejel admirala Angela Jachina, vrhovnega poveljnika italijanskih jjomorskih sil, ki mu je poročal o bitje! na dan 22. marca, ko je razpršil sovražni feonvoj ter poškodoval dve sovražni križarki |n tri rušilce. Duce je izrazil njemu in gene-ralnemuv štabu ter moštvu posebno priznanje za njihovo požrtvovalnost in njihovega junaškega in bojnega duha, ki so ga jjokazali v teh bitkah.
Rim, 7. aprila. AS. Tudi druga vojna Velika noč je hrabrim italijanskim ranjenim ter pohabljenim vojakom prinesla izraze hvaležnega ter priznavajočega duha italijanskega ljudstva. Otipljiv in najvišji izraz tega enodušnega priznanja je bil Ducejev dar, ki so ga tovarišem v sivozeleni obleki, ležečim po različnih bolniških središčih vse Italije, prinesli dostojanstveniki stranke ter fa-šistovske ženske.
V Rimu je Ducejev dar nesel v dom pohabljencev »Kneginja Pieniontska« na Via Aurelia, sam tajnik Stranke. Sprejel ga je ravnatelj zavoda in vodja zdravstvenega osebja. Ministra Vidussonija je pri obisku spremljal tudi rimski zvezni tajnik. Minister je sam izročil Ducejev dar v^sem poliab-Ijenim vojakom, ki bivajo v zavodu ter se dolgo in ljubeznivo pogovarjni z njim. Za slehernega je našel besedo pohvale, spodbude in tolažbe. Bolni tovariši so večkrat izrazili tajniku stranke svojo neskončno vdanost in svojo toplo hvaležnost
do D liceja. Tajnik stranke je potem odšel v okrep-čevališča na postaji Termini in na postaji Tilnir-tina, kjer se je razgovarjal z vojaki, potujočimi skozi Rim. V drugo rimske vojaške bolnišnico so Ducejev dar nesle fašistovske žene.
Rim, 7. aprila. AS. Pokrajina Ciociara jc bila v soboto deležna Ducejevega obiska, ki si ga je že dolgo želela.
Ob 10 je Duce prispel v spremstvu Eksc. Ric-cija in Favagrosse ter predsednika »Agipa<, prefekta in zveznega Tajnika iz Frosinoneja v veliko tovarno, v kateri predelujejo in pripravljajo v tehnične namene metan. Duce se je ustavil pred posameznimi napravami. Delavstvo in kmetsko prebivalstvo, ki se je ob Ducejevem obisku zbralo okrog tovarne, mu je priredilo navdušene ovacije. Duce je odobril program nadnljnega dela v tovarni in je izrazil svoje zadovoljstvo nad doslej doseženimi uspehi. Tovarno je zapustil med živah-
nimi manifestacijami in prispel ob 10.45 v Frosinone, kjer ga je sprejela ogromna množica ljudi z nepopisnim navdušenjem. V gostih špalirjih so se ljudje razpostavili po glavni cesti ter vzklikali Duceju ter mu izrazili vso svojo vdanost in vso svojo neomajno vero vanj in v zmago. Duce je stopil iz avtomobila in peš odšel na kraj sredi med množico. Frosinonski župan mu jc izrazil hvaležnost in vesel je spričo časti, izkazane mestu z dolgo pričakovanim obiskom. Množica po večini kinotskih ljudi, žen in otrok, je obdala Duceja tako. da se je moral ganjen ponovno ustaviti. Z nasmehom jo izrazil svoje priznanje in svojo zahvalo za manifestacijo ljudstva, ki je že lela želelo, da bi ga videlo in je bilo končno poplačano. Ko je stopil v avto, da bi zapustil Frosinone, so ovacije doseglo vrhunec. Malo pozneje ga ie ogromna množica znova pozdravila z nepopisnim navdušenjem na železniški postaji, odkoder je Duce z vlakom ob 11.10 odpotoval nazaj v Rim.
Velik letalski napad na Ceylon
Japonska letala so izvedla prvi napad na Colombo, prestolnico Ceylona V Birmi imajo Japonci popolno premoč v zraku
Duce sprejel Eksc. Graziolija
' Rim, 7. apr. AS. Duce je sprejel Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine, ki mu je podal poročilo. Duce mu j? dal navodila glede dela na gospodarskem in upravnem polju.
Tokio, 7. apr. AS. Japonski glavni stan potrjuje, da so mornariška letala silovito napadla Colombo, glavno mesto na indijskem otoku Cey-lonu in povzročila hudo škodo. Napadi so v glavnem veljali trgovskim in vojnim ladiam, letališčem, zlasti pa še poglavitnim vojaškim ciljem okoli mesta Colomba.
Tokio, 7. apr. AS. V japonskih krogih pripominjajo, da ima bombardiranje Colomba na otoku Ceylonu bolj političen kakor pa vojaški pomen. Bombardiranje je razumljiva posledica japonskih operacij na otočju Andamani. Med tamoš-njim pristaniščem Port Blair ter med Colombom je 1550 km. Ta kraja tvorita tudi zemljepisno prednji postojanki v Bengalskem zalivu. Bombardiranje Colomba spada v okvir japonskih načrtov za zaporo Bengalskega zaliva. Vojaške naprave v Colombu so zanje čase zelo pomnožili in ojačili, zakaj mesto tvori poslednje angleško oporišče, ki lahko zagotovi nekaj zveze z Avstralijo. Bombardiranje Colomba bi utegnilo pomeniti, da so se indijske sanje o svobodi podrle, in utegnile postati krik njihovega končnega osvobojenja.
Tokio, 7. apr. AS. Agen. Domei poroča z bojišča v Birmi, da je bilo pri japonskih letalskih napadih od 25. do 31. marca uničenih 105 angleških letal na tem bojišču.
Rim, 7. apr. AS. Amer. vojno ministrstvo poroča, da je položaj ameriških čet na polotoku Ba-tangu in na otoku Corregidorju (na Filipinih) vedno težavnejši in da japonska oblegovalna vojska zaseda nove dele ozemlja.
Bangkok, 7. apr. AS. Poročajo, da so jap. bombniki v nedeljo zjutraj znova bombardirali pristanišče Port Moresby na Novi Gvineji.
šanghaj, 7. apr. AS. O obupnih sedanjih angl. prizadevanjih za dosego sporazuma z vsaj nekaj indijskimi voditelji, najbolj zgovorno priča razodetje, da je novica o japonskem izkrcanju v birmanski luki Akyabu čista in gola angleška izmišljotina. S tem so Angleži hoteli pospešiti počasna pogajanja med Crippsom in Indijci. Zato 60 vrgli v svet novico, da naj bi se bili Japonci izkrcali nedaleč od indijske meje. To zlagano novico so seveda objavili ne 6amo listi v državah, ki so zaveznice Anglije, temveč tudi listi po nasprotnih državah, saj se je zdelo, da nasprotnik sam priznava hudi udarec. Angleška propaganda je očitno računala na velikonočne praznike in pa na dejstvo, da veliko poročevalskih ustanov počiva, zaradi česar bo novici usojeno daljše življenje kakor pa bi ji bilo sicer. Toda spletka se je kar hitro razkrinkala.
Bangkok, 7. aprila. AS. Po poročilu agencije Reuter iz Sydneya, so se japonske čete izkrcale na večih krajih na Salomonskih otokih. Zasedle so
Konec zimskih bojev na vzhodu
Nemci se pripravljajo na ofenzivo, na boljševiški strani pa so izčrpani
Berlin, 7. apr. AS. Po sodbi nemških vojaških veščakov bi zimski boji na vzhodnem bojišču zdaj bili pri kraju in za položaj je značilna prehodna doba, ko zaradi odjuge večje delovanje ni možno. V tej dobi zbirajo sile za borbo, ko bo nastopilo suho vreme. Tako na nemški kakor na sovjetski strani so že zdaj vidne priprave za nove napadalne in obrambne nastope. Pri sovjetih se že opaža izčrpanost kot posledica nekoristnega trošenja sil v zimskem vojskovanju. Nemški oddelki, ki so v prvih vojnih črtah navzlic snegu in ledu kljubovali" v-inovnim boljševiškim napadom, • r-i
se seveda ne dajo primerjati z novimi spočitimi četami, pripravljenimi za napad. Toda nikdar in nikjer na vsem ogromnem bojišču ni bojni duh nemških čet klonil niti za hip. Številke ujetnikov in vojnega plena, ki jih je za prvo trimesečje letošnjega leta objavilo nemško vrhovno poveljstvo, dajo prepričljiv dokaz za to. Na boljševiški strani pa je položaj docela drugačen. Množični napadi, ki so napadalcu vselej prinesli močne izgube, so boljševike v zimskih bojih veljali mnogo. Računi nemškega vrhovnega poveljstva o tem so prav izčrpni.
Nemški list o treh sovjetskih lažeh
Berlin, 7. aprila. AS. »Volkischer Beobachter« komentira smešne laži, ki naj bi zboljšale Stalinov položaj, povzemajoč iz drugih nemških listov tri dogodke zadnjih 24 ur, katere bi boljševiska propaganda zaman rada zakrila in napačno predstavila: 1. navzlic nedvomnim dokazom in poročilom ivedskih strokovnjakov, ki so dognali, da so 6pu-•tila bombe na Happaraijdo v Botnijskem zalivu sovjetska letala, Sovjeti še vedno odganjajo odgovornost za to bombardiranje; 2. finsko javno mne. nje je globoko užaljeno zaradi novih odkritij, ki so
sedaj prišla na dan o neverjetnih 60vjel6kih izzivanjih, ki so povzročila sovjetski napad na Finsko; 3. 6rd in prezir, ki je nastal v Nemčiji zaradi Govjet-skih laži, češ da je Nemčija inscenirala v Ankari atentat na nemškega poslanika. Omenjeni list pravi, da vsa ta dejstva popolnoma razkrivajo moskovske laži, za katere v Celoti odgovarja Stalin. Ti trije primeri, 6 katerimi se Kremelj zaman trudi zboljšati položaj Sovjelov, nimajo nikake medsebojne zveze, toda z ozirom na svoj izvor, značaj in čas jasno kažejo, kakih načinov se poslužuje Stalin, da bi sve-
otok Bulo ter kraje Kijeto, Keso in Pai6i na severnem delu otoka Bougainville.
Tokio, 7. aprila. AS. Japonski glavni stan jo objavil poročilo o vojaških uspehih na Kitajskem od začetka vojne na Daljnem vzhodu. V 34 bitkah so japonske sile v bojih s čungkinškimi četami zajele ali ubilo 76.066 Kitajcev; med njimi je bilo 58.313 mrtvih. Japonske izgube znašajo v istem času le 2.536 padlih in 6382 ranjenih. Japonski vojni plen znaša pet letal, 17 tankov, 1470 avtomobilov, 203 vagone, 201 top, 1353 strojnic ter 12.433 ptišk. Japonci so nadaljo v tem času sestrelili 32 kitajskih letal, uničili 4 topničarke in 13 tovornih ladij.
Kralj Mihael in Antonescu sta prebila praznike med vojaki
Bukarešta, 7. apr. AS. Romunski kralj Mihael in maršal Antonescu 6ta preživela veliko noč med vojaki in ranjenci z vzhodnega bojišča. Kralj je obiskal v Bukarešti vse vojaške bolnišnice ter je razdeljeval darila med ranjence. Maršal Antonescu je odšel na bojišče ter je prebil praznik med svojimi vojaki v prvi bojni črti. Najprej 6e je ustavil v Odesi, kjer so ga pozdravili nemški in romunski častniki, nato pa je nadaljeval pot proti bojišču.
Hitler sprejel načelnika romunskega glavnega stana
Berlin, 7. apr. AS. Iz Hitlerjevega glavnega 6tana poročajo, da je Hitler tam sprejel načelnika
romunskega generalnega štaba Stellea, ki zdaj potuje po Nemčiji. General je na povabilo nemške vojske obiskal različne vojaške oddelke ter nemške vojaike naprave.
Nemško vojno poročilo
Novi nemški uspehi na vzhodu — Sovražnik povsod odbit
Hitlerjev glavni stan, 7. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču so dovedla lastna napadalna podvzetja nadaljnje uspehe. Sovražnik je napadel na mnogih odsekih, pa je bil povsod odbit.
Težko topništvo je nadaljevalo z obstreljevanjem važnih vojaških ciljev v Petrogradu.
Včeraj je sovražnik izgubil 29 oklepnih vozil in in 60 letal. Nekaj letal je bilo sestreljenih v zračnih bitkah, ostala pa so bila uničena na tleh.
V Severni Afriki živahno obojestransko izvidniško delovanje. Bojna in lovska letala so napadla angleška letališča v M a r m a r i k i kakor tudi na egiptovski obali in so razpršila zbrana sovražna vozila jugovzhodno od M e k i 1 i j a. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 6 angle. škili letal.
Močni oddelki nemških bojnih, strmoglavskih in lovskih letal so podnevi in jionoči nadaljevala z napadi na vojaške naprave na otoku Malti. V doku ležeči angleški rušilec je bil zažgan.
Na južni angleški obali so nemška bojna letala zadela neko radijsko napravo.
Angleški bombniki so izvedli zadnjo noč vznemirjajoče napade na zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelil' tri bombnike.
Lovska skupina »Miildersc je dosegla včeraj svojo 3.000 zmago.
Berlin, 7. aprila. AS. Uradna nemška j>oroče-valska agencija poroča, da so predsnočnjim angleška letala znova napadla Pariz. Silna nemška protiletalska obramba je odbila angleška sovražna letala od vseh važnih industrijskih ciljev. Bombe so povzročile le lažjo gmotno škodo
Tojo vabi in opozarja Indijo
Pred indijsko izjavo o angleških predlogih
Tokio, 7. apr. AS. Tiskovni urad ministr. i da Pandit Nehru vztraja na enotnosti Indije re-predsednišlva objavlja naslednjo izjavo predsedni- J koč, da Indija ne obsega le zgolj angleške Indije,
ka vlade, generala Toja, Cesarske sile, ki so po zavzetju Rangoona zasedle najvažnejša vojaška oporišča na Indijskem oceanu, oziroma na Andaman-skem otočju, kamor so bili pregnani indijski rodoljubi, ki so se pregrešili s tem, da so se borili za neodvisnost svoje domovine, so zadale britanskim silam in britanskim vojaškim napravam nove zelo hude udarce. Trdni sklep našega cesarstva, da stre ameriške in angleške sile, se je zdaj uresničil. A če bo Indija še naprej pod angleškim vojaškim nadzorstvom, se bojim, da jo bo v nadaljnjih bojih proti japonskim silam zadela huda nesreča. Japonci še daleč ne smatrajo Indijcev za svoje sovražnike. Japonske namene glede Indije sem podrobno razložil v svojem govoru ki sem ga imel 12. marca, na dan japonskega cesarstva. Trdno sem prepričan da je zdaj napočil ugoden trenutek za indijsko ljudstvo, da napne vse svoje sile ter uresniči svojo vročo željo, ki je izražena v geslu: Indija Indijcem, in si tako zagotovi takšno indijsko ustavo, kakršno si vsi žele. Britanski vpliv v Indiji je na tem, da izgine. V tem trenutku bi rad znova poudaril, da Japonska pričakuje, da 400-milijonov Indijcev ne samo hoče odstraniti vojno nesrečo in se ne bo dalo zapeljati z lahko izpol-njivimi angleškim obljubami, pač pa, da hoče tudi izkoristiti lepo priložnost, ki se jim nudi, da stro verige, ki so jim jih zapeli okrog nog Angleži, ter da se bodo pogumno borili za svobodo in neodvisnost svoje domovine.
Bangkok, 7. apr. AS. Novice iz indijske prestolnice pravijo, da je na včerajšnji feeji izvršilnega odbora indijskega kongresa predsednik Azad povedal, da bodo sklepe odbora glede predlogov angleškega odposlanca Crippsa objavili najbrž danes.
Berlin, 7. aprila. AS. Iz Londona poročajo,
tovnemu javnemu mnenju zakril resnični obraz boljševizma, 6voje zločinske načrte in predvsem kata. strofalni položaj, v katerem 6e 6eda| nahaja sovjetska Rusija.
ampak vse indijske države. »Za to Indijo se borimo,« je rekel Nehru, »in ne bomo nikdar dovolili, da bi bila Indija razkosana. Indija mora obstajati kot ena sama svobodna država.c
Tokio, 7. aprila. AS. Japonski tisk pri svojih poročilih o letalskem napadu na otok Ceylon poziva Indijo, naj ostane izven vojne ter se upre Angležem.
Bangkok, 7. aprila. AS. Iz Allahabada poročajo, da je bila na javni seji muslimanske lige »Za Indijo« soglasno sprejeta resolucija, ki pooblašča presednika Jinaha, da sme takoj jvxivzcti vse potrebne ukrepe za zaščito življenja, časti i" imetja muslimanov.
Švedski protest v Samari
S'ockhoIm, 7. aprila. AS. Švedski zunanji minister je naročil švedskemu poslaniku v Samari, naj vloži pri sovjetski vladi pro!of!tio noto, ker so sovjetska letala 2. aprila bombardirala Haparan-do na švedsko-finski meji.
Tuje letalo nad Bolgarijo
Sofija, 7. aprila. AS. V nekaterih bolgarskih mestih je bil dan letalski alarm zaradi prihoda nekega neznanega letala, po vsej verjetnosti sovjetskega. Letalo ni spuščalo bomb.
Velikanske količine angleškega petroleja na morskem dnu
Berlin, 7. aprila. AS. Mnogi berlinski listi pišejo o velikem številu sovražnih petrolejskih ladij oziroma takih, ki vozijo pod sovražno zastavo, ki so jih potopili Nemci od začetka vojne do danes. Potopljenih je bilo skupno 2,755.900 ton. Tako je sovražnik do danes izgubil že toliko goriva kakor ga proizvaja na primer Irak v enem letu. V to število pa niso vštete tiste sovražne pelro-lejske ladje, ki so jih potopile italijanske in Japonske sile.
Širim g
»SLOVENEC«, sreda, 8. aprila 1942-XX.
fitev. 80.
Rimsho pismo:
Veliki teden v Rimu
£
»Videli hodete,« tako ml je pravil eden naših vrlih bogoslovcev, ki študirajo na tukajšnji Gre-goriuni, »kako močno veliki teden razgiba Rimljane. Nikdar v letu ne stoji mesto tako pod vplivom verskih dogodkov kakor v tednu pred velikonočnimi prazniki.«
Govoril je resnico. Gotovo k temu nastrojenju rimskega prebivalstva mnogo prispevajo postni govori, ki so v glavnujših rimskih cerkvah vse dni v postu in so letos zbrali posebno veliko poslušalcev. Istemu namenu služi tudi postna ■pobožnost — ohhajanje stacij, o kateri sem ie zadnjič več poročal. Kot nekak uvod v skrivnosti velikega tedna se na praznik Žalostne M. B., na cvetni petek na Koro Komuno v prostoru, ki se imenuje basilica di Massenzio —, ki so le razvaline ogromnega svetišča, ki ga je zadnji poganski cesar MaksenciJ pričel zidati v spomin na svojega sina Komula, a je stavbo končni šele cesar Konstantin — obhaja pobožnost sv. kri-ževegn pot'a. Letos je bilo deževno vreme in udeležba ni bila tako številna. Organizacijo ima v rokah bratovščini! križevega potu, ki na velikem prostoru postavi štirinajst lesenih križev, nakar v sprevodu prikorakajo med petjem in molitvijo rožnega venca možje, oblečeni v 6pokorne rjave halje, ki jim zakrivajo tudi glave in obraz. Ko se približajo prostoru, na kuterem stoje križi, pokleknejo in opravijo kratko molitev. Nato se prične križev pot, duhovnik pu pridign ob posameznih postajuh in se spominja dogodkov Kristusovega trpljenja. Od postaje do postaje se premikajo le člani bratovščine, toda pri pobožnosti sodeluje vsa množica vernikov kakor po naših cerkvah.
Cvetna nedelja je bila letos v Rimu hladna in deževna. Brez preslanka je močno deževalo, kur pa ni oviralo vernikov, da ne bi v velikih množicah prisostvovali cerkvenim obredom. Prvič sem videl, dn so bile tudi velike rimske cerkve razmeroma polne. Med drugim me je to dopoldne zaneslo tudi v baziliko sv. Puvlu, ki je zunaj obzidja. To čudovito svetišče napravlja name vedno globlji vtis. V prečni ladji pred velikim oltarjem je bilo polno ljudi. Sel sein nizdol globoko v cerkev med stebrovje, ki nn nek izreden način odžarja luč, ki je v mračnem dnevu le skromno prodirala v svečan prostor. Ta cerkev s svojimi kraljevskimi vrstami stebrov, s svojo umerjeno svečanostjo, mirnostjo in dovršenostjo, se mi zdi kakor odsvit večnosti. Kakor dn je nekaj dokoučnega, nekaj ustaljenega, kar ni več podrejeno zakonom razvoja in spremembe. Od skrajnega velikega oltarja se čuje petje benediktincev, ko da prihaja iz velike daljave. Tudi njih koralno petje je do kraja prečiščena duhovna umetnija. Kako se prilega v ta prostor! Brez-strnstno je, čeprav ne brez čustva. Med stebrov-jem vstaja in tone proseča melodija, kakor utelešen izraz večnega hrepenenja, ki ne bo nikdar utešeno, dokler bo človek hodil po zemlji.
Cvetno nedeljo, ponedeljek, torek in sredo je vrhovni penitencijar kardinal C a -n a 1 i obiskal štiri glavne rimske bazilike: sv. Pavel, Lateran, Maria Maggiore in sv. Peter. Po ve-černicah postavijo v stranski ladji, kjer so navadno spovednice, z višnjevim žametom prevlečen prestol, na katerega sede kardinal. K njegovim nogam poklekujo verniki, ki so opravili velikonočno spoved, on pa se jih dotika z dolgo šibo, ki jo drži v desni roki. Obred simbolizira javno spokornosl in je v zvezi z odpustki. Verniki so ceremonije udeležujejo v zelo velikem številu, med drugim tudi mnogi visoki častniki in upravni funkcionarji. Na splošno opazujem pri Rimljanih, da smatrajo versko življenje za stvar osebnega doživljanja in prepričanja, ki se ga pred javnostjo prav nič ne sramujejo. Tisti, ki so verni, svoje vere ne skrivajo, ampak se neženirano udeležujejo tudi vseh javnih pobožnosti s svečo in rožnim vencem v roki.
Najbolj razgiban dan velikega tedna in višek ljudske pobožnosti pa je v Rimu na veliki četrtek, ko ljudje obiskujejo božje grobove. Toda izraz je neprimeren, čeprav tudi oni to označujejo s »sepolcrl«. Ker je Odrešenik umrl šele nn veliki petek in bil položen v grob, dejansko časte na veliki četrtek presv. Evharistijo kot spomin, da je bil na ta dan postavljen najsvetejši Zakrament. V Rimu je Najsvetejše vedno v tabernaklju na enem stranskih oltarjev. Na veliki četrtek so Be zakramentalni oltarji prav v vseh cerkvah naravnost kopali v morju luči in rož. Ker je bil dan izredno lep in sončen, so verniki v eni sami nepretrgani procesiji romali od cerkve do cerkve in molili Najsvetejše. Občudovanja vredno je, s kolikim okusom in razkošjem so okrasili zakramentalne oltarje. Seveda pade velika noč v teh krajih v čas, ko je narava v naj-bohotnejšem razcvetu. Ponekod so napravili po tleh velike preproge iz samega cvetja, na katerih je upodobljeno velikonočno jngnje, ime Jezusovo ali mučilna orodja. Ob takih dneh je videti, da ljudje ljubijo svoje lepe cerkve, uživajo njih kras in lepoto. Mnogi prinesejo s seboj zložljive stolčke in sede po cele ure pred lepo ozaljšanimi oltarji ter molijo; matere privedejo in prinesejo svoje otroke, pri čemer jim ročno in uslužno pomagajo zakonski drugi. Veliki četrtek je praznik velike ljudske pobožnosti v vseh rimskih cerkvah, v katerih vlada čisto domača, kar družinska atmosfera. Zelo mnogi zasledujejo, molitve in obrede' z obrednikoin v rokah. Cerkveni obredi ljudi zanimajo in jim radi prisostvujejo, čeprav dolgo trajajo. To so je n. pr. videlo v ruski cerkvi blizu Maria Maggiore, kjer so dopoldanski obredi s posvetitvijo enega duhovnika in umivanjem nog trajali dobre štiri ure, pa je bila cerkev ves čas polna. V rusko cerkev ljudje radi hodijo zaradi izredno lepega bazilijanskega petja in lepih obredov, ki jih ima vzhodna liturgija. Pri umivanju nog na primer, ki ga jo opravil ruski škof, pojejo oni del pasijona, ki se nanaša na ta dogodek velikega četrtka in škof naredi istočasno vse tako, kakor pripoveduje evangelist o Kristusu: odloži oblačila, se prepaše s prstom in umiva noge dvanajstim učencem, zadnji je Peter, ki plane pokonci in vzklika: »Gospod, ti boš meni noge umival?«
Ob koncu opravila je novo posvečeni duhovnik stopil s križem v roki pred vernike, ki so prihajali v vrstnem redu in vsi poljubljali križ in roko novomašnika. pri Čemer je vsak dobil majhen blagoslovljen kruhek. Zelo veliko ljudi je bilo proti večeru pri sv. Petru, kjer so po končanih večernicah kanoniki sv. Petra s kardinalom Tedeschinijem na čelu umivali veliki papeški oltar, ki je nad grobom sv. Petra. Prva skupina kanonikov, ki pride iz. kora, oltar res umije z vodo. Ostali, ki prihajajo, pa imajo v rokah lesena omela iz, Oblanja, s katerimi le simbolično brišejo oltarno mizo. Vmes poje na stranskem koru izredno dovršeno šempetrski pevski zbor pod vodstvom Perosija. Zaradi peija korar-jev pa ljudje najbrž ne prihajajo k sv. Petru. Ko sem 'ga čul še od daleč, sredi cerkve, sem se
| nehote spomnil na našega pesnika Medveda, ki je bil mnenja, >da je pesem lepša kot njen daljni
jek«.
Na veliki četrtek prenese sv. oče Najsvetejšo iz Sikstovo kapele v 1'avlinsko kapelo, kamor imajo čez dan dostop tudi verniki brez posebnih vstopnic. Bogoslovci posameznih papeških kolegijev oskrbe celodnevno češčenje, toda naval vernikov je bil ves dan tnko velik, da bi brez dolgega časa ne bilo mogoče priti v kapelo.
Pač pa sem naslednjega dne imel zopet srečo, du sem v Sikstini prisostvoval pretresljivim obredom velikegu petku, ki se jih udeleži tudi papež. Pričetek je bil že ob pol desetih, končalo pa se je točno ob dvanajstih. Sv. oče je tokrat vstopil v kapelo v običajnem sprevodu, toda brez ovacij, oblečen v škrlatno rdeč plašč s srebrno initro na glavi. Papež ni nosil ribičevega prstana In tudi ni blagoslavljal vernikov. Njegov prestol je bil prevlečen z višnjevim žametom, toda brez baldahina. Manjkalo je precej kardinalov (bilo jih je enajst), ker so imeli opravila po drugih cerkvah.
Pasijon so peli trije kaplani pevci, ki Imajo naslov monsignorov. Evangelista je pol krasen drugi tenor, vse druge osebe, ki govore v pasi-jonu razen Kristusa, je odpel srebrno čist prvi tenor, a Jezusu mogočen buriton. Množico pa pevski zbor po Palestrinovih skladbah. Izbrano, globoko občuteno petje, zaradi katerega se ljudje žo tedne prej bore za vstopnice v Sikstovo kapelo, šele prav ponazori največjo dramo vse zgodovine, ki je vsa božja in zopet tako Človeška, ki Je za vse čase dala smer in smisel človeškemu življenju in spričo katere so vsi ostali »veliki« dogodki le brezpomemben vrišč.
Po pasijonu, ki so ga sv. oče in vsi ostali stoje poslušali, je imel kapucinski pater z naslovom »apostolskega pridigarja« verski nagovor, ki ga je bral v latinščini in ki je bil po mojem mnenju in po sodbi vseh nas v ozadju stoječih vernikov nekoliko predolg. Trajal je namreč cele pol ure. Za patra seveda ni majhna naloga, pridigati pred papežem in kardinali, io je vsekakor treba priznati. Zelo modro in učeno je razpravljal o duhovniškem poklicu, vendar se ml je zdel podoben tisti ladji, ki s polnimi jadri zapusti pristanišče, pa se na odprtem morju, gnana od ugodnega vetra, na soncu in širni morski planjavi tako dobro počuti, da pozabi, v katero pristanišče je namenjena.
Počastitev sv. križa je zopet zelo dolgo trajala, ker so za papežem pobožnost opravili tudi vsi kardinali in navzoči škofje ter prelati — gotovo nad petdeset po številu. Sv. oče je stopil s prestola, odložil mitro in vrhnja oblačila, tako da je obdržal le ulbo in štolo. Nato so mu sezuli Čevlje, nakar je bosonog pokleknil trikrat pred križem in ga poljubil. Po kratki molitvi je papež položil h križu v višnjevo usnje vezano močnjo s svojim darom. Tak je prustari običaj. Tudi kardinali in prelati, ki so sledili sv. očetu, so prinesli vsak svoj obolus. Dol obred bi bil utrudljiv, ko gu ne bi poživljalo petje čudovitega zbora, ki je spremljalo poljub zahvalo in hvaležnosti, ki so ga Križanemu dajali njegov namestnik na zemlji in najvišji predstavniki njegove svete Cerkve.
Po počastitvi sv. križa je papež odšel s spremstvom v Pavlinsko kapelo po Najsvetejše. BaJda-hin je nosilo osem škofov, medtem ko je zbor pel Vexilla Regis. Kardinal Rossi, ki je vršil obrede, je nato opravil očenaš ln povzdigovanje, kateremu je sv. oče prisostvoval zopet kleče pred oltarjem.
Po končani pobožnosti je sv. oče odšel zopet molče in tiho v svoje prostore. Obred se zaključi odsekano, tragično. Gospod je umrl. Kristjani naj premišljujejo skrivnost zadolženja in ceno odrešenja.
Na velikih petek tu nimajo božjih grobov, ka-
Revežem za veliko noč
Ljubljana, 7, aprila.
Ob priliki velikonočnih praznikov so bili obdarjeni tudi obiskovalci javnih kuhinj. Občinski podporni odbor je priredil v dveh mestnih jedilnicah, ki Ju sum vodi, posebno praznično kosilo, pri katerem so bili številni podpiranci. Predsednik odbora Campana je prišel opoldne pregledat obednici in prisostvoval delitvi kosila, obenem pa je sporočil navzočim pozdrav ln voščila Eksc Visokega Komisarja in svoja osebna voščila. Kosilo je potekalo v ozračju prisrčnosti in dalo povod za spontane zahvale s 6trani obdarjencev.
Mladinska prireditev »Ludi iuveniles«
Ljubljana, 7. aprila.
Kakor pri vsakem zveznem poveljstvu, so bile tudi pri zveznem poveljstvu v Ljubljani 1. aprila kulturne tekme, tako imenovane »Ludi iuveniles«. Vsi organizirani Italijani so se udeležili na tej preizkušnji, ki vsako leto pokaže napredek v fašistični kulturi med mladino
Točno ob devetih so v veliki dvorani italijanske gimnazije ob navzočnosti zveznega podpoveljnika, zvezne nadzornice, načelnika glavnega stana in strokovne komisije odprli vpričo tekmovalcev kuverte, v katerih so bile naloge, ki jih je glavni poveljnik poslal za izbirne zvezne tekme. Naloge so bile naslednje:
Balilla: Otroci, vi morate biti zvesti čuvarji vsega življenja nove junaške omike, ki jo ustvarja Italija.
Male Italijanke: Duh zmage veleva: dolžnost, pogum in popolna posvetitev domovini.
Mlade Italijanke: Rim Je ime. ki izpolnjuje zgodovino dvajsetih stoletij. — Rim je nosilec svetovne omike.
kor pri nas. Pač pa zelo prihajajo na Svete stopnice pri Lateranu, mnogi tudi v baziliko Santa Croce in Gerusalemme, kjer hranijo les sv. križa. Popoldne pa so v največjih cerkvah triurne pobožnosti v čast Kristus ov emu trpljenju in v spomin njegove smrti na križu. Prično se okrog ene in trajajo do štirih. To so tri ure trajajoči govori, ki pa so večkrat prekinjeni s petjem in molitvami. Ta pobožnost je zelo obiskana in so cerkve v petek popoldne polne. Posebno pri jezuitih v glavni cerkvi Al Gesu je letos komaj bilo mogoče najti prostora, tako je bila nabita. Znameniti jezuitski govornik p. Fusi je obravnaval sedem Zveličarjevih besed na križu.
S tem pa je višek cerkvenih pobožnosti velikega tedna dosežen. Proti večeru je iz cerkve Santa Croce in Gerusalemme spokorna procesija, ki pa ne gre po mestu, ampak obide le trg neposredno pred baziliko. Nato je blagoslov z lesom sv. križa. Vendar je to le bolj ljudska pobožnost brez posebno velike udeležbe.
Za zaključek dneva morda pohitimo še k Maria Maggiore, kjer je Žalostna Mati božja v stranski kapeli letošnji post imela vedno toliko obiskovalcev. Zveličar sedaj že počiva v grobu. On je luč, ki nam je prvič zasijala iz hetlehemske votline in drugič iz groba na Kalvariji.
Veliko soboto so vstajenjske procesije le po cerkvah. Duhovščina nosi v rokah cvetlične šopke in ludi verniki se radi uvrste v procesijo, ki gre od velikega oltarja do krstnega kamna. Tudi oni nosijo rože v rokah, ki jih potem vzamejo s seboj in dele svojcem in znancem kot velikonočni spomin. Toda proslava vstajenja v Rimu po udeležbi ljudstva zelo zaostaja za slovesnostmi velikega četrtka in velikega petka. Tu je veliki teden glavno, pri nas velika noč.
Naročajte »Slovenca«!
Uradni razglasi
Nadzorstvo nad napravami In obratovanjem občinskega tramvajskega podjetja v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredl>o:
Člen i. Naprave in obratovanje mestnega tramvaja v Ljubljani se podreja nadzorstvu Visokega komisariata, ki ga izvršuje po uradu za civilno motorizocijo skladno s predpisi iz te naredbe.
Člen 2. Ravnatelj tramvajskega podjetja mora biti tehnik, prednostno inženir, ki je po volji Visokemu komisarju, pri katerem se mora zaprositi izjava, da ni zadržka za njegovo imenovanje.
čieti 3. Obratujoče podjetje ne sme spreminjati obstoječih naprav, ne jiostavljati novih brez predhodne odobritve Visokega koniisuriata.
V ta namen se morajo predložiti uradu za civilno motorizacijo v odobritev zadevni načrti, sestavljeni skladno z navodili, ki jih izda ta urad.
Člen 4. Vse naprave (tiri, nadzemeljskl vodi, objekti itd.) mora vsaj enkrat na leto natančno pregledati tehnična komisija podjetja.
O pregledu je treba primeren čas poprej obvestiti urad za civilno motorizacijo in ustanovo, ki je lastnik ceste (kolikor se tiče objektov vzdolž cest, po katerih je tramvaj speljan), da se ga moreta udeležiti po svojem odposlancu.
O vsakem pregledu se mora spisati poseben zapisnik, ki ga je vročiti v izvirniku in prepisu uradu za civilno motorizacijo.
Člen 5. Prometna sredstva se ne smejo postavljati v obrat brez pregleda in temu sledeče odobritve urada za civilno motorizacijo.
Za tipe novih vozil je potrebna odobritev Visokega komisarja. V ta namen mora podjetje predložiti uradu za civilno motorizacijo redno kolkovano prošnjo, kateri so priloženi tehnično poročilo in konstrukcijski črteži v dveh kolkova-nih primerkih.
Vozila, ki se na novo pripustijo v obrat, morajo biti opremljena z zavoro na zračni pritisk.
Člen fi. Podjetje mora vozila vsaj enkrat na leto pregledati s posebno pažnjo na sestavne delo za vlako in za zaviranje.
Pri vozilih s to opremo se morajo pregledati in preskusiti na vodni pritisk z. ena in pol kratno jakostjo obratnega pritiska zbiralniki stisnjenega zraka.
Električni material se mora preskusiti glede izolacije posameznih električnih vodov.
Člen 7. Za vozni red je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata. Zadevni predloci se morajo poslati v treh primerkih uradu za civilno motorizacijo osem dni pred dnevom, ko nai stopijo v veljavo
j Člen 8. Za vsako spremembo vozne tarife, ki je v veljavi na dan objave te naredbe, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata. Zadevni predlogi se morajo poslati v treh primerkih uradu za civilno motorizacijo, brez čigar odobritve se ne smejo uveljaviti.
Člen 9. Vodilnim osebam podjetja in uslužbencem se smejo izdati službene izkaznice za vožnjo po vsej ali le po delu tramvajske proge ali omrežja.
Prepovedano je izdajati vozovnice ali izkaznice za prosto vožnjo, razen v primerih, ki so določeni v koncesijski listini in odobreni po Visokem komisariatu. Brezplačna vožnja na tramvajih se mora dovoliti funkcionarjem urada za civilno motorizacijo Visokega komisariata, če imajo posebno legitimacijo,
Brezplačna vožnja se mora nadalje dovoliti častnikom in organom javne oborožene silo, ki pripadajo temle zborom: 1. kr. karabinjerjem, 2. kr. finančni straži, 3. prostovoljni milici narodne varnosti, 4, javni varnosti.
Naštetim zborom pripadajoči častniki imajo pravico do neomejenih brezplačnih voženj in zasesti pri tem sedež.
Podčastniki, vojaki in organi pa smejo uporabljati samo stojišča in samo po dva na vsak voz.
Častniki in organi, ki se vozijo v civilni obleki, so dolžni nn zahtevo pokazati sprevodniku svojo službeno izkaznico.
Člen 10. Vozni redi in vozne tarife se morajo izvesiti za občinstvo v vsakem vozu in na tistih postajališčih, ki so primerno opremljena, da se jahko pritrdijo posebne tablice.
Člen 11. Uradniki in uslužbenci morajo biti sposobni za posle, ki naj Jih opravljajo in si morajo z vso vnemo prizadevati, da se obdržijo red, točnost in varnost obrata tudi v primerih, ki jih no omenjajo pravilniki in navodila.
Vsi, ki imajo opravka z občinstvom, morajo nositi službeno obleko ali imeti vsaj kak poseben znak.
Člen 12. Vozači električnih motornikov se pri-puste v službo samo z usposobljenostnim izpitom po sledečih predpisih.
Uslužbenci, ki bi želeli opravljati vozaško službo, morajo poprej dovršiti posebno poskusno dobo, katere trajanje določi urad za civilno motorizacijo, ki mu Je treba prej naznaniti začetek in vozni red za nameravane poskuse vožnje; te se opravljajo ob pomoči pooblaščenega vozača in pod nadzorstvom tramvajskega tehničnega uradnika.
Po dovršeni poskusni dobi mora predlagati tramvajsko podjetje uradu za civilno motorizacijo, naj se kandidatom, ki so dobro opravili preskušnjo, dovoli izpit, predlogu za vsakega kandidata pa je predložiti te-le listine: a) rojstni list, ki dokazuje, da Je dovršil 21. leto; b) osebni
uslužbenski popis (prvotni poklic, vrsta in trajanje službe pri predlugajočem ali pri drugih podjetjih, trajanje poskusne dobe in uspeh poskusnih voženj); c) zdravniško izpričevalo o sposobnosti kandidata za vozaško službo, tako glede telesnega ustroja vobče kakor tudi glede vida In sluha; d) kazenski list; e) izjavo ravnatelja tramvaja, da je kandidat vreden zaupanja. Potrdila po črkah c) in d) ne smejo biti starejša ko dva meseca izpred dneva vložitve prošnje.
Urad za civilno motorizacijo odloči nepri-zivno o pripustitvi predlaganih kundidatov k izpitu in sporoči seznam pripuščenih tramvajski upravi.
Izpitna komisija, sesloječa iz ravnatelja
(ali če je ta zadržan, iz njegovega rednega namestnika) in enega tehničnega uradnika, preskuša kandidata z ustnim izpitom in s poskusno službo na progi.
Ustni izpit obsega: a) pravilnike in službeni red, b) tehnični del (mehanizme, obratovanje z motorniki, ukrepe ob okvarah itd.)
Komisija mora upoštevati tudi nravstveno ponašanje, vnemo in zmogljivost kandidata. Izpitni predmeti se ocenjujejo z d vannjstinkn-mi in se kandidati redujejo po skupnem številu točk, ki so jih dosegli j>o izpitnem zapisniku, sestavljenem v dvojnem izvirniku, od katerih enega prejme urad za civilno motorizacijo.
Za sposobne proglašeni kandidati se začas-, no pooblastijo za upravljanje motornikov, po enem mesecu nepretrgane službe ob dobrem ponnšanju, vnemi in zmožnosti pa jim urad za civilno motorizacijo izda na predlog podjetja dokončno pooblastilo.
Dokončno pooblaščene vozače oskrbi podjetje z legitimacijo s sliko.
Vozač, ki sto se mu v enem letu pripetili po njegovi krivdi dve nezgodi, se odpusti iz službe.
Člen II. Tramvajsko podjetje priobči uradu za civilno motorizacijo seznam uslužbencev, ki so na dan uveljavitve te naredbe pooblaščeni vozači električnih motornikov.
Člen 14. Tramvajsko podjetje predloži v enem mesecu od uveljavitve te naredbe uradu za civilno motorizacijo radi odobritve po Visokem komisarju službeno prngmatiko in pravilnike o vzdrževanjjj prog ter o tramvajskem obratovanju.
Podjetje mora poslati uradu za civilno motorizacijo tudi vsak službeni red, ki ga izda v bodoče.
Člen 15. O vsaki nezgodi ali nepravilnosti v obratu, tudi če iz teh ne nastane škoda osebam ali na stvareh, mora podjetje takoj poročati brzojavno ali telefonično. Brzojavnemu ali telefoničnemu obvestilu mora takoj slediti nadrobno poročilo. Zn nezgode, ki so težje vrste, mora odrediti podjetje v petih dneh preiskavo o nezgodi in o tem obvestiti urad zn civilno motorizacijo. ki lahko odpošlje k preiskavi 6vojega predstavnika.
Preiskovalna komisija spiše poseben zuois-ni, iz katerega morajo biti razvidne vse okol-nosti nezgode, ugotovitve, opravljene /aslišbe in skleni o vzrokih in morebitni odgovornosti.
Podjetje pošlje prepis preiskovalnega zapisnika uradu za civilno motorizacijo, pri čemer navede morebitne disciplinske odredbe zoper osebje, glede na sklepe omenjenega preiskovalnega zapisnika.
Pri nezgodah manjšega pomena lahko predlaga tramvajsko podjetje, ko pošlje ustrezno poročilo uradu za civilno motorizacijo, da se izvedba preiskave opusti.
Člen 16. Obratni ravnatelj mestnega tramvaja v Ljubljani je odgovoren za to, da se npoštevojo določbe te naredbe. Ob nespolnje-vanjn ali njih kršitvi se lahko odredi njegova odstavitev.
Visoki komisar "i Ljublinnsko pokrajino: Emilio Grazioli.
Določila za skrbniška pooblastila nemških izselnikov
Člen 1. Izvzemši primere, ko je izselnik izdul ali izda drugi osebi posebno pooblastilo, ki je po zakonu veljavno za odsvojevanje imovine, gre pravica pogajanja v njegovem imenu in na njegov račun o prenosu nepremičnin in njih priti ki in kakor tudi premičnin, vštevši živino in orodje, kakor tudi stvarnih pravic in drugih zemljiškoknjižnih pravic kot posebnemu skrbniku nemškemu delegatu z.a izselitev, ki ima pravico preoesti to pooblastilo.
Člen 2. Izselnik, ki je že imenoval ali ki hoče imenovati drugega pooblaščenca mimo nemškega delegata za izselitev, mora v 15 dneh od uveljavitve te naredbe položiti pri Visokem komisariatu zadevno, predpisano overjeno pooblastilo.
Enaka obveznost velja za pooblaščenca, ki ga je izselnik že imenoval.
Če se v zgoraj navedenem roku položba ne opravi, je dispozicijska pravica nemškega delegata zu izselitev iz prednjega člena I. glede imetja in pravic izselnikov. naj so kakršne koli narave, zaključna in nepreklicna.
Člen 3. Zemljiškoknjižni uradi ne smejo dovoliti zemljiškoknjižnih vpisov na nepremičnine ali pravice, pripadajoče izselnikoim, če spisa ni podpisal aemški delegat za izselitev ali njegov namestnik.
Če je podpisal spis upravičenec ali pa posebni [looblnščenec iz člena 1., so zndevui vpisi nedopustni, če spisa ne sopodpiše tudi nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik.
Člen 4. Vse zemljiškoknjižne sklepe o vpisih v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na imovino izselnikov, morajo priobčiti zemljiškoknjižni uradi, razen osebam, naštetim v zemljiškoknjižnem zakonu, tudi nemškemu delegatu za izselitev.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. /
Razglas
o zamenjavi železniških tovornih J.fstov za notranji (lokalni) promet stare emisije. Na osnovi uredbe o prevozu potnikov, prtljage in robe na železnicah, veljavne od 1. oktobra 1940, priloga IV S 6, so 6 1. januarjem 1942-XX prenehali veljati železniški tovorni listi za notranji (lokalni) promet, ki so bili izdani na osnovi že-lezniško-prometne uredbe z dne I. oktobra 1925., ki je prenehala veljati t. oktobra 1940. Ker so se v smislu uvodoma navedene uredbe založili novi tovorni listi in sicer z italijnnsko-sflovenskim besedilom, se odreja zamenjava starih železniških tovornih listov za notranji (lokalni) promet. Zamenjavo bodo izvrševale krajevno pristojne davčne uprave do vključno 30. aprila t. 1. Razlike na taksah in nabavnih cenah se morajo doplačati takoj pri zamenjavi. Po gori navedenem roku, to je po 30. aprilu t. 1., izgubijo dosedanji železniški tovorni listi za notranji (lokalni) promet vsako vrednost in veljavo.
/
Rožna dolina se je razcvetela iz delavskih žuljev
Prvi sijajen uspeh delavskega zadružništva pri nas — Rožna dolina se
razcveta še dalje
Ljubljana, aprila.
Ako premislimo imena posameznih delov mesta Ljubljane, potem moramo kar takoj spoznati in priznati, da ima oni mestni del, ki leži pod Rožnikom, to je Rožna dolina, v resnici najlepše ime. To naj bi bila torej dolina, kjer so rože doma, kjer cveto cvetlice in kjer vladata sreča ter zadovoljstvo. Natančno tako seveda to ni, samo približno, zakaj rož je spomladi pa tja do jeseni v Rožni dolini res na pretek, toda življenje prebivalcev tega dela ni tako rožnato, je pač tako, kakor življenje drugje, polno dela, skrbi, vendar tudi polno tiho sreče. Začetek Rožne doline, ki sega tja v prelom stoletja, okoli 1900, pa je bil vse prej kot rožnat. Dosti trpljenja, dosti naporov, vztrajnega dela je bilo treba, da uživa sedanji rod srečo svojih lastnih domov, svojih lastnih vrtov in varnostil
Letos pride do veljave nova moderna cesta skozi Tivolski park, mimo novega otroškega igrišča. Ta cesta je bila ie lani dograjena, letos pa bo še izpolnjena. Cesta je dograjena tako, da nikjer ne predstavlja nobenega klančka. Lani 60 mestni delavci nekje prst odkopali, drugje zopet nasuli, tako da predstavlja sedaj najbolj vodoravno smer iz osrčja mesta v Rožno dolino. To je četrta zveza osrčja mesta z Rožno dolino. Prva, najstarejša, je ona z Vrtače čez železniško progo za tobačno tovarno, druga, ki je določena samo za pešce, vodi skozi lepo alejo mladih dreves vzporedno za železniško progo, tretja, tudi že stara zveza, vodi ob vznožju Tivolskega hriba ali Rožnika ter predstavlja še vedno krasno sprehajališče, že dostikrat opevano ali opisovano (Cankar, Župančič: »Pojdi brate s tiho vero, z P1...10 proti Čadu, v rosnem te obsiplje hladu sladkih melodij stotero!«).
Se tesneje bo tedaj Rožna dolina zvezana z mestom in še bolj jo bodo Ljubljančani iz 6tarih delov Ljubljane spoznati. Pa Rožna dolina to tudi zasluži. Marsikdo pa bo v Rožni dolini videl še nekaj več, kakor prijazno naselbino lepih eno- ali dvodružln-skih hiš ter ponosnih vil, videl bo Siv dokaz, kaj premore zadružna misel, tista misel, ki jo je že pred dobrimi štirimi leti gojil ter jo žilavo izvajal slovenski delavec.
Oče Rožne doline ni namreč nihče drugi, kakor tudi oče slovenskega zadružništva, sam veliki dr. Janez Evangelist Krek in Rožna dolina je temu velikemu možu eden najlepših spomenikov, ki si jih je postavil sam.
Leta 1898. se je zbralo v Ljubljani nekaj krščanskih mož, ki so obravnavali predvsem vprašanje, kako preskrbeti na zadružni podlagi slovenskemu delavcu tisto, česar je najbolj potreboval, namreč zdrava stanovanja, in sicer taka, ki se jih bo oprijel z ljubeznijo, po možnosti z vrtom, ki najbolj priklene moža in družino na dom. Osnovali so Slovensko delavsko stavbno društvo, društvo, ki še danes živi. Te može je navduševal dr. Krek in društvo si je postavilo za načelo, da postavlja svojim članom lastne domove. Možje eo delo takoj resno zagrabili in kmalu so pričeli rasti domovi, ki jih je pričelo postavljati to društvo oziroma zadruga. Postavilo je že takoj prva leta delavske domove v Stepanji vasi, v Šiški, v Trnovem, največ pa v Mostah. O Mostah smo pisali že v zadnji številki, da ima omenjeno društvo poleg podjetnih zasebnikov glavne zasluge za razvoj. Saj sta sedanja Vodmatska in Društvena ulica v Mostah sad dela tega društva.
Za Rožno dolino — Ime je tudi izbral dr. Janez Ev. Krek — pa se je društvo odločilo, da kupi obsežni in tedaj zelo zamočvirjeni »Bobenčkov« travnik. V društvenem odboru so bili tedaj poleg dr. Janeza Evangelista Kreka še predsednik semeniški
profesor dr. Ivan Janežič, kanonik Sušnik, župnik Malonšok, znani arhitekt Vancaš in marljivi Franc Zieler. Društvo je v kratkem času zgradilo na raznih krajih 103 hiše.
Močvirni travnik v Rožni dolini so razparceli-rali na 55 parcel, velikih po 500 do 700 kvadratnih metrov, Društvo samo je zgradilo 20 hiš, ostale parcele pa je prodalo raznim interesentom, prav tako delavcem. Danes so te hiše seveda že davno prava last stanovalcev. Močvirni travnik je bilo treba zasipati, odvajati vodo in drugega truda je bilo mnogo treba. Društvo je kupilo svet po eno krono kvadratni meter, za tedanje razmere kar mnogo. Danes, ko je ves ta mestni tlel lepo urejen, je svet vreden 6eveda mnogo več. V Rožni dolini je tudi lična ka-
pelica. Prišli so še drugi interesenti, tudi taki iz pe-tičnih slojev, ki so jih opogumili delavci in pričele so rasti krasne vile. Vsako leto pridobi Rožna dolina nekaj novih vil. Vsaka vila dela seveda čast imenu te naselbine. Ti vrtovi okoli hiš in vil so res lepi. Pa tudi za ceste je lepo oskrbljeno, za olepšavo pa skrbi Olepševalno društvo.
Druga zadruga, ki Je pred leti zgradila tudi več lepih — žal med 6eboj 6i popolnoma enakih stanovanjskih vil, je bila zadruga »Stan in dom«. Tej zadrugi pa je pred kakimi petnajstimi leti sam škof dr. Jeglič podaril lepo parcelo tam, kjer je sedaj delavska naselbina Brdo.
Da ima skoraj vsa Rožna dolina elektriko, vodovodno napeljavo in deloma tudi kanalizacijo, to se seveda razume.
Na svojo naselbino, oziroma na pravi mestni del, kar je Rožna dolina že davno postala, pa 60 Rožnodolčani seveda ponosni, kakor so ponosni na ves napredek, ki pri njih še ni ustavljen, temveč se še vedno dviga in raste.
Gospodarstvo
Vsak teden šterak za tobak
Ljubljana, 7. aprila.
V	članku o zemljiški knjigi je bilo kratko rečeno, kako so v poprejšnjih dobah izročali stari gospodarji svojim sinovom ali naslednikom posestva, v prvi vrsti skrbeč, da je posestvo ostalo neokrnjeno. V sedanjih izročilnih pismih si gospodar do pičice natančno izgovori užitek in kot za sebe in ženo, določa natančne mere in količine raznih živi, ki jih je obvezan dajati sin — prevzemnik posestva v primeru, da se razdružijo in gresta oče in mati od hiše drugam stanovat ali pa, da ne jesta pri skupni mizi. V starih izročilnih pogodbah pa beremo v tem pogledu prav kratka, lakonična, toda jasna določila glede dajatve užitka. V mnogih je zapisano le, da je prevzemnik obvezan gospodarju in ženi dajati tak živež, »ki ga bodo trije izvedeni možje za pravega spoznali«. V sporih zaradi užitka so se torej svojčas naši ljudje obračali na izvedene, izkušene in ugledne občinske može, ki so nato preudarno in poznavajoč gospodarske sile posestva določevali obseg celotnega užitka.
V	nekaterih starih izročilnih pogodbah pa človek lahko čita kratek odstavek: »Prevzemnik se dalje obvezuje dajati izročevalcu vsak teden šterak za tobak.« Kaj to pomeni? Sin je bil dolžan očetu prinesti vsak teden »pajkelc tobaka za pipo.« Takrat je bil ta tobak zelo v čislih. In kdo ne pozna lepih gorjuških pip? V Gorjušah na Gorenjskem je svoj čas prav zaradi tega tobaka bila močno razširjena domača lesna obrt, da so izdelovali gorjuške pipe, ki so daleč naokrog slovele, kajti bile so tudi lepo okrašene.
In kaj naj pomeni »šterak«? To je bil bakreni kovanec v vrednosti starih 4 avstrijskih krajcarjev. Bil je precej debel in težak.
Takole od 1. 1860 do 1. 1891 je bila v naših krajih v veljavi stara goldinarska veljava. Imeli smo bakrene in srebrne kovance. Bakreni so bili: po pol krajcarja, po 1 krajcar, po 4 krajcarje, dalje srebrni: po deset krajcarjev ali desetica, po 20 krajcarjev ali dvajsetica in goldinarji. Po mnogih krajih je še razširjena pesem: »Vince po goldinarji pijo le mlinarji, a po zeksarji samo žnidarji!« Zeksarji so bile nazvane med preprostim ljudstvom desetice, cvancgerce pa dvajsetice. Leta 1891. je bila v naših krajih nato uvedena kronska veljava, ki je določevala razmerje krone do goldinarja 2:1. Stari ljudje so se težko navadili na krone in so vedno še računali po goldinarjih in krajcarjih.
Kronska veljava jo v naših krajih veljala v prometu do prvih let po končani svetovni vojni
Velikonočni obredi v ljubljanskih cerkvah
lijubljana, 7. aprila.
Na skromen, toJa dostojanstven način je Ljubljana slavila letošnje velikonočne praznike. Najlepše na letošnje praznike je bilo, da so se ljudje zelo potopili v molitev in se v velikem številu udeležili cerkvenih slovesnosti. Zakrament svete pokore in pa sv. obhajilo je letos pred prazniki prejelo naravnost ogromno število vernikov. — Fantje in možje niso prav nič zaostajali za ženami in dekleti. Tudi duhovnih razgovorov, ki so bili po posameznih cerkvah, so se verniki udeleževali v prav velikih množicah.
Medtem ko smo imeli veliki teden v Ljubljani kar se da lepo vreme, pa to ni bilo na praznike same. V nedeljo je deževalo in tudi v ponedeljek, ter se je zvedrilo šele pozno popoldne.
V stolnici so bile v soboto ob 4 popoldne ju-trnjice, nato pa je bilo Vstajenje, kjer je nosil Najsvetejše škof dr. Gregor Rožman. Stolna cerkev je bila nabito polna, enako pa so bile polne tudi druge župne in redovne cerkve, kjer je bila
slovesnost Vstajenja. Na koncu obreda je stolni pevski zbor zapel veličastni »Tebe Boga hvalimo«, nakar je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Na veliko nedeljo je imel pred polno cerkvijo velikonočno pridigo ob pol 10 škof dr. Gregor Rožman. Tema njegovega cerkvenega govora je bila »Vstali Kristus ne umrje več!« Zatem je daroval škof pontifikalno sveto mašo. Verniki so ob veliki udeležbi zbrano sledili slovesni daritvi.
Med mašo je pel stolni pevski zbor Haydnovo mašo ob spremljavi orkestra, kar je vso slovesnost izredno poživilo in naredilo na vernike mogočen vtis.
V nedeljo ob 3 popoldne pa je bila v cerkvi sv. Jožefa zaobljubljena potresna pobožnost, katero so Ljubljančani obljubili, da jo bodo vsako leto obhajali v spomin na potres o veliki noči 1. 1895 in ki so jo dosedaj vedno praznovali, s prošnjo k Najvišjemu, naj nas v bodoče obvaruje slične nesreče. K pobožnosti se je v cerkev zbralo toliko vernikov, da je bila sicer prostorna cerkev premajhna, da bi mogla sprejeti vso množico.
1. 1918. V nasledstvenih državah se je razvijalo prva leta silno tihotapstvo žigosanih in nežigosa-nih kronskih bankovcev. Nekoč so n. pr. nekemu tihotapcu zaplenili kar 230.000 K. Takratna bivša belgrajska vlada je 25. decembra 1918 prepovedala uvoz papirnatega denarja v kronah in izvoz dinarja ter nato takoj odredila sicer zelo enostaven popis in primitivno žigosanje vseh v naših krajih nahajajočih se bankovcev Avstroogrske banke. Bankovci po 1 in 2 K so bili označeni z žigom, ostali bankovci pa popisani in žigosani. Komisije so poslovale pri davčnih uradih, na občinah in pri raznih denarnih zavodih. To žigosanje je trajalo v Sloveniji od 13. januarja 1919 naprej dober mesec. Žigosanje pa ni prineslo zaželenih uspehov. Zato so 13. novembra 1919 odredili markiranje vseh kronskih bankovcev in pri teh manipulacijah je bilo 20% pridržanih in so bili zanje izdani boni, s katerimi so se poznejša leta vršile najrazličnejše, tudi sleparske špekulacije, ko so si premetenci na lahek način pridobili čedne stotisočake. Relacija med krono in dinarjem je bila določena na 4:1. Po nekaterih podatkih je takrat Slovenija markirala za 717,403.380 K raznih bankovcev.
Zadnja zamenjava denarja, ki Je krožil v naši pokrajini, je bila izvedena na praktičen in hiter način lani junija, ko so bili zamenjani dinarji v italijanske lire v razmerju 100:38. Koliko denarja v stari dinarski veljavi je bilo lani zamenjanega, ni točno znano. Gospodarstveniki in finančniki so mnenja,, da je bilo zamenjanih nad 1 milijardo dinarjev v lire.
Tako sedaj vidimo, da naletimo v zemljiški knjigi na izbrise dolgov, ki se glase v vseh štirih denarskih veljavah.
Racioniranje kruha v jugovzhodnih državah
Agencija »Štefani« prinaša v svojem gospodarskem bulletinu naslednic podatke:
Romunija in Madžarska sta veliki proizva-jalki žita. ki jih delno izvažata. Bolgari ia. Hrvatska in Slovaška proizvajajo ravno tako žitarice v velikih količinah. Zc lani so te države vkljub temu uvedle racioniranje kruha, letos pa sta to uvedli tudi Romunija in Turčija.
Dnevni obroki znašajo na enega prebivalca: Bolgarija 6 dni v tednu po 300 gr, Romunija pet dni v tednu po 300 gr. Madžarska dnevno 200 gr. Slovaška 220 in Hrvatska 200 gramov dnevno.
V	Romuniji so pekarne zaprle dva dni v tednu in vsak prebivalec dobi tedensko samo 5 obrokov kruha. V onih dneh, ko ni kruha, morajo jesti Romuni polento.
Bolgarija je nedavno ukinila prodajo kruha na en dan v tednu, ko morajo prebivalci jesti krompir.
Višina količin žitaric je razvidna tudi iz količin, ki jih dobiva vsak prebivalec mesečno. Za kuho se dobi mesečno moke: na Slovaškem 2.500 cr. na Madžarskem 2000 gramov, v Bolgariji 500 gr, v Švici 500 gr.
V	skoraj vseh teh deželah je ludi izginil bel kruh. Edino Madžarska ima šc praktično bel kruh, kar se vidi iz naslednjih odstotkov, določenih za meliavo v posameznih državah: Madžarska 78 do 80, Slovaška 80, Romunija 90, Bolgarija 96. Turčija % in Švica 90 do 92 odstotkov, Pri Madžarski pa je treba upoštevati, da jc moki primešano 25% krompirja. Na Slovaškem se dodaja 10% krompirja. Mešanje s koruzo je obvezno od lanskeua leta dalje v Romuniji. Madžarski in Bolgariji. V Bolgariji znaša na pr. primes koruze 30%.
Imeti karto za kruh ne pomeni, da bo kupec vedno dobil odgovarjajočo količino kruha, pa tudi v določeni kakovosti. V Romuniji se troši tudi mnogo kruha iz soje.
V	zadnjih časih pa so bili obroki kruha v raznih državah še zelo zmanjšani. Pa tudi cene so bile zvišane. To je pripisovati lanski slabi letini razen v Romuniji, kjer je bila letina dobra. Poleg tega je treba upoštevati, da so vse te države v vojnem stanju in njih armade troši jo večje količine kruha.
Cene melana. Ministrstvo za korporacije jo določilo nove cene metana, po katerih predpisih morajo razdeljevalci dajati producentom poleg cene 2.05 lire še del prometnega davka in prispevka blagajni za izenačenje cen metana. Te prispevke so prej razdeljevalci plučevali Ustanovi za metan.
Bivanje v Campu Imperatoreju
Campo Imperatore, 3. aprila.
V	sobolo pred cvetno nedeljo smo 6rečno
Erispeli na končni cilj. 900 km dolga vožnja je ila končana. Po prihodu v naš hotel smo se vpisali v knjige ter se nekoliko osvežili, potem pa zasedli vsalc svojo tmično sobo. Pri vsem novem, kar nas je čakalo, pa smo bili vendar precej utrujeni in smo prvi dan bolj ali manj težko čnkalli, da bomo prišli do počitka. Kmalu 6e je oglasila naša harmonika. Njeni glasovi so nas kmalu seznanili z vsemi gosti v hotelu, med katerimi smo začeli vzbujati splošno zanimanje. Razpoloženje je bilo vse popoldne imenitno, kajti pozneje smo se zabavali še s petjem in raznimi igrami. Navsezadnje pa smo šli prvi dan našega bivanja v tem planinskem zavetišču prav kmalu pod odeje.
Naslednje jutro je bila cvetna nedelja, toda zbudil nas je silen piš viharja. Gosta megla je ležala vsenaokrog in bril je hud in mrzel veter. Poskusili smo se pokazati iz hiše, toda bilo je preveč neprijetno in tako smo kar do obeda prebili pod 6treho. Tudi pojioldne se vreme ni hotelo obrniti na bolje in tako smo večino dneva prebili v hotelu, kjer smo že navezali mnoga nova poznanstva.
V	ponedeljek se je vreme spremenilo kakor smo želeli mi. Veter je ponehal, megle so se dvignile in posijalo je najlepše solnce. Seveda smo to solnčno dopoldne hiteli izrabiti za prvi izlet v divno okolico našega zavetišča.
Naslednji dan že zjutraj navsezgodaj nas je pozdravilo toplo solnce in zvabilo na daljši izlet, in sicer na obisk glavnega pokrajinskega mesta Acqu.ile.
Tudi naslednji dan v sredo 1. aprila se moramo z vremenom samo pohvaliti. Bil je sfiet krasen solnčni dan in tudi tega smo izrabili za razne izlete v okolico. Ker je bil ta dan baš 1. april, smo se med potjo tod in tam razveselje-
Ijevali z marsikatero posrečeno aprilsko šalo. Isto popoldne smo doživeli še nekaj novega, in sicer telefonični razgovor z našimi znanci iz Ljubljane, tako da smo bili potem še bolj veseli, ko smo izvedeli, kako kislo se vreme obnaša v našem pokrajinskem mestu.
Vreme se nam zdaj sploh ni več skujalo in tudi v četrtek nas je zbudil najlepša pogled v sončni gorski svet. Naša družba je ta dan spet odšla na enega najlepših izrtetov, tjakaj, kjer se zaustavlja žična železnica in odkoder .je di-ven pogled na ves ta prelepi gorski predel.
Drobne gospodarske
Hrvatske delniške družbe. Beočinska fvor-nica cementa objavlja računski zaključek za leto 1939, iz katerega je razvidno, da je znašal čisti dobiček 209.572 din, dočim izkazuje za 1940 objavljeni računski zaključek dobička 2,436.732 dinarjev. — Zagrebška Ledana izkazuje pri glavnici 2 milij. kun izgube za 1941 199.428 kun. — D. d. za električna, prometna in industrijska podjetja v Zemunu, izkazuje pri glavnici 15 milij. kun za 1941 izgubo v znesku 55.506 kun. — Carinska in javna skladišča, Zagreb: glavnica 0.9 milij., čisti dobiček za 1941 412.200 kun. — Slaveks, za lesno industrijo v Zagrebu, izkazuje pri glavnici 15 milij. kun za leto 1940-1941 dobička 978.240 kun, dočim je za leto 1939-1940 znašala izguba 429.670 kun.
Srbska narodna banka znižuje obresti za vloge v tek. računu. Iz Belgrada poročajo, da bo začela Srbska narodna banka z dnem 10. aprila plačevati obresti za žirovne račune in naložbe v tekočem računu. Obrestna mera za vloge do 1 milij. din je znižana od 1.50 na 0.75, za vloge nad 1 milij. din od 1 na 0.5 odstotkov. Ta ukrep je prišel zaradi bližnje izvedbe vpi6a blagajniških zapiskov.
KULTURNI OBZORNIK
Haggard: »Dekle z biseri«
!Cot 8 številka Slovenčeve knjižnice je izšla — malce zapoznelo — nova prireditev znanega Haggardov"ga romana »Dekle z biseri«, kakor jo je nanovo prevel Ivan Čampa (str. 234). Ta roman znanega Haggarda — katerega slabotnejše delo »Družina v ledeni dobi« je izšla pred kratkim tudi v Slovenščevi knjižnici — je poleg »Rože sveta« gotovo najbolj znan Išdršim slovenskim plastem, saj je pred par desetletji predstavljal eno najpoljubnejših povesti podeželja.Povest je doživela tudi tuje in domače dramatizacije ter je igra o dekletu z biseri šla neštetokrat čez naše ljudske odre in širila zanimanje za njeno usodo. Zato je Slovenčeva knjižnica storila prav, da je zdaj to lejpo povest, ki je že zdavnaj razprodana ter je bilo povpraševanje zanjo veliko, uvrsiila imed svoje izdaje, kajti prav razširjanje dobrega čtiva, od katerega bi imele užitek najširše plasti ljudstva, je med drugim tudi namen te knjižnice.
In gotovo je, da bodo vsi tisti, ki so že kdaj t mladosti brali to povest, segli po njej, da si osvežijo spomin in obnove ugodje, ki so ga doživeli svoj čas. Sicer verjetno umetnostni užitek ne bo' več tak kot je bil takrat v onih lepih, romantičnih časih, čeprav se bo marsikje na-smehljal preprosti naivnosti, prozorni psihologiji ter prevelikim slučajnostim v razpletih pestrega življenja. Mladina pa bo — upam — še ■nrav tako uživala veliko dobroto, ki je razlita £ez slikovita dogajanja. Pa saj je povest tudi napeta in polna dejanja, da se bere kot sodoben pustolovski roman, ki mu pa zgodovinsko sokolje tet mogočne slike iz prvotnega krščan-
skega sveta ter propadajočega judovstva in poganstva tvorijo mogočno in privlačno ozadje. Kdo ne bi drhtel ob zgodbi lepe Mirjam, dobre hčerke nesrečnih staršev, ki so umrli kot žrtev svojega krščanskega naziranja v prvih letih preganjanja, pa jo potem vzgaja stara Nu pri čudni sekti Esenih, da pozneje doživi 6 svojim dedom, pravo judovsko korenino, propad judovskega naroda in razdejanje Jeruzalema, ki so najgroznejše strani v povesti? Že ti dogodki stopnjujejo napetost, še bolj pa boj za to dekle z biseri med dvema tekmecema — Judom Ka-lebom in rimskim stotnikom Markom. Prvi je eden voditeljev judovskega upora, drugi pa napadalec, kateremu pa reši življenje Mirjam za ceno groznega trpljenja v noči jeruzalemskega propada. Po propadu Jeruzalema nas pisatelj popelje v Rim med krščansko srenjo, ki skrbi za Mirjam, dokler ne pride j>o slavnostnem triumfu cesarja Tita naprodaj kot sužnja in jo kupi z vsem svojim premoženjem v Rim se vrnivši Mark, njen častilec. Še enkrat se udarijo trije tekmeci: Mar kin Kaleh kot trgovec Demetrij ter še cesarjev brat Domici-jan. Mark pride v ječo, kjer se seznani s krščanstvom, Mirjam pa beži čez morje. Ob mislih, da je Mirjam mrtvo, sprejme Mark krščanstvo in gre v pregnanstvo, kjer se sestane z Mirjam. Poroka se vrši na ladji in povest dobi svoj sočen in srečen konec: nevarnosti ni več in le božji blagoslov spremlja junaka na novo življenjsko pot.
Tako je ta povest vseskozi zanimiva, napeta in slikovita ter pisana v smislu starega dobrega idealizma, polna tople in polne vere t v božje varstvo, ki tako prepričujoče bdi nad 1 nsodo lepega dekleta z biseri. Njena velika m čista ljubezen zajema globino iz vere ter je polna žrtev in samoprema^ovanja, vsa duhov-: na in brezstra6tna ter budi v poganu-vojaku i samo plemenita čustva. Vse to ga pripelje X
krščanstvo, med ljudi nove dobe, ki raste na ruševinah judovskega Jeruzalema, pa tudi poganskega Rima. Ta romantično idealistična povest bo budila solze v očeh mladih bralcev ter jih vnemala za lepo in dobro, za žrtev in veličino čiste ljubezni, dočim bo pa druge bolj zajemala z opisi zgodovinskega okolja tistega časa: propada Jeruzalema, triumfalnega pohoda v Rim, prodaje sužnjev in sploh vsega, kar nosi barvo časa in dobe. V celoti ima ta Hag-gardova povest v6e odlike resnične velike ljudske umetnosti. In kot tako jo je tndi ljudstvo sprejelo ter živi med njim in bo živela, kajti v novi sočnejši prireditvi Ivana Čampe je lepo berilo tudi še danes.
Tudi tisti, ki si je razvadil okus ob modernejših zgodovinskih delih spričo sedanje povodnji prevodov iz svetovne literature, bo sicer kritično motril pisateljevo gromadenje usod in zapletij ter rešitev, toda povesti odložiti ne bo mogel in bo vesel dobrote in plemenitosti, ki se razliva po tej široki podobi prvotnega krščanstva. Povest sicer precej zaostaja za Si-enkievviczevim Quo vadisom, je pa bolj popularna in res prava ljudska povest tako po tehniki kakor vsebini. In gledana s te stopnje dobi tudi drugačno in veliko ceno ter je vsega priporočila vredna.
Zunanjo opremo je napravil J. Beranek, ilustriral pa je povest G. Jellinek.	td.
Vfgred, št. 4. ima naslednjo vsebino: Gre-gorij Rožman, Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu. — Janez Jalen: Neobhojena razpotja (povest). — Potovanje po Umbriji (D. O. D.). — Jože Krivec: Šoj>ek marjetic (jjovest). — Jože Dular: Velika nedelja (pesem). — V slovo in spomin Francki Krvinc. — Prehrana zdravega in bolnega čioveka (M. Sivec). — Po naših domovih (pomladanska dieta, pirhe bo-
mo sekali, še vedno se radi sladkamo, kuharski zapiski za april, prve setve). Za pridne roke, moda in domača lekarna.
Sadjar in vrtnar, letnik XXIX, št. 4., ima na naslovni strani geslo iz Finžgarja, kakor je on povzel Krekovo misel: »Tako naj bo z vsakim delom: naredi in pojdi ter si že vihaj rokave za novo delo!« To glasilo sadjarskega in vrtnarskega društva ima naslednjo vsebino:
Franc Kafol: Za intenzivno sadjarstvo_ razne
oblike. M. Humek: Kvalitetno, sortirano sadje. A. Skulj: Roparji ob vznožju debla. Lenard Frido: Izbor marelic. Humek: Napačno ravnate. Inž. J. C.: Kako je treba toplo gredo zračiti, obsenčevati in zalivati. Urednik: Preizkuševa-nje paradižnikovih sort. Jože Kregar: Ali je paradižnik resista res vreden prijjoročila? C. J.: O fižolu. Inž. G. Fajdiga: O pridelovanju zeljnega semena. Cvetka izza domačega plota (C. J.). Kaj bomo delali v aprilu. Kako žive in .;aj delajo pravi vrtnarji. To zadnje je k 4is-> ne vrtnarske reportaže Karla čapka: Vrtnarje-vo leto, knjige, ki bi zaradi svoje duhovnosti že zdavnaj morala biti prevedena v slovenščino.
Nov Shakespeare v slovenskem prevodu. — V maju izide v Slovenski Matici Shakespearov »Vihar« v prevodu Otona Župančiča kot 3. zvezek zbirke Vezana beseda, v kateri sta izšla že Shakespearova »Romeo in Julija« in Sofokleje-va »Edip kralj« in »Antigona«. Kartoniran izvod bo stal za naročnike, ki se prijavijo do konca aprila, 20 lir, v platno vezan izvod 26 lir. »Vihar« velja za zadnje Shakespearovo delo, s katerim se je mojster poslovil od sveta in umetnosti, in spada med njegova najpopolnejša dela.
Nov prevod Danteja v nemščino. LeTo« je
izšel nov prevod Dantejeve Divine komedije v nemščini, kakor ga je prevedel KaTl VojsIi«. i/bsega 630 strani ter je izšei v založbi »AtiaA-tis« (cena 10.50 RM).
S-^o&te novice
Koledar
Sreda, 8. aprila: Albert, škof; Koncesa, muče-nica; Dionizij, škof; Edezij, mučenec; Makarija, mučenica.
Lunina sprememba: zadnji krajec: 8. aprila ob
5.43 zjutraj. Herechel napoveduje nestanovitno vreme.
Četrtek 0. aprila: Marija Kleofova sveta žena;
Tomaž Tolentinski, mučenec; Akacij, škol; Evpeihij, mučenec.
Novi grobovi
l?t Na velikonočni ponedeljek, fi. aprila, je mirno v Gospodu zaspala spoštovana uršulinka h. Doroteja Konrilija. Kojena je bila 30. aprila 1876 v Žužemberku. — Vsa leta svojega redovnega življenja je z vso vestnostjo in z veliko skrbjo negovala samostanski vrt. Vse tihe žrtve in vse njeno nesebično delo naj ji tisočero povrne nebeški piačnikI Pogreb bo v sredo, 8. aprila, ob pol 15 z Zal, kapela Sv. Krištofa, na uršulinsko pokopališče pri Sv. Križu. Naj počiva v miru I
»j V Ljubljani je po dolgi bolezni umrl gospod Viktor Čuden, strugar v bivših Strojnih tovarnah in livarnah. Pogreb bo v sredo, 8. aprila ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Janeza. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
V Sv. Križu ob Krki je mimo v Gospodu zaspala gospa Terezija Gliiišek roj. Kodrič, mati g. Fr. Glinška, profesorja na zavodu sv. Stanislava. Naj ji sveti večna luč! — Žalujočim naše iskreno sožnlie!
-f- V Veliki Nedelji pri Ormožn je v visoki starosti 8t let umrl profesor v p. dr. Franc Lasta. vec. Rajni je študira! klasične jezike in je kot profesor poučeval po raznih gimnazijah predvojne Avstrije, dolgo časa tudi na Dunaju. Ko je 6topil v pokoj, se je naselil v svojem prijetnem domu pri Veliki Nedelji. Bil je zaveden katoliški Slovencc in zvest naročnik našega tiska. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne novice
— Poroka. Na velikonočni ponedeljek sta se poročila v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani sodniški pripravnik okrožnega sodišča g. Josip Fi-schinger ml. in knjigovodkinja gdč. Majda Čeme. Poročni priči sta bila: za ženina oče g. kasacijski svetnik Vrhovnega sodišča dr. Josip Fischinger, za nevesto pa g. Fran Jager, njen 6tric, trgovec in hiš. ni posestnik na 6V. Petra ce6ti. Poročne obrede je opravil gospod stolni prošt in protonotar 6vele Stolice dr. Maksimilijan Vraber kot osebni prijatelj ženinove rodbine. Mlademu paru želimo vso srečo!
= Poročila sta se na veliko nedeljo v trnovski cerkvi g. Ravnik Rudi in gdč. J u n k a r Alojzija. Mladima novoporočencema želijo prijatelji in znanci obilo srečel
—	Okrajno sodišče v Cerknici. Okrajno sodi.
šče v Cerknici, ki obsega vse vasi okoli Cerkniškega jezera tja do Žirovnice, naselja v občini Sv. Vid nad Cerknico, Menišijo in občino Rakek, je glede svojega obstoja še mlado. Prav letos praznuje 50-letnico, ko je bilo ustanovljeno. Poprej je Cerknica spadala nekaj časa k okrajnemu sodišču v Planini na Notranjskem, ki pa je bilo pred 67 leti premeščeno v Gor. Mogatec.
—	llčite se strojepisja! Novi eno-, dvo in trimesečni tečaji se prično v četrtek, 9. aprila. Vpisovanje dnevno. Pouk v desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisnica. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82.
—	številko 200 so dosegle znane salezijan-ske »Knjižice«, ki nam v zadnji brošuri prinašajo zanimiv pregled naročnikov iz posameznih župnij. Trenutno izhajajo »Knjižice« skupno v dveh številkah na me»ec. Berimo in širimo »Knjižice«! Majnika izide lepa knjižica o Mariji.
—	Velikonočno vreme. Lanski velikonočni prazniki, ki 60 bili za dober teden dni jx>zneje ka-Kor letos. Letos pa je april za velikonočne praznike fiošleno zagodel. Že v 6oboto je začelo deževati in je jiosebno popoldne lilo kakor iz vedra. V nedeljo ee se je po ravnini raztegovala na dolgo in široko megla, tu in tam je tudi deževalo. Na velikonočni ponedeljek je bilo dopoldne 6labo, deževno vreme. Tako.le okoli 3 f>of>oldne se je začelo od Krima sem jasniti in kmalu je zasijalo tudi sonce. Slabo vreme je pač vplivalo, da so ljudje v nedeljo in tudi v ponedeljek ostajali rajši doma. Seveda 60 bili mnogi javni lokali dobro obiskani. Velik naval pa je bil na vsa kina in tudi v obe gledališči. V torek zjutraj je bila v Ljubljani zaznamovana najnižja temperatura 2.4 6top. C nad ničlo, v ponedeljek naj-
višja dnevna pa 14 stop. C nad ničlo. Od 6obote se je barometer zelo dvignil in dosegel v torek 764.9 m m, ko je bil v 6oboto 757. Doba brstja in cvetja 6e je letos zaradi zime in hudega mraza precej zakasnila. Vse ptice — pevke 6e še niso vrnile v naše kraje.
— Razprave zaradi navijanja cen. Na ljubljanskem okrožnem 6odišču pred kazenskim 6odnikom — jx>edincem je bilo po splošnem pregledu do 56 kazenskih razprav, ki 6o obravnavale prestopke za. radi prekoračenja maksimalnih cen. V treh mesecih je bilo letos obsojenih 31 obtožencev zaradi omenjenega prestopka na 6kupno kazen 200 dni zapora in na 4.350 lir denarne kazni. Oproščenih je bilo 17 obtožencev, druge razprave še niso končane. Obtoženci so proti sodbam večidel prijavili priziv, prav tako tudi državni tožilec proti oprostitvam in prenizkim kaznim na apelacijsko sodišče v Ljubljani.
Pozabljivost
»Presneto! Da bi samo vedel, česa se moram nfaiti.»
6edajle 6poi
Načrt mesta Ljubljane
Sredi tega meseca bo iziel načrt mesta Ljubljane, ki je že v tisku. Načrt je delo mladega tehnika Zupančiča Miljutina, znanega že po osnutkih za plakate in po načrtu za svojevrsten pokal SLAZ.
Načrt mesta je izdehn točno po današnjem stanju in v smislu zahtev, ki se stavijo na moderen načrt mesta. Izdelan bo v 5 barvah in sicer tako, da bo imela vsaka kultura svojo barvo, n. pr. zazidane površine rdečo, njive in travniki rumeno itd. Merilo bo 1 : 12.000, velikost pa 76 X 67 cm, tako, da bo načrt res pregleden. Obsegal bo skoraj vso Veliko Ljubljano, razen rajhnegadela Barja in sicer od izliva Išče v Ljubljanico dalje.
Mnogo stvari bo v tem načrtu mesta popolnoma novih. Vrisane bodo tranzitne ceste (v vijolični barvi) z navedbo večjih krajev, kamor peljejo, in z označbo razdalje do njih. Nadalje bodo tudi vse železniške proge označene s smerjo in kilometražo, vrisane vse avtobusne in tramvajske proge. Tudi urejena športna igrišča bodo označena na svojevrsten način, tako da jih bomo opazili na prvi pogled. Načrt je razdeljen v posamezne kvadrate, Ki so označeni s številkami in črkami za lažje spoznavanje.
Načrtu bo priložena knjižica (urejuje jo g. Vadnjal Stane, znan po »Kažipotu« po Ljubljani), ki bo vsebovala popis vseh ulic, cest in trgov z označeno lego v kvadratu, nadalje seznam vseh državnih, javnih in samoupravnih uradov v Ljubljani, hotelov itd.
Knjižica bo imela velikost 12.3 X 19.5 cm (žepni format) in bo tiskana na brezlesnem papirju, kakor sam načrt, ki bo zložen v velikosti knjižice. Ovitek bo iz kartona, naslovna stran bo pa okusno izdelana v eni barvi po osnutku g. Zupančiča.
Uprava načrta mesta Ljubljane, ki bo načrt založila in izdala, bo s tem izpopolnila vrzel v poslovnem življenju našega mesta. Ne smemo pozabiti, da Ljubljana danes nima načrta, ki bi odgovarjal dejanskemu stanju, ker je načrt, ki sta ga izdelala geometra gg. Cerne in Tomiič, izšel že pred 11 leti in je jasno, da ne more zadovoljiti današnjih zahtev, dasiravno je bil do sedaj najpopolnejši načrt mesta.
Upamo, da bo novi načrt mesta Ljubljane med občinstvom in poslovnimi krogi sprejet tako, kot zasluži. Upravi in g. Zupančiču pa želimo čim več uspeha pri njihovem delu in da bi dobili, če že ne finančnega, pa vsaj moralno plačilo.
I Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na drugi petek, 10. aprila. Začetek točno ob 5 pofioldne. Zbirališče v kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Duhovne vaje za akademske izobraženke v kapeli uršuliii6kega samostana v Ljubljani: začetek danes, 8. aprila ob 5 popoldne, četrtek, petek, 60. bota ob pol 9 zjutraj govor in sv. maša, ob 5 popoldne govor in blagoslov. Sklep na belo nedeljo zjutraj. Vhod pri porti.
1 Prihodnji koncert v veliki Filharmonični dvorani bo v ponedeljek, dne 13. L m. ob pol 7 zvečer. Na tem koncertu bosta nastopila dva italijanska umetnika in sicer pianist Dallapiccola in violinist Materassi. Oba umetnika, ki stalno kon-certirata kot komorna skupina v duu, uživata v svoji domovini velik umetniški sloves. Za svoj prvi koncertni nastop v Ljubljani sta si izbrala dela naslednjih skladateljev: Tartini, Ravel, Stra-vinski in Brahms. Za koncert so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
1 Vodstvo glasbene šole »Sloga« sporoča svojim gojencem, da 6e prične redni pouk po veliko, nočnih počitnicah že v 6redo, dne 8. t. m. — Šolsko vodstvo.
1 Namesto Mirka Pušljarja
državnih uslužbencev" v Ljubljani, Vodnikov trg 5, društvu »Merkur« za brezposelne trgovske pomočnike, znesek lir 150.
1 Za vajence in vajenke, ki obiskujejo strokovno nadaljevalno šolo za Bežigradom, znižana voz-nina na Magistrovem avtobusu od Tavčarjeve ulice, nasproti kavarne Evrope, do Stadiona na meščansko šolo za Bežigradom. Povratna karta velja samo 80 cen tezi mov.
1 Seno lahko dobijo člani društva »Mali gospodar« in »Zegoze« na cesti Viktorja Emanuela III. št. 35 pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev.
1 Pomaranče dobimo. Včeraj 60 prišle v Ljulv Ijano nove pošiljke in je upati, da bo ljub. živilski trg zadostno založen z njimi, dokler traja sezona. Pomaranče bodo seveda po maksimirani ceni, ki se giblje med 6.50 do 8 lir kilogram.
1 Dela na Gradu so se zopet začela. Vso zimo 60 dela pri obnovitvi grajskega poslopja počivala, enako kakor V6a druga stavbna dela na prostem. Tik pred prazniki, to je na veliki petek, ko je vreme to spet dovoljevalo, pa 60 se obnovitvena dela 6pet začela. Zaposlenih je zaenkrat že kar lepo šte. vilo delavcev. V načrtu je, da bodo vsa obnovitvena dela glavnega grajskega poslopja že letos končana, iditi restai
venca na grob pokojnega gospoda
i daruje osebje Nabavljalne zadruge )encev v Ljubljani, Vodnikov trg št.
Predvsem bo treba zgraditi restavracijo in pa dohod ter obnoviti tudi notranjost poslopja.
I Komorni duo, ki ga sestavljata pianist Dallapiccola in violinist Materassi, bo koncertiral v Ljubljani prihodnji ponedeljek, dne 13. t m. ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Oba umetnika sta odlična v svoji 6troki in na svojem prvem koncertu v Ljubljani bosta izvajala dela Tartinija, Ravela, Stravinskega in Brahmsa. Na koncert opozarjamo že dane6. Vstopnice 60 v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 šola Glasbene Matice je začela danes v sredo po velikonočnih praznikih zopet z rednim poukom v vseh predmetih in oddelkih. Ravnateljstvo opozarja na to starše in mladino.
1 Ravnateljstvo šole Glasbene Malice opozarja starše in gojence, da 6e vrši od danes naprej na šoli Glasbene Matice zopet redni pouk po velikonočnih počitnicah. Ravnateljstvo poziva gojence, da redno obiskujejo vse predmete, pri katerih so vpisani.
1 Bernauer in Oster: »Konto X«. Veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Tri dejanja. Središče je komična vloga pisarniškega vodje Izidorja Srakoperja, ki je spiritus agens vse zgodbe. Igrali bodo: Vdovo — Gorinškova, Uli, njeno hčer
—	Starčeva, Oskarja njenega 6ina — Blaž, njenega očeta — Bratina, dr. Šolarja — Nakrst, Srakopierja
—	Gorinšek, Piškurja — Košič, njegovo ženo — Rakarjeva, Zamorška — Košuta, sobarico — Kri-žajeva, strojepisko — R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič.
1 Naša Opera pripravlja: Bi zetovo sCartnen? z Elzo Karlovčevo v naslovni partiji in Maecagnijevo opero »Prijatelj Fric«.
1 Naša Drama pripravlja: Cvetka dolarja v«, seloigro »Vdova Rošlinka« s Polonco Juvanovo v naslovni vlogi in Molierovo komedijo »Šola za žene« z Levarjevo v glavni ženski vlogi. — V Ofithe-
jevi »Ifigeniji« bo6ta nastopili v bodočih reprizah, ki bodo igrane izven abonmaja, v naslovni vlogi E. Kraljeva in M. Boltar-Ukmarjeva.
1 Gounod: »Faust«. Peli bodo: Fau6ta — Franci, Margareto — Vidatijeva, Mefista — Popov, Valentina — Janko, Marto — Spanova, Siebla — Polajnarjeva, Wagnerja — Dolničar. V bakhanalu plešejo 6olo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, A. Brcarjeva, Zelinkova ter Golovin, Pogačar in šuštaršič. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. Golovin.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sreda. 8. aprila oh 17.30: »Konto.« Red A. — Četrtek. 9. aprila ob 17.50: »Ifige-nija.- Red B.
Opera: Sreda, 8. aprila ob 16.30: »Faust.« Red
Sreda. - Četrtek, 9. aprila oh 16.30; »F.vgenij Ognje-gin.« Red Četrtek.
ROKODELSKI ODER. Igralska druiina je pripravila zh nedeljo, 12. aprila Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga« Med slovenskimi dramskimi deti je brez dvoma med prvimi. Pri premieri je bila deležna »p o-Snega priznanja kar nam prifa tudi laskava kritika v naSem listu. Ker mnogi niso dobili \stopnic 7.a prvo predstavo, jih vljudno obvesfamo, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji, ki ho v nedeljo od 10 do 13 in ob 2 pred predstavo v društveni pisarm, Pe-trarkova 12, I. nadstropje.
RADIO Sreda. 8. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasim. Med odmorom ob 8 Napoved časa — 8.15 Poročila v Italijanščini — 12.15 Klarinetni trlo — 12.15 Koncert tcn. Ivana Francla, pri klavirju Marijan LipovSek — 13 Napoved časn. Porodila v italijanščini — 13.05 Toročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert violinista Alberta Dermelja (pri klavirju Marijan LipovSek) — 13 40 Koncert tenorista Antona Bla-doljeva — 14 Porofila v italijanščini — 14 15 Koncert sopranistke Pavlo LovSetove ln basista Toneta Pe-trovčifa — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmečki tri0 _ 17.S5 Orkester pod vodstvom dirigenta Zemeja izvnja filmsko glasbo — 19 »Govorimo itnlijansko«. prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenSfini — 19.45 Pisana glasha — 20 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSfini — 20.30 Pesmi iz vojnega časa — 20.50 Koncert ritmosimfonifnega orkestra Gora vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v ItalijanSf inl.
LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr. SuSnlk. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospoavetska 10 ln mr. Bohinc. ded.. Cesta 29. okt. SI.
POIZVEDOVANJE. Zelezntftko lertttmactjo s
spremnimi dokumenti na ime Rolmane Vlncene je
izgubi! železnifar na progi Ljubi iana—Črnomelj. Najditelj se naproSa, dn jih odda v Prometno pisarno na pnstajj Ljubljana, ril -ošlje na upravo »Slovenca*. Stroške povrnem.
Iz Novega mesta
Osebna vest. Dosedanjemu komisarju za politični okraj Novo mesto g. dr. O. Griselliju, ki je v Novem mestu služboval skoraj leto dni, je odrejeno novo službeno mesto. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Guiscppe Mannu-Ricci. Novi okrajni glavar bo v prihodnjih dneh prevzel svoje posle.
Selekcioniran semenski fižol. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je od Pokraj. kmetijske šole na Grmu prejelo 250 kg selekcioniranega fižola, ribničana. Seme bodo prejeli samo napredni kmetovalci, ki bodo skrbeli, da se ta fižol ne bo pomešal z domačimi vrstami fižola in ki bodo gledali, da se ta sorta po okraju čimbolj razširi. Občine naj pošljejo okraj, glavarstvu čimprej imena in naslove interesentov. Posamezniki ga prejmejo največ 2 do 10 kg proti zamenjavi za čisto odbrani domači fižol. Okrajno glavarstvo ho naknadno obvestilo vse prijavljence kje, kdaj in koliko naj prevzamejo fižola.
Iz Gorlzljs
Burja jo je prevrgla. Poročali smo, kako je zadnji ponedeljek, 30. marca, po vsej deželi divjala peklenska burja, v hribovitih krajih med snežnim metežem. Blizu Vipacca je grozna piš t vso silo zajela Cito Krapež in jo prevrgla z neke steze po goščavi navzdol, da se je reva vsa pobila. Poklicati so morali na pomoč »Zeleni križ«, ki je ponesrečenko prepeljal v mestno bolnišnico. Na 6rečo pa rane niso bile hude. Vsa pretresena in prestrašena ženica se je lahko že drugi dan vrnila domov.
Razpisana lupnija. Razpisana Je župnija Doberdob; projšnje je treba vložiti na nadškofijski ordinariat do 15. aprila.
Nov župnik. Zupni upravitelj Bogomir Berce je imenovan za Župnika.
Nevarna sleparka. Karabinjerji v Stambas-so so prijeli in odgnali v zapore 41 letno El-viro Simonetti, doma iz Gradišče, ki se je izdajala za zastopnico neke zavarovalne družbe. Več
imetov in Itmetic iz okoiice je pod pretvezo zavarovanja ociganila za manjše zneske lir.
Iz Triesteja
Prva spomladanska jadralna regata bo 11. in
12. aprila v zalivu Triesteja. Sodelovali bodo poleg domačih jadralcev znani prvaki iz Capodistrie, Pole, Coma! Venezie in Monfalcona.
Pričetek dramske sezone. S koncem zimske operne sezone v gledališču Verdi sqJe pričela dne 28. marca dramska spomladanska sezona. V tej sezoni bo gostovalo v Verdijevem gledališču več znanih dramskih družin. Sezona se je pričela z nastopi skupine Dine Cavalli.
Triestinski skladatelj v Franciji. Triestinski rojak, znani violinist Ivan Pitacco živi že dolgo vrsto let v Franciji. Tam je bila sedaj vprizorjena njegova prva opera »Terre du Velay«, ki je glasom kritike in časopisnih poročil dosegla popoln uspeh.
Velike nagrade za kmetovalce, ki bodo izpre-menili svoje stalne pašnike in travnike v umetne travnike, je določil inšpektorat za poljedelstvo v naši provinci. Te nagrade dosegajo v posameznih slučajih do 500 lir za hektar. S tem bi se donos poljedelstva v provinci znatno povečal, ker se morajo taki umetni travniki pred posevkom trave obdelati s krompirjem in žitom. Poleg tega pa bi se tudi dvignila živinoreja, saj prinesejo taki travniki več krme.
Vol ga je do smrti zbodel. V Caprivi nel Careo je napadel fiodivian vol 6vojega gospodarja, posestnika Bernarda Merčino. Žival je moža tako zdelala z rogovi, da 6o ga že umirajočega pripeljali v bolnišnico v Trieste, kjer je zaradi notranjih poškodb kmalu podlegel.
Z Gorenjskega
Nemški državni davki. V zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske so bili doslej uvedeni sledeči nemški davčni zakoni: zakon o dohodnini, zakon o obrtnem davku, zakon o občinski davščini, zakon o drž. ocenitvi posestev, zakon o imovinskem davku, zakon o davščini na dediščino in zakon o davščini na pridobitev nepremičnin. Meseca marca hiln po posameznih večjih krajih posebna predavanja o drž. davkih; organizirala jih je Nemška delavska fronta.
Obveznost iidajanja računov. Vsi rokodelski obrati, med katere spada, kakor je v razpisu posebej navedeno, tudi izdelovanje loncev, krtač, čo-pičev in copat, so dolžni pri prodaji 6vojih izdelkov trgovcem ali neposredno potrošnikom izdati račun s prepisom. V računu mora biti razvidno ime in kraj prodajalca, datum, količina prodanega blaga, vrsta blaga, številka blaga, oblika, kakovost ter cena blagovne enote (kos. odn. kg). — Vsak rokodelski obrat mora tudi imeti račune o nabavnih surovinah.
Uradne cone za seno in slamo. Okr. komisar v Kamniku je določil za nestisnjeno seno in slamo naslednjo najvišje cene (pri proizvajalcu): zdravo, suho, sladko travniško seno 6.40 HM za 100 kg, kislo 5.40 RM; seno z njiv in polja 7.20 RM, planinsko seno 7.60 RM, lucerna 8.60 RM, deteljno seno 8 RM, ržena slama 3.30 RM, pšenična slama 3.10 RM, ovsena slama 3 RM, ječmenova slama 3 RM. Za stiskanje sena ali slame se sme računati pribitek 0.60 RM na 100 kg.
Uvedba obvezne renitve pri prodaji delavnih konj. S 1. marcem je stopilo na Gorenjskem v veljavo obvezno ocenjevanje delavnih konj, ki so namenjeni za prodajo. Delavni konji se smejo po tej uredbi prodajati le, če so hilj od urad. komisije ocenjeni in je bila izdana tako imenovana konjska izkaznica. Po določilih te uredbe so delavni konji vsi, ki so starejši od 1 leta. — Delavnega konja je mogoče prodati samo onemu, ki ima pismeno potrdilo, da nujno rahi konja ali pa pooblaščenemu konj. prekupčevalru. — Za ocenitev konja mora lastnik konja plačati 5 RM, če je bila ocena izvršena ob določenem roku, 6icer pa razmeroma več.
S Spodnjega štajerskega
Žetev smrti. V Mariboru je umHl 71 letni finančni respicient Jakob Kirndl. V Studencih pri Mariboru je umrl Jožef Blaževič, vinarski referent, 6tar 70 let. V Levcu pri Celju je umrla 62 letna posestnica Uršula Gselman. V Slovenski Bistrici je po dolgi bolezni umrl tamkajšnji hranilnični in tovarniški ravnatelj Oskar Klein.
Nova rajfajznovka v Dobrni. Za občino Dobrna pri Celju je bila pred kratkim ustanovljena posojilnica in hranilnica Reiffeise-noga sistema. Pristopilo je takoj lepo število naprednih kmetov in obrtnikov. Za načelnika
i'e bil izvoljen posestnik Vinko Jamnikar, za njigovodjo pa nadučitelj R. Fabschtitz.
Nesreča. Marija Romih iz Žalca je delala na polju. Naenkrat jo ie napadla pobesnela krava in ji z rogmi predrla trebuh ter ji ranila
črevesje. Stara žena Rozalija škofic iz Braslovč
e hudo po Poljska de
fija Goršek tako nesrečno padla, da «i je zlo-
isje
je padla po stopnicah in se hudo poškodovala ipo glavi, v B raslo včali je
Ijska delavka Zo-
mila levo nogo. 33 letnemu delavcu Avgustu Podlunšku iz Dola pri Trbovljah je med delom odletel železni opllek v desno oko in mu ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico.
Štorklja na kolodvoru. 21 letna delavka iz Poljčan, ki je zaposlena v nekem podjetju na Teznu pri Mariboru, je hitela na tamkajšnje železniško postajališče, da bi sc podala v mariborsko bolnišnico. V čakalnici pa je nenadoma dala življenje zdravemu fantku. Poklicani reševalni avto je mlado mater hitro prepeljal v bolnišnico.
Iz Srbije
Stiki med srbsko državno npravo in ljudstvom morajo postati še trdnejši. V ta namen
fiošiljajo posamezna ministrstva 6talno med judstvo svoje najboljše strokovnjake, ki zbranemu ljudstvu ali pa posameznim stanovom poleg poročil o sedanjem političnem položaju tudi predavajo iz svoje stroke. Vsi govorniki pa ljudstvo tudi opozarjajo na okol-nost, da je rešitev srbstva samo v miru in medsebojni slogi ter delu.
Srbska delovna služba že posIuj.'\ Po vseh
izvršenih predpripravah je v Srbiji že pričela delovati srbska delovna služba, v katero so bili poklicani prvi obvezniki. V okolici Belgrada bo ta služba predvsem pogozdovala razne kraje ter asanirala razna močvirja. Kmečka mladina bo zaposlena pretežno pri poljedelskih delih.
Zborovanje šumadijskega ženstvn je bilo oni dan v Kragujevcu. Na sestanku se je vrstilo več govornikov, l;i so zborovalkam risali dogodke zadnjega leta in jih pozivali na skupno delo, kar 60 zborovalke sprejele. Z zborovanja so poslale pozdravno brzojaviko Nediču.
H =- =	=-r—	: '—H	v" ^z	
			t	
22	V" V	,'i		f dftteJitMi;
III.
Županov avtomobil.
Mišek se je spomnil na Čuvaja in je premišljal, kako bi ga izučil za policijskega psa. Saj, kaj pa naj bo poizvedovalni, detektivski urad brez policijskega psa? To je manj ko nič.	. i -
»Poslušaj, Čuvaj,« je dejal Mišek svojemu zvestemu prijatelju, s>če hočeš postati marljiv in uporaben zasledovalec sledi, in če nam hočeš biti v pomoč pri našem policijskem delovanju, je potrebno, da se naučiš spoznavati z vohanjem razne predmete.«
Šport
Italija : Hrvatska 4:0 (0:0)
Na velikonočno nedeljo popoldne 60 imeli v Genovi velik športni dogodek. Državni reprezentanci Italije in Vlrvat6ke sta merili 6voje moči. Posebno veliko zanimanje je vladalo za prvi nastop italijanskega državnega predstavništva, ki bo igralo čez 14 dni proti Spancem. Zvezni načelnik Vit. torio Pozzo je izbral enajstorico, ki je bila v sijajni formi. Pričakovali smo več od azurov. mislili pa 6mo, da 6e bodo Hrvati po nedavni, tako uspeli turneji po Švici, boljše odrezali. Za hrvatske barve 6e je boril isti Gradjanski, ki se je vrnil iz Švice 6 štirimi zmagami. Boril 6e je, toda tokrat brez 6reče.
Moč italijanske enajstorice se je izkazala zlasti v povezani igri poedincev, ki imajo za seboj dva odlična treninga: V60 zimo so igrali v državnem pr. venstvu, razen tega pa so imeli še skupen trening po navodilih zveznega tehničnega načelnika. Izid 4:0 je vsekakor jamstvo da bo naletela španska enajstorica na močnega nasprotnika in da bo i6to moštvo tudi hudo trd oreh za nemško rezrezentan-co. Pred začetkom tekme so proslavili Italijani pomemben jubilej. Srečanje s Hrvati je bilo 150., odkar nastopajo Italijani na mednarodnih tekmah. Azuri 60 igrali brez Piole, v ostalem pa 6ta bili enajstorici sestavljeni takole:
Italija: Oriffanti, Foni, Rava, Campatelli, An-dreolo, Grezar, Biavati, Loich, Babetto, Mazzola, Ferrari.
Hrvatska: Urch, Brozovič, Dubac, Lechner, Jazbinšek. Kokotovič, Cimermanovič, Wolfl, Lešnik, Antolkovič in Pleše.	. .
Burno pozdravljeni sta se pojavili enajstorici na igrišču, ki je bilo zasedeno do zadnjega mesta. Vreme je bilo neugodno, igrišče mokro in blatno, nekaj časa je tudi pršilo. Prvi polčas ni nudil do. brega nogometa. Na obeh straneh so 6e vrstili napadi, ki pa so se razblinjali v netočnem podajanju. Padlo je nekaj kotov, zadetka pa ni bilo nobenega. Igro prvega polčasa 60 zaključili s izidom 0 :0, moštvi pa sta bili v podjetnosti enakovredni, tehnično pa so bili Italijani v premoči.
Po odmoru 6e je začelo na igrišču jasniti. Enajstorica dobro izurjenih Italijanov se je znašla, moštvo je začelo poslovati enotno. Že v 10. minuti so imeli gledalci dovolj priložnosti za sprostitev napetega pričakovanja. Padel je težko pričakovani gol. Biavati je lepo postregel Babetta, ta pa je z ostrim stelom presenetil vratarja Urcha. Enajstorica azurov je dobila poleta. Dve minuti po prvem golu 6e je posrečilo Ferrariju, da je 6mukuil mimo obrambe in zvišal vodstvo Italijanov na 2 : 0. Tehnična in kombinatoma premoč domačih je prišla do polne veljave. V kratkem času — v 19 minuti — je padel še tretji gol. Ferrari je podal prostemu Biavatiju, ta pa je poslal žogo v zgornji kot, 3 : 0 za Italijane.
Požrtvovalnost na strani Hrvatov m popustila. Napadalna vrsta 6e je trudila, V6e njene akcije pa je razbila domača obrambo. V 27. minuti je spet zadišalo po Ko je Biavati prodrl z žogo, ga je naskočil Brozovič in ga zrušil proti pravilom. Sodnik Fink je prisodil enajstmetrovko, Orezar jo je realiziral in tako zaključil serijo golov: 4:0 za Italijo. Hrvati so se trudili, da bi dosegli vsaj častni gol, vendar jim tega 6reča, ki je bila na 6trani bud. ne italijanske obrambe, ni dopustila. Azuri 60 napravili v drugi polovici dober vti6 in bodo lahko i optimizmom sprejeli Spance, ki bodo prišli čej H dni.
Tekmo je vodil nemški sodnik Fink.
Mladinska tekma v Torinu: Italija : Madžarska 3:0
Na velikonočni ponedeljek so imeli v Torinu v gosteh mladinsko državno reprezentanco Madžarske. Ni šlo za srečanje juniorjev, pač pa za tekmo izbranih mladih igralcev, ki bi naj v bližnji bodočnosti prišli v poštev za nastope v državnih predstavništvih. Italijani so zmagali s 3 :0. — Dva gola je zabil Capello (Milano), enega Fabbri (Atalanta).
Prvi dan velikonočnega turnirja
z belo žogico na Rakovniku
V Salezijanskem domu na Rakovniku so pričeli včeraj z večjim turnirjem namiznega tenisa, ki bo trajal štiri dni. Na velikonočni ponedeljek so igrali za prvenstvo posameznikov, danes pa so nadaljevali. Razen članov prireditelja SK Rakovnika smo videli pri zelenih mizah tudi člane Mladike in Hermesa. Zanimanja za igre posameznikov je bilo precej, prav posebno pa za nastop Brade-ška, Tršinarja, Bogataja, Djinovskega in Krečiča. Tudi organizacija turnirja je bila dobra.
Prireditev so otvorili neverificirani seniorji, ki so tekmovali v treh obrokih. Tu smo videli tudi starejše gospode, ki so živahno suhali lopar in pokazali veliko smisla za lepo igro.
I.	kolo za neverificirane seniorje: Florjane D. : Rezar 2:0, Blagne : Sobočan 2:0, Merala : Urban 2:0; Marolt : Florjane L. 2:1; Lilija : Stafel 2:0; I.eben : Bogataj 2:0; Škoflc : Peterca 2:0; Zajz : Zajček 2:1.
II.	kolo: Blagne : Florjane D. 2:0; Merala : Marolt 2:0; Lilija : Leben 2:1, Skofic : Zaje 2:0.
III. kolo: Merala : Blagne 2:0; Lilija : Skofic 2:0; Merala : Lilija 2:0.
Juniorji: V prvem kolu Potočnik brez partnerja. Podobnik : Bec 2:0; Klun : Landero 2:0; .lankovič : Sajovic 2:0; Sevšek : Erzer 2:0; Ko-šak : Purkart 2:1.
II.	kolo: Potočnik : Bec 2:0; Meden : Klun 2:0; Sevšek : Jankovič 2:0; Purkart : Gale 2:1.
III.	kolo: Potočnik : Meden 2:0; Sevšek : Purkat 2:0; Potočnik : Sevšek 2:1.
Seniorji, verificirani, I. kolo: Bradeško : Belec 2:0; KeržiČ O. : Gabrovšek 2:0, Keržič : Ivane 2:0; Krečič : .lankovič 2:0; Bogataj : Bajec 2:1; Božič : Purkart 2:0; Recek : Bec 2:0; Medvod : Djinovski 2:0.
II.	kolo: Bradeško : Krečič 2:1; Medved : Bogataj 2:0.
III.	kolo: Bradeško : Medved 2:0.
Bradeško je igral tudi tokrat v izvrstnem stilu, pogrešali pa smo slovenskega prvaka Marinka, ki se turnirja ni udeležil. Za prvenstvo poedincev so tekmovali tudi danes, v sredo in četrtek pa bodo prišla do besede moštva juniorjev. Tekme se začenjajo vsak dan ob 9.
Evropsko prvenstvo v boksu i Musina premagal Nemca Vogta
V berlinski palači Deutschlandhalle je gledalo 14.000 oseb boksarsko profesionalno tekmo za prvenstvo Evrope v srednjetežki skupini. Nemški prvak Richard Vogt in italijanski zmagovalec Luigi Musina sta se potegovala za častni naslov. Po skrbnem treningu sta dosegla idealno težo 78.4 kg. Pogodbo sta podpisala za lb krogov. Vsa ugibanja o izidu tega srečanja so bila brez podlage, zakaj oba sta nastopila enako skrbno pripravljena in enako težka. Prav zato ie bilo zanimanje za izid tem večje. Že po prvih krogih se je izkazalo, da je moč Hamburžana Vogta v srčnem napadanju, moč Musine pa v izredni hitrosti in spretnosti. Vogt je stalno napadal, malokdaj pa so ujele njegove pesti nasprotnika. Vogt je udarjal večinoma v prazno. Bridka borba se je nadaljevala vse do konca brez očitnega izida. V 10. krogu se je zdelo, da se približujejo za Musino usodni trenutki; dobil je res nekaj krepkih udarcev, <*tal pa je kljub temu do konca svež. Vogt je bil močno izčrpan in je v zadnjem kolu padel za sekundo na tla. Ko je naznanil gong zaključek borbe, je bilo veliki množici gledalcev nejasno, kdo je zmagal. Sodniki, ki so beležili udarce ter ocenjevali srčnost in tehnično premoč, so prisodili Musini zmago po točkah.
Športni rezultati v starem veku. Ceprr.v jo ohranjenih veliko poročil o starih olimpijskih igrah pr. Kr., vendar nimamo podatkov, da bi lahko primerjali telesne sposobnosti 6tarih Grkov s sposobnostmi sodobnih svetovnih rekorderjev. V starih časih namreč niso tekli za rekordne čase, časov sploh niso merili, šlo je le za zmago, za prvenstvo. Pač pa je ohranjenih nekaj poročil o skokih v daljavo. O Chionisu čitamo. da je preskočil dolžino 22 čevljev, kar znaša 7.05 m. Chioni-sov uspeh je tem odličnejši, če upoštevamo, da 60 skakali s kamnitimi ročkami. Kljub temu pa zaostaja Chionisov »rekord« za sodobnim svetovnim rekordom kar za 1.08 m. Znnno je namreč, da je skočil ameriški črnec Jesse Owens že 8.13 m. Razlika je razumljiva, zakaj v starih časih so tekmovali samo svobodni grški možje in fantje, sodobnih olimpijad pa se udeležujejo tekmovalci vseh kulturnih narodov.
Sedanje indijske stranke
številčna moč In vpliv posameznih indijskih političnih organizacij
2 Muslimanska liga. Vodi jo bombajskl odvetnik Jinah ter je najvažnejša in "aivphvne š* muslimanska politična organizacija v indiji. Ukl<
Sedanje težave in muke, ki jih ima odposlanec in pooblaščenec angleške vlade, Cripps, v Indiji s posameznimi indijskimi političnimi organizacijami, so zopet potisnile v ospredje zanimanje za strateško opredelitev indijskih narodov in ljudstev. Vse indijske stranke so si namreč edine v tem, da ne verjamejo nobenim angleškim obljubam več in odločno zahtevajo popolno svobodo in neodvisnost za Indijo.
Strankarska opredelitev indijskih narodov je naslednja:
1. Kongresna stranka. Nominalni predsednik stranke je Abul Jalain Azad. Važna in vplivna voditelja sta ie Gandhi in Nehru. Radikalno skupino v stranki sami pa vodi Subhas Gandra Bose. V tej stranki so včlanjeni Indijci vseh plemen, ver in stanov. Stranka, ki je najmočnejša politična organizacija v Indiji, je znana po svoji borbi proti Angliji. Povsod in ob vsaki priliki postavlja svojo zahtevo po popolni neodvisnosti Indije. V vseh važnejših vprašanjih odloča v stranki eksekutivni odbor.
pajo se je samo mohamedanci.
3.	Knežja zbornica. Organizacija sicer ni prava politična organizacija, temveč stanovsko zastopstvo. Zaradi svoje važne politične vloge pa vel|a za tretjo najmočnejšo indijsko politično skupino.
4.	Stranka Hindu Mahasba. V njej se zbiraio vsi tisti Indijci, ki niso naklonjeni kongresni stranki predvsem zaradi njenega bramanskega gospodarstva. Program tudi te politične organizacije je vseskozi nacionalističen.
5.	Med manjšimi strankami, ki so približno enako močne, je omeniti nekatere Angležem naklonjene indijske politične skupine, kakor indijske liberalce, skupino Sikh in nacionaliste. Sem spadajo tudi indijski levičarji.
6.	Precej vidno vlogo igra tudi politična skupina parijcev, ki predvsem Ščiti in varuje interese okoli 60,000.000 na gospodarski stopnji najnižje stoječih indijskih slojev.
Zakaj ima sušeč 31 dni?
Časen o sušcu in pastirju
Marčevega jutra žene pastir ovce na pašo. Nasproti mu pride 6ušec: •Dobro jutro!« — ga p*>. zdravi. »Kam ženeš svojo čredo?«
»Danes grem na goro.«
»Dobro. Prav imaš. Srečno pot.« Sam pri sebi pa misli: »Le čakaj. Danes ti bom zasolil.« Ta dan je na gori lilo, da nič takega.
Pastir je pa brž napravil drugačen račun m ukrenil prav nasprotno. Ko se je proti večeru vračal domov, se zoj>et sreča s sušcem:
»No, jM6tir, kako je bilo danes?«
»Izvrstno. Ostal 6em na ravnem in imel prekrasen dan. Sonce je kar grelo.«
»Kar vesel sem tega,« (medtem si pa grize ustnice). »In jutri, kam 6i 6e namenil?«
»Jutri se vrnem na ravan. Norec bi bil, če bi zanemaril tako lepo vreme.«
»Tako narčdi, da. Zbogom.«
Pa je šel pastir namesto na ravnino, na hrib. Marec je pa V6ipal na ravan ploho z vetrom in točo. Prava kazen božja. Zvečer se snide 6 pastirjem:
»O, pastir, dober večer. In danes? Kako ti je bilo?«
»Se lepše kot včeraj. Veš, gnal sem na goro. Čarobno lep dan smo imeli. Prelepo nebo, božajoče 6once!«
»Zares sem vc6el, dobri pastir! In jutri? Kam si 6e odločil?«
»Jutri pa ostanem v nižavi. Videl sem, da 60 se jeli dvigati nevarni oblaki tam za hribom, zato ne maram daleč od doma.«
»Pametno. Tudi jaz bi tako storil.«
Končno, da kratko povem, pastir je vsekdar drugače ukrenil, kot je zatrdil. Sušeč ga ni mogel ujeti.	,
Konec marca. Zadnji dan še enkrat nagovori nušec pastirja: »Kako kaj?«
»Cisto dobro. Zdaj je 6ušec pri kraju. Smo pa zopet na konju. Nič bati.«
»Prav, dobro. Kaj pa jutri? Kam jo boš mahnil?«
»Jutri gremo spet na ravno, pa zgodaj.«
»Dobro se imej!«
Zdaj 6topi sušeč brž k aprilu, pa mu šepetne:
»Veš kaj, »pril, posodi mi V6aj en dan. Brez ugo. vora mu 'a ustreže.
Drugi dan že zganja pastir svojo čredo na travnik, kakor je obetal. Vse mirno. Mislil je, da je že april. Cez dobro uro, ko je bila drobnica že vsa razkropljena na paši, zabesni vihar: dež, ploha, veter in sneg vmes. Komaj je 6pravi! pastir živali nazaj.
Pozno zvečer najde sušeč pastirja na ognjišču. Molčal je in bil slabe volje.
»O, pastir. Dober večer!«
»Dober večer, 6ušec!«
»Kako je bilo dan<6?«
»Tiho bodi. 6ušec. Grozno je bilo. Se slabše ko 6redi janurja. Menda so bili 6pustili vse zmaje v zrak. Uboge ovce!«
Od takrat — pravijo — ima sušeč 31 dni, odkar 6i je enega izposodil od aprila.
(Iz Vadnice i tal. —dr. St. Lebna.)
Iz Hrvatske
Naročila za salezijanske ^Knjižice« pošiljajte na naslov: Hanželj Anton, Vlaška ulica št 38, Zagreb. Celoletna naročnina ie 48 kun; samezna knjižica stane 3 kune. V Zagrebu
po
slovenski dekliški
Z nekega italijanskega letališča v Severni Afriki: Italijanska lovska letala, pripravljena za polet
lih dobite pri L. Roku in v Icongregaciji.
Ilrvatski Sabor zopet sklican. V zvezi s proslavo prve obletnice obstoja Hrvatske Države je za t. t. m. sklicana plenarna 6eja Sabora. Dne 7. t. m. itna pa 6ejo odbor za kulturna vprašanja.
Hrvatski državni propagandni urad je pozval vsa industrijska in ostala javna gospodareka podjetja ter V6e javne lokale, naj postavijo v svojih obratih glasnogovornikc, katere morajo preskrbeti tudi 6 potrebnimi radijskimi napravami.
V nedeljo so v Zagrebu slovesno zaprisegli prve voditeljice ženskih ustaških organizacij. Pri tej slavnosti j« bil navzoč tudi Poglavnik, pred katerim so absolventke prvega vaditelj6kega in voditeljske-ga tečaja tudi prisegle. Poglavnik je imel nanje na-vduševalen govor. Po tej slavno6ti se je Poglavnik odpeljal v dom, kjer vzgajajo uetaški naraščaj.
Hrvatsko morsko ribištvo je po najnovejši odredbi podvrženo kontroli mini6tretva za kmečko gospodarstvo. Za pospeševanje in moderniziranje morskega ribištva je omenjeno mini6tretvo dolo. čilo letos kredit 12 miljonov kun.
Za predsednika Hrvatskega farmacevtskega društva je bil na zadnjem občnem zboru zopet izvoljen dosedanji predsednik mag. ph. Ivo Stok.
Semenski krompir, katerega bodo tudi na Hrvatskem let06 posadili mnogo več, kakor pa druga leta, bo poskrbelo in razdeljevalo preko podrejenih ustanov samo ministrstvo za kmečko go6jxjdare(vo.
Na Hrvatskem so racionirali promet z zdravili. Po najnovejši tozadevni naredbi morajo trgovine z zdravili na veliko uve6ti izdajanje zdravil tudi v manjših količinah.
Uprava državnega rudnika v Kreki bo v kratkem modernizirala tudi rudaik v Banovičih.
Nov predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Poglavnik je potrdil izvolitev dr. Tome Matiča za jrredsednika Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Bolgarski večer v Društvu Zagrebčanov. Društvo Zagrebčanov je v tradiciji dobrih in prisrčnih odnosov med Hrvati in Bolgari priredilo bolgarski večer, na katerem je sodelovalo več hrvatskih in bolgarskih umetnikov.
Prepoved uvažanja radijskih aparatov li Inozemstva. Hrvatsko prometno ministrstvo sporoča, da je uvoz vseh radijskih sprejemnikov in ostaiin radijskih delov iz inozemstva brez dovoljenja poštnega in brzojavnega ravnateljstva najstrožje prepovedan.
Silvin Sardenko:
Nekaj cerkvene zgodovine s Posavta
Hotel je reči: Vročina mesta bolj ko meščanom. Škoduje vaščanom, itn še bolj vaščankam, če segajo preko svojega stanu:
»Fante 'zbiraš, si prevzetna, ee šopiriš, ker si zala; vdruj, všruj, da priletna samica se ne boš jokala...«
Svarilo, ki ga mora dekliški mladi svet uvaže-vati tako v mestu kakor na deželi.
V kakšnem razmerju sta si bila v tisti dobi mesto in vas, moremo povzeti iz tega, kar piše življenjepisec o Gregorju Riharju (Drobtinice 1888): Gregor Rihar gre nekega dne na posavsko polje e šolsko knjigo pod pa<zduho, da bi se učil šolske naloge. Naenkrat pa raame v roke svinčnik in listič in _ ob pogledu na Šmarno goro — naglo Je bil na papirju naipev:
»Bod\ Mairija, počeščema, pravi angel k Nji poslan...«
Takrat je menda e prvo pesmico počastil Marijo, katero je pozneje toliko proslavljal s svojimi napevi. In Marija mu je naklonila dar: Ker so to pesem peli v stolni cerkvi in je bila zelo všeč stolnemu knpitlju, mu je dal ta napraviti mestno ukrojeno obleko. Kdo je bil tega bolj vesel kot naš Groga, ki je do takrat moral hoditi po mestu v kmečki obleki, v kratkem iopičul O Gregorju Riharju bomo v poznejši dobi Dovedali še več v tesmi zvozi s Posaviem.
Ko je Gregor Rihar 1825 stalno nastopil službo stolnega organista, ki jo je taiko goreče in sloveče opravljal 44 let, je na Posavje prodiral nov čas, ki je posavsko hišo in družino izpreminjal v marsikaterem pogledu. Voditelj verskega življenja v hiši ni bil več oče, marveč mati. Žena pa žal ni imela več tistega vpliva in uspeha, kakor v prejšnjih časih mož.
Nove razmere so vpile po novem laiškem apo-etolatu. In prišli so novi delavci: novi duhovniki in z njimi novi sodelavci.
Župnik Mihael Benedek, ki je bil 32 let župnik na Ježici (1829—1861), se je škodljivemu toku iz mesta ustavljal, kolikor je mogel, a zaustaviti ga mu ni bilo mogoče. Nemirno leto 1848 z marčno revolucijo je tudi Posavju zapustilo svoje posledice. Verniki niso bili več tako povezani z duhovniškim vodstvom in cerkvena avtoriteta je v marsičem trpela.
Pa kakor vselej in povsod je Bog tudi Posavju pripravljal novo dobo: ki je vernike z novimi preizkušnjami preobrnila na bolje. Zaslišali so se namreč vedno pogostnejši glasovi o vojski. Za temi glasovi pa je prišla vojna napoved in odpoklici na vojsko. Posavec je plug zamenjal s puško In zeljar-sko rezilo z mečem. Ljudstvo se je zresnilo in kakor okna njih hiš so bila zopet srca župljanov vsa obrnjena k cerkvi, ki naj posreduje milost in pomoč v stiski in nadlogi. Zopet je zadihalo versko življenje s cerkvijo po vseh hišah in družinah. Sosed je z lepim zgledom potegnil za seboj soseda.
Za pokojnim zlatomašnikom Mihaelom Bčne-dekom je z veliko vnemo nastopil pastirsko službo na Ježici mlad župnik Janez žužek, ki se je že prve tedne pokazal apostola posebnih darov in zmožnosti. Toda duh je bil močnejši ko meso; mož je kmalu podlegel pastirskim naporom. Vendar je bila
tudii njegova smrt, ki so jo farani sprejeli kot žrtev zanje, blagoslovljena za Posavje. Postavili so mu lep in dostojen spomenik z nagrobnim napisom, kakor se more napisati le pravemu apostolu:
»Zapustil dom je, starše, brate, sestrice;
Je klical hlapec božji v hlev ovčice;
Je brisal s'rotam rad z oči solzic»
Nedolžnost* dajal je nauke zlate
Utruden se je ločil 'z solz doline.
Naj mu sveti tam luč rajske domovine.«
Janez žužek je bil rojen v Vel. Laščah 1821, umrl je 1862 na Ježici; pokopal ga je stolni župnik in dekan Jožef Zupan, stric poznejšega posavskega župnika Simona.
Z Janezom žužkom se je dvignilo versko življenje na Posavju. Le cerkveno petje je kazalo še velike pomanjkljivosti. Kakor drugod, so tudi na Ježici pačili cerkveno petje nepoklicani pevci in godci, ki se niso vselej zavedali svetosti kraja in opravila. Po Riharjevem posredovanju je 1862 dobil župnijo Ježico pisatelj in skladatelj Jakob Burja, ki je bil dotlej župnik v. Zapogah pri Vodicah. Žal se prijatelja, Gregor in Jakob, nista dolgo veselila zaželene bližine. Pri zbirki ».Svete prsmi* je Burja še pomagal Riharju. Poleti 24. julija 18(33 je Rihar že umrl.	'
Janez Zalokar, neutrudljvvi nabiratelj narodnega blaga za slovensko-nemški slovar (glej M. Ple-teršnikove »Pripomnje« k temu slovarju), je na svoji zlati maši pri Sv. Petru v Ljubljani v septembru 1865 kratko in jasno orisal versko prosvetne razmere svoje 50 letne duhovniške dobe. Povedal je, da so bili ljudje, ko je bil on novomašnik, zelo dobri in pobožni. Bili so v vseh potrebnih rečeh, v stanovanju, hrani, v obieki zelo zmerni, varčni, treoni; stiska in lakota sta jih prisilila k skrom-
nemu in bogoljubnemu življenju. Ko so se pa začeli boljši časi, so ee ljudje zopet vdali razsipnosti in razuzdanosti. To je primoralo Boga, da je zopet vzel v roke brezovko, da je neubogljive otroke opomnil, da so le popotniki na zemlji, naj toreg bolj goreče skrbe za dolgo srečno večnost. (Zgodnja Danica 1865.)
V petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja so med drugimi zlasti štirje duhovniki blagodejno vplivali na versko prosvetno življenje na Posavju. Med temi štirimi, ki so bili: Blaž Potočnik, .Anton Namre, Gregor Rihar in Jakob Burja, je bil resda le zadnje imenovani kot župnik na Ježici, vendar so vsi štirje pospeševali blagor posavskega ljudstva in skušali odpraviti njegove napake. Našteli pa smo jih skup zato, ker so vsi na enak način gojili prosveto med Posavci, namreč s pesmijo bodisi cerkveno ali svetno.
Višek Potočnikovega verskoprosreitnega dela se je pokazal ob novi maši (6. avgusta 1865) Lovrenca Berganta v St. Vidu nad Ljubljano, h kateri slovesnosti je poleg domače župnije privrela vsa okolica Novomašnik je bil Komanov iz Dravelj. V tej rodo-vini je tedaj od treh sester živelo še osem duhovnikov; sedem jih je bilo zbranih na novi maši, najstarejši med njimi je bil dekan Jakob Koman, ki je novomašniku kot njegov stric govoril na novi maši. Ta slovesnost je bila najsijajnejši dokaz, kakšne zasluge za omiko in oliko posavskega ljudstva ima Blaž Potočnik. Kakor biser v kroni se je tedaj v vsej ljubljanski okolici svetila olikanoet šentvidske župnije. To je potrdilo posebno slovesno petje pri novi maši, pa tudi veselo izurjeno pevstvo na novomafni svatbi. »Kaj takega,« sklepa poročevalec v Zgodnji Danici (10. avgusta 1865) »se ne bo zopet slišalo; ali pa bo moralo proieci Veliko SaVč iu najbri vec stoletij.«	(Dalje.),
40.
Mirko, Serajnikov sin, je bil postaven fant pri tridesetih letih. Na glavi je imel širok klobuk in na njem večkrat veliko pero od divjega petelina. Iz žameta mu je bil kratek »pruštof«. Rdeč oprsnik 7. debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne prsi. Kakor vsi drugi, je tudi on nosil kratke irhaste hlače in čevlje z visokimi golenicami.
41.
Ker je vsa soseščina cenila očeta Serajnika, je tudi Mirko imel ugled ter je z očetom lahko zahajal v zbor mož. In tako je bilo tudi ta večer. Na očetovo opomnjo je celo dvignil svoj glas in pritrdil očetu: »Včeraj sem se vrnil iz mesta, kjer je bil velik živinski semenj in je bilo kupcev vse polno.
Pravijo, da imajo Benečani močno utrjen grad pri Gradiški. Turki pa da jih oblegajo. Prišli da so z Albanskega in se pomikajo ob Soči navzgor. Pri tem gradu so se ustavili in oblegajo sedaj benečansko vojsko. Na daleč' so vse požgali in oropali, tako da njim samim — Turkom — primanjkuje živeža. Pa tudi Benečani so v velikih stiskah.
Mali oglasi
1 SlKižhs j
Dobe:
Mizarji!
ISČem marljivega mizarja z lastno delavnico za Izdelovanje poljedelskih strojev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen« St. 2008.	(b
Mizarja
samskega ln treznega — takoj sprejmem. Javornlk Ivan, Domobranska 7.
Dobro kuharico
k 3 odraslim osebam, za vsa dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2085.	(b
Kmečko dekle
pridno ln pošteno, za vsa kmečka dela, Iščem. Al bln Plevnlk, Sp. Kašelj št. 8, p. D. M. v Polju.

Cvetje, sadje
po najnižji ceni se dobi prt Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 39-66
Razprodajamo dalije
najlepših vrst, begonlje, gladlole In drugo cvetne gomolje. Zahtevajte co-"lk. — Sever & Komp., Ljubljana.	(1
I
Petrolej
za čiščenje, umetnt, nudi A. Goreč, poleg nebotičnika.	(1
Topinambur
nadomestek za krompir nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(1
flj Siiižte B
Klelo:
Pošten, zdrav, sposoben
bivši čevljarski mojster, vajen tudi vseh najboljših služlteljsklh poslov, Iščem nujno kakršno koli zaposlitev. Imam bolno ženo ln ml jo vsakršno delo edina rešitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaven« št. 2086.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«)
LJUBLJANSKI
Predstave cb delavnikih ob 16 in 18.15. ob ue-dellah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 18.30
O velemestnih soclnlnltt vprašanjih razpravlja zadnji Charles Lnughtouov film
Na ulici velemesta
V gl.vlonah; Charles Laughton in Vi\ten Leigh KINO UMO H - TEL. 22-21
Nepozabne romantične pustolovščine po fauta stičnem romanu Emilija Salgnrija
MALAJSKI PIRATI
Massimo Oirotti, Camlllo Pilottn, Clnra Calamai Fiim za najširšo publiko! Premiera v sob. to. kino slooa - tel. 27-30
Odličen zabaven film po slavni Zelltrjcvi opereti
PtlČar
Marta Harelt — Theo Lingen — Hans Moser — Leo Slezak KINO MATICA - TEL. 22-41
1'lll'llViil
V najem oddam
za obdelavo lepo parcelo v Dravljah ob Celovški cesti, in lepo parcelo pod Rakovnikom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2006.
Čas je za snaženje
ln popravilo kolesa — pridemo ln dostavimo na dom. A. Goreč, poleg nebotičnika.
IPcnncj
Lastnik 3-nadstropne hiše
išče 80.000 lir posojila. Vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2069.
i jgEi i
Oddalo:
Opremljeno sobo
za 2 osebi s kopalnico, sprejmem. Ponudbe upra;-vl »Slovenca« pod »Mir, čistost«.
VISITATE
DALL' 11 AL 27 APRILE LA
FIERAm MILANO
IL PIIT GRANDE MERCATO DTTALIA 5500 ESPOSITORI 15 NAZIONI PARTEC1PANTI Informazioni:
DSREZIONE FIERA Dl MILANO -
OBIŠČITE
OD 11. DO 27. APRILA
MILANSKI VELENJEM
NAJVEČJE TRŽIŠČE V ITALIJI 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 NARODNOSTI
Pojasnila: MILANO - VIA DOMODOSSOLA
ENVE PROVINCIALE PER IL TURISMO - MILANO
jSKiiHlmcj
Prazne zaboje
vsakovrstne, kupimo. Ponudbo na Saturnus d. d., Ljubljana-Moste.
Krojaške odpadke
volnene Id bombažne ple-tllske tei »tvlljske odrezke, KaKor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man. Hrenova uL 8. K
Krznene plašče
in drugo kožuhovlno sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila imamo sedaj največ časa. L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mostni trg B.
Zajčje kože
nam dajte takoj v strojenje, da vam Jih moli ne poškodujejo. L. ROT, krznarstvo v Ljubljani, Mestni trg B.
Proti izpadanju las
in prhljaju pomaga naša preparaclja. Salon »Po lanc«, Kopitarjeva ulica.
Priporočamo v molitev našo dobro mater, taščo in staro mater, gospo
Terezifo Glinšek roj. Kodrič
ki se je danes, v torek, 7. apr., preselila v nebeške višave. Sv. Križ ob Krki, 7. aprila 1942. Franc Glinšek, profesor, ter ostalo sorodstvo.
Filatelisti pozor!
Nakup ln prodaja znamk vseh vrst, JOL albumov In fllatellstlčnth potrebščin je najugodnejša v knjigarni Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon 44-24
Vse vrste antikvaričnih
knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24.
Zapustil nas je za vedno naš srčno ljubljeni oče, brat in stric, gospod
Čuden Viktor
strugar v biv. Strojnih tovarnah in livarnah d. d.
po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v sredo, 8. aprila, ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu.
Ljubljana — Pod smreka, 7. aprila 1942. Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, ki ste mojega očeta
Janeza Bizjaka
pokropili in spremili na zadnji poti ter na kakršen koli način počastili njegov spomin, se v svojem in v imenu svojcev najlepše zahvaljujem.
Ljubljana, dne 4. aprila 1942.
Dr. Ivan Bizjak
Paul Heuzč:	7
Steklar iz Murana
zgodovinska povest.
Seja Velikega svfcta je bila vsakih pet let. Takrat je dož na praznik »poroke z morjem« proglasil ime meščana, ki si ga je 6enat izbral za »svojega najslavnejšega 6ina«. Izbrali 60 v vrstah po^ veljnikov, umetnikov in učenjakov. Izvoljenec, ki je bil jx>trjen od doža, je dobil preprost venec in njegovo ime 6o vklesali na marmornato ploščo ob vratih palače; za dobo petih let je užival največjo' čast beneškega mesta. Tak mož je bil takrat Car-paccio, ki je naslikal življenje 6vete Uršule. Dane6 bi morali proglasiti njegovega naslednika. Mnenja o njem pa 6o bila različna. Nekateri 6o bili na strani 6tarega slikarja Bellinija, drugi 6o 6e zavze. mali za kiparja Leopardija, tretji pa za čudovitega založnika Mamiziia. Vsi ti trije veljaki so bili na hodniku in no6ili v srcu 6krbi upravičenega ponosa in želje po priznanju.
»Pridi, Janez!«
Guisetti 6e je vrnil in prijel mladeniča pod pazduho.
»Pridi! Pojdiva v dvorano Velikega svfcta, da najdeva primeren prostori«
Sla 6ta gori po nekih stopnicah in 6topila v »dvorano.
V prostoru za občinstvo, ki ga je že nad polovico bilo prisotnega, je bilo nekaj prvih sedežev praznih. Tja je Giusetti posadil svojega prijatelja, 6am pa stopil na oder, kjer je bilo določeno mesto zanj.
»Najbrž, da še nisi videl kaj podobnega, Janez?«
»Nisem, mojster! Potrdim, da bi prav rad videl doža Loredana od blizu. Pa 6em tudi radoveden, kakor pač V6i, kdo bo naslednik velikega Car-paccija.«
Skozi odprta okna je 6 trga prihajal nov šum in vrisk: dož 6 6vojim spremstvom je stopal z ladje. Kmalu potem je vstopilo v dvorano še6t trobentačev s srebrnimi trobentami. Za njimi 60 šli stražarji, tajniki, pionirji, kanoniki svetega Marka v 6večano6tni opravi, papežev poslanec, poslaniki in razni državni zastopniki. Trije služabniki 60 nosili doževe znake: 6tol, svečnik in meč. Sledila 6ta jim veliki admiral beneške mornarice v vijoličastem damastu in patriarh iz Gradeža z dolgim pa. 6toralom. Zadnji pod 6ončnikom, ki sta ga držala dva belo oblečena dečka, pa je 6topal presvetli dož Lenart Loredano, ogrnjen z rdečim in zlatim plaščem 6 hermelinovo opravo in z zlato čepico na glavi.
Bil je visoke in da6i že v letih, še vedno krep. ke postave. Obraz je bil popolnoma obrit; izpod bogatih obrvi sta zrli dve črni očesi. Resnost v obrazu je očitala njegovo 6amoobvlado in tiho vztrajnost, ki je nihče ni smel motiti.
Ko je dospel pred prestol, se je naslonil na rob odra in 6e ozrl po občinstvu. Potem je 6edel in seja se je začela.
Po dveh precej dolgočasnih govorih je dal dož znamenje, naj se obred konča. S posebnim nemirom je občinstvo že pričakovalo razglasitve imena, ki bo v tem prazničnem dnevu na vseh U6tih. Benetke je pač zanimalo vse, kar bi bilo v slavo republike.
Lenart Loredano 6e je približal robu odra:
»MeščaniI...»
Nastal je popoln molk.
»Nova 6reča je obiskala republiko...«
Nekaterim se je ta beseda zdela kakor porog. Bilo je pač drugega dne po izgubi Moreje. Sicer pa so se že vsemu privadili.
»Slava našega me6ta 6e je vnovič piovečala in ve6 svet bo 6pet začudeno klical ime Benetk, kraljico vseh umetnosti!«
Navadno 60 beneško mesto imenovali »kraljico morja«. Danes bi gotovo ne bil na mestu ta naslov.
»Meščani! Imamo čast razglasiti, da je po starodavni navadi visoki 6enat v svoji včerajšnji 6eji...«
Prekinil je in pogledal na pergament, ki ga je držal v roki.
Tišina je bila takšna, da se je slišal tikitak ure, ki je bila na odru za njim.
» ... visoki senat je določil lavorjev venec najzaslužnejšemu 6vojemu 6inu ...«
Sfiei je pretrgal besede in iskal z očmi po dvorani.
»...steklarju Janezu Bocarul«
Janez Bocaro! Mladenič je slišal, kakor V6i drugi... kakor bi ga strela zadela!
Janez Bocaro? On... cm...I Njegovo ime!... Vstal je in 6e ves stresel in dvorana 6e mu je vrtela pred očmi...	.
Ali je bilo mogoče?... Njegovo ime?... Ne! Ni mogoče!... To je pomota!...
Presenečeno občinstvo je še čakalo.
Dož je začel v mirnejšem naglasu:
»Meščani! Gotovo vam ni neznano, da so naj-odličnejši umetniki sveta že dolgo časa zastonj
iskali steklo, ki bi bilo podobno kristalu. To pro. zorno 6teklo je iznašel Janez Bocaro!«
Njegovo ime!... Vedno le njegovo ime! Janez Bocaro!
»Janez Bocaro, 6topite bliže!«
Janez je vzel vse 6voje moči in vstal...
Ko ga je občinstvo zagledalo, je nastal 6ilen hrušč.
»Otroki... Otrok!«
Niso še doživeli kaj podobnega. Srca vseh je potegnil za 6eboi.
»Bocaro!... Bocaro!... Živel Bocaro!...«
Kakor bi se blaznost polastila vseh. Zastonj 60 vratarji mirili občinstvo, naj molči. Vse 6e je vzdi-galo na noge in mu vzklikalo.
On pa se je bližal omahujoče kakor bi sni-val... Boječnost in ponižnost, ki sta 6e izražali na bledem obrazu, sta priklicali še nove naklonjenosti in klici so se še podvojili. Eden izmed prisednikov mu je 6topil naproti. Janez je šel po stopnicah odra in padel pred dožem na kolena, ne da bi vedel, kaj se godi z njim okoli njega ...
Dož je 6pet spregovoril, Janez pa ni čul ničesar ... V tietem trenutku je videl kakor v 6vetlem blesku le eno ime: Tulijal
Čutil je, kako je lavorjev venec objel njegovo glavo... Venec on... Janez! Venec, ki je dičil čelo velikega Car|>accija!... On naj bi bil enak onim velikim umetnikom, ki jih je še prej občudovali... Za seboj je slišal klice in med njimi svoje imel Molčal je, vstal in zapustil oder. Tisočerim rokam, ki so se stegovale po njem, se je odločno odmaknil in pohitel do vrat. Hitro je 6nel venec in ga spravil pod obleko. Zdrvel je po stopnicah in prišel golo-glav na trg. Njegov pogled je bil divji...
h ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži KramarRS
Izdajatelj: In2. Jože Sodja
urednik: Viktor CenEis