cena 10 dinarjev številka 41 (694) glasilo socialistične zveze aelovnega ljudstva titovo velenje, 13. oktobra 1983 Občina Velenje Tudi za letošnji praznik novi uspehi Slovesno smo proslavili letošnji 8. oktober — praznik naše občine. Vsako leto ga slavimo v spomin na napad partizanov na mesto Šoštani v noči med 7. in 8. oktobrom leta 1941. Slavimo ga v spomin in priznanje vsem tistim, ki so nam v najtežjih trenutkih pokazali pot in način, kako se da z voljo in prepričanjem v boljšo bodočnost upreti vsem težavam in oviram na tej poti. Kljub težavam, ki pestijo naše gospodarstvo, smo tudi letošnji 8. oktober proslavili s pomembnimi delovnimi uspehi. Nov vodooskr-bni sistem Ljubija je gotovo največja pridobitev ob prazniku. V prostorih dijaškega doma Centra srednjih šol smo dobili nov vrtec, za varen prehod iz središča Titovega Velenja do soseske Edvarda Kardelja je zelo pomemben nov podhod, delavci Ere so izročili namenu posodobljeno prodajalno Nama, za prebivalce Belih vod je nadvse pomembna asfaltirana ces- ta XIV. divizije. Krajani Konovega pa so v nedeljo popoldne na slovesnosti pod geslom ,,10-let krajevne skupnosti, 10-let udarniških akcij", sklenili prvi del akcije pri napeljavi toplovoda. Pri tem so se ponovno izkazali, saj so opravili skupaj več kot 70 tisoč prostovoljnih ur. V krajevni skupnosti center Desni breg pa se bodo to zimo že greli ob radiatorjih. Osrednja dogodka sta bila ob letošnjem občinskem prazniku de- lovnih ljudi in občanov šaleške doline na sam 8. oktober. Najprej so se delegati zbrali v skupščinski dvorani v Titovem Velenju na slavnostnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. Na začetku seje so z enominutnim molkom počastili v spomin na tovariša Franca Leskoška-Luko. Slavnostni govor je imel predsednik skupščine občine Janez Basle. Obudil je spomine na našo revolucionarno preteklost, v na- daljevanju pa je govor namenil našim sedanjim gospodarskim prizadevanjem. Izvleček iz njegovega govora objavljamo na 2. in 3. strani. Med zasedanjem je podelil tudi letošnji srebrni grb občine Velenje Jožetu Aljažu in Kajuhove nagrade Nevi in Miletu Trampušu, Alojzu Zavolovšku, Božu Mohorku, Tamburaškemu orkestru Svoboda Pesje in Kinoklubu Gorenje. Vsem zbranim v dvorani kot tudi vsem občanom in delovnim ljudem je čestital med slavnostno sejo za praznik tudi predstavnik pobratenega mesta Pucareva, po končanem zasedanju pa so delegacije položile vence k spomeniku onemele puške na Titovem trgu in se poklonile spominu žrtev fašističnega nasilja. Po slavnostnem zasedanju delegatov zborov občinske skupščine je bila v Šoštanju svečanost v spomin na talce, ki jih je sovražnik ustrelil, da bi se tako maščeval ^partizanom, ki so vpadli v mesto Šoštanj. Seja delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje Načrti za gospodarjenje, ocena stanja Prejšnji petek, 7. oktobra je bila v Titovem Velenju 3. redna seja delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik je uvodoma, med poročanjem o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva, med drugim poudaril, da so že vidni prvi uspehi prizadevanj za izboljšanje položaja Gorenje TGO. Proizvodnja se veča iz meseca v mesec, septembrska je bila rekordna. Pomembno je, da je Gorenje odplačalo vse tekoče devizne in dinarske obveznosti. Pripravljeni so predlog poslovne in razvojne politike, razvojno programske usmeritve sistema Gorenje, teze za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter izhodišča za novo organiziranost Gorenja SOZD. TEKOČA' GOSPODARSKA GIBANJA Med razpravo o rezultatih letošnjega gospodarjenja, smernicah za gospodarjenje do konca leta 1983 ter o planskih usmeritvah za leto 1984 je bilo zlasti še podčrtano, da je prednostna naloga vseh delovnih organizacij Gorenje uresničitev načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje in konvertibilnega izvoza. Proizvodnja, dosežena v prvem polletju, je zaostajala za načrti. Nedoseganje planskih nalog je zlasti še vplivalo na založenost domačega tržišča. Sicer ustvarja Gorenje v tem trenutku 5,2 % slovenskega konvertibilnega izvoza oziroma skoraj 40 % vsega konvertibilnega izvoza slovenske elektroindustrije. Vsak zaposleni v sistemu Gorenje je v prvem polletju ustvaril za 2,685 dolarjev izvoza. Ob več kot 40 % povečanju konvertibilnega izvoza, v primerjavi z letom 1982 se je uvoz celo zmanjšal. Stabilizacijsko obnašanje Gorenja pa izpričujejo tudi osebni dohodki, katerih rast zaostaja za slovenskim povprečjem in^povprečjem slovenske elektroindustrije. PRVA PREDVIDEVANJA ZA LETO 1984 Občutna rast" fizičnega obsega proizvodnje v Gorenje TGO v zadnjih mesecih je dokaz, kaj vse je mogoče storiti v prizadevanjih za povečanje proizvodnje. Gorenju TGO morajo slediti tudi v drugih delovnih organizacijah sistema Gorenja. Z dodatnimi izmenami, odpravo ozkih grl in večjo izkoriščenostjo notranjih rezerv ter obstoječih zmogljivosti naj bi zagotovili od 9 do 10 °7o povečanje fizičnega obsega proizvodnje, v primerjavi z letom 1983. Takšno rast naj bi zagotovili predvsem z Srečanje slovenskih pionirjev Preprečujmo požare V Titovem Velenju bo 15. in 16. oktobra srečanje slovenskih pionirjev na temo Preprečujmo požare. Srečanja se bo udeležilo 240 pionirjev iz vse Slovenije. To bodo mladi gasilci in likovniki. Mladi gasilci bodo prikazali praktično znanje gasilskih veščin, mladi likovniki, pa bodo risali na to temo. V nedeljo bo v domu kulture ob 10. uri še kviz tekmovanje. Vse ekipe, ki so se prijavile, so morale poslati strokovni žiriji plakat in maketo na temo Preprečujmo požare. To ter likovna dela, ki jih bodo ustvarili v dveh dneh v Titovem Velenju, bodo uredili v razstavo, ki si jo bo mogoče ogledati na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Gasilska tekmovanja pa bodo pred Šolskim centrom. večjo produktivnostjo dela. Konvertibilni izvoz naj bi bil večji za 20 %, pri čemer naj bi delovne or: ganizacije, ki prodajo na tuje manj kot petino izdelkov, izvoz povečale od 25 do 35 °7o. Večjo pozornost kot doslej bodo v delovnih organizacijah namenili kakovosti izdelkov in obvladovanju vseh stroškov, za kar bodo izdelali konkretne programe varčevanja. AKCIJA ZA POKRIVANJE IZGUB IZ POSLOVANJA V LETU 1982 Delegate delavskeea sveta Gorenje SOZD so na petkovi seji seznanili s potekom akcije združevanja sredstev za pokrivanje izgube temeljnih organizacij združenega dela Gorenje po zaključnem računu za leto 1982. Ugotovljeno je bilo, da je večina samoupravnih organov sprejela samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pokrivanje izgub. To nalogo morajo opraviti še v enem od tozdov Gorenje Glin Nazarje in v Gorenje MIV Vranje. Veliko pripravljenost za pokrivanje izgube Gorenja za leto 1982 pa so pokazale tudi delovne organizacije znotraj Gorenjeve reprodukcijske verige. PROGRAMI ZA ODPRAVO SLABOSTI Podobno kot pred tem v velenjskem delu Gorenja so zdaj tudi v vseh drugih delovnih organizacijah sistema Gorenje (nalogo bodo v teh dneh opravili še v Gorenje MIV Vranje) ocenili stanje. Ugotovitve bodo obravnavali in verificirali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v posameznih okoljih ter sprejeli programe za odpravo slabosti. Tudi v delovnih organizacijah Gorenja s sedežem zunaj Titovega Velenja so ugotovili vrsto slabosti v poslovanju in delu; do podobnih ugotovitev so prišli predtem ob ocenjevanju stanja v velenjskem delu Gorenja. Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji imenoval, med drugim, tudi predsednike in člane izvršilnih organov delavskega sveta, odborov za programiranje in razvoj, gospodarsko in finančno načrtovanje tržišče ter organizacijske in samoupravne zadeve. KS Šoštanj Proslavili tudi krajevni praznik Zelo slovesno so proslavili svoj krajevni praznik tudi krajani Šoštanja. Tako so v sredo in četrtek v tem kraju pripravili športna srečanja, v petek pa je bil ob 17. uri koncert godbe na pihala Zarja iz Šoštanja pred Domom kulture, ob 18. uri pa je bila slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo bronastih znakov OF ter priznanj in plaket krajevne skupnosti. Priznanja in plakete krajevne skupnosti so prejeli Justina Uranič, za uspešno delo pri Rdečem križu, gospodar ribiške družine Paka Šoštanj Rudi Mešič, za izjemne dosežke, ki jih ta družina dosega z njegovim sodelovanjem, v. d. direktor Tovarne usnja Šoštanja Aleksander Samobor ter poveljnik gasilskega društva Šoštanj in mentor šolskega podmladka Alojz Dobnik. Bronasta priznanja osvobodilne fronte pa so dobili: Tea Podgoršek, Ljudmila Lesjak, Zinka Kostanjšek, Franc Kranjc, Tone Kolar in ribiška družina Paka Šoštanj. Predsedstvo OK SZDL Velenje Stanovanjska problematika Poročilo o uresničevanju stališč 44. seje o stanovanjski politiki bodo člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje na petkovi seji najprej namenili pozornost. V nadaljevanju petkove 50. seje pa bodo obravnavali problematiko osnovnošolskega prostora v občini, spregovorili o pripravah na volilno sejo občinske konference SZDL in o evidenti ranih kandidatih. Za praznik smo razširili Kidričevo cesto in dobili nov podhod, ki bo omogočil varen prehod v novo sosesko Edvarda Kardelja Osrednja komemorativna svečanost v občini pa je bila ob spomeniku talcev v Šoštanju v soboto, 8. oktobra. Številnim krajanom in gostom, ki so se poklonili spominu na deset žrtev fašističnega terorja, ki so bili zaradi napada partizanpv na Šoštanj, ustreljeni v tem kraju, je spregovoril Matjaž Natek. Učenci osnovne šole pa so pripravili kulturni program. V Šoštanju pa je v Kajuhovem domu tozd Gostinstvo ob občinskem prazniku pripravil tudi zanimivo gobarsko razstavo. 2. stran ★ fiaS C3S__PraZflik Občine Velenje _Titovo Velenje ★ 13. oktobra 1983 Največja pridobitev Konvertibilni izvoz smo povečali za 49 kar je dobro, pa vendar pod načrtovanim. Uvoz dobro pokrivamo z izvozom s 125 Iz govora predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta Poti. kako iz težav, so Vodooskrbni sistem Ljubija smo odprli s svečanostjo na Grmovem vrhu Vodooskrbni sistem Ljubija GOSPODARJENJE Načrtovanih ciljev v 8 mesecih letošnjega leta v občini Velenje ne uresničujemo v celoti zaradi slabših rezultatov v prvih iestih mesecih v Gorenju in neustreznih cen energije. Industrijska proizvodnja je za 0,5 % pod lanskim nivojem. Računamo pa, da bomo zaradi uspešne proizvodnje v tretjem tromesečju, ki je bilo za 5 — 10 % večja, dosegli načrtovano rast 1,2 Ob zniževanju deleža, namenjenega za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v družbenem proizvodu občine ter ob istočasnem večanju potreb na vseh področjih družbenih dejavnosti, ki so posledica hitrega razvoja gospodarstva v preteklih letih, prihajamo v obdobje, ko bo potrebno v določenih dejavnostih do maksimuma selekcionirati gospodarskih organizacij, kar ima lahko precejšnje negativne posledice za bodoči razvoj. USMERJENO 1ZOBRAŽEVA-NIE, ZDRAVSTVENO VARSTVO V usmerjenem izobraževanju bo potrebno z drugačnim delom in vrednotenjem znanja čimpreje od- ugotavljamo določene pozitivne premike, ki se kažejo zlasti v zaposlovanju pripravnikov, štipendistov ter postopnemu izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih. Precej več kot smo, pa bi gotovo morali narediti na prestrukturiranju gospodarstva in to v smeri zahtev po bolj strokovnem kadru, kot ga združeno delo izkazuje danes. programe. Dejstvo, da je bilo zagotavljanje družbenega standarda pri nas že doslej povezano z izjemnimi napori in odrekanji vseh zaposlenih (to dokazuje že tretji samoprispevek, ki ga v občini zbiramo za izgradnjo družbene infrastrukture), nas še bolj obvezuje, da pridobljeni standard obdržimo, oziroma ga dograjujemo predvsem v kvalitetnem smislu. Kvaliteta dela naj postane tisto primarno vodilo, ki mu bodo morali ob danih materialnih osnovah slediti vsi izvajalci na področju družbenih dejavnosti. OSNOVNO ŠOLSTVO — OTRO ŠKO VARSTVO Na področju osnovnega šolstva ne moremo več slediti pritiskom po izgradnji objektov, sam smo v situaciji, da bi morali vsako drugo leto zgraditi nov šolski objekt, če bi želeli našim otrokom zagotavljati približno enake pogoje šolanja in slediti sodobnim zahtevam po modernizaciji pouka. Z nadgradnjo OS Anton Aškerc, ki je bila zaključena v letošnjem letu, smo pridobili 8 oddelkov. S tem smo kratkoročno rešili problem izrednega pritiska na osnovnošolski prostor v Titovem Velenju. Razreševanje tega v letih 1984/85 in 1985/86, ko bo priliv v šole zdaleč največji, kar smo jih sploh kdaj v občini imeli, je ta hip sicer še odprto, prepričan pa sem, da ga bomo z združenimi močmi in enotni uspešno rešili. Ce smo že lani ugotavljali, da smo v zadnjih sedmih letih zgradili 8 vrtcev, lahko to leto k temu dodamo še en vrtec v Kekec v Domu učencev, ki s štirimi oddelki rešuje vzgojno varstveni problem okoli 100 otrokom. V prehodnem obdobju gospodarske stabilizacije bomo morali poiskati rešitve v družinskem varstvu otrok. Ko že govorimo o problemih in težavah, s katerimi se v naši občini srečujemo, ne morem mimo problematike usmerjenega izobraževanja in potreb po dodatnih — novih — usmeritvah. Vedno očitneje je, da naše usmerjeno izobraževanje s sedanjimi programi in usmeritvami, ni dovolj vpeto v to, da bi z rezultati svojega dela močneje vplivalo na oblikovanje novih proizvodnih programov, da bi nakazovalo možnosti razvoja kvalitetnejših gospodarskih dejavnikov in podobno, ampak še vedno preveč pokorno sledi trenutnim potrebam praviti že zaskrbljujoč pojav, da raste število učencev, ki želijo s čimmanj dela in truda, in seveda tudi s čimmanj znanja, priti do pozitivne ocene, spričevala in pozneje položaja v družbi. Učitelji se nehote in nevede prilagajajo povprečjem in tako se zdi, da prihajamo do vse večje socializacije učnega uspeha in devalvacije znanja. Če ne bo že tu vrednotenja dela in znanja — in s tem povezana tudi selekcija — takega vrednotenja tudi ne more biti kasneje na delovnem mestu. V osnovnem zdravstvenem varstvu smo se v občini Velenje že nekaj časa morali obnašati stabilizacijsko, da smo se izkopali iz izgub v zdravstveni skupnosti, zato še posebej podpiramo večino predlogov stabilizacijskega programa Republiške zdravstvene skupnosti. Ne moremo pa pristajati na to, da se preko kratkoročnih ukrepov želi s pritiski uveljavljati koncept razvoja zdravstva, ki ni bil dogovorjen. Zato bomo v Titovem Velenju vztrajali na delitvi dela med bolnišnicama v Topolšici, Celju in Slovenj Gradcu na osnovi dogovorjenih v srednjeročnem planu. Dokončanje zdravilišča v Topolšici pomeni da začenjamo z novo dejavnostjo, ki pomeni tudi novo možnost zaposlovanja in v celoti odpira nove dejavnosti. Ob veliki nalogi in odgovornosti nosilcev te investicije ter nas vseh, je to tudi hkrati izziv, da odpravimo slabosti razdrobljene in neorganizirane turistične in gostinske ponudbe, saj nam lega naših krajev in številni naravni in kulturni spomeniki dajejo možnost, da ustvarimo prepo-trebne turistične devize. ZAPOSLOVANJE V občini imamo danes že okoli 280 iskalcev zaposlitve. Sam obseg sicer ne bi bil zaskrbljujoč, takoj pa to postane, ko ugotovimo, da se le-ta iz meseca v mesec veča, da je kvalifikacijska struktura le-teh boljša od zaposlenih ter da se celoten obseg zaposlenih v občini postopoma znižuje. Naša skrb, skrb vseh zaposlenih je, da poskrbimo za nova, produktivna delovna mesta in tako zagotovimo delo naši mladini. Možnosti za to obstajajo že danes in to v večizmenskem delu, v nadaljnjem zmanjševanju nadurnega in pogodbenega dela ter z razvijanjem drobne obrti. Kljub vsem problemom lahko v tem letu na področju zaposlovanja vendarle Zato naj ne bo odveč ponovno opozoriti na neustrezno kadrovsko politiko v preteklosti. Brez večje smelosti na tem področju ne bo napredka in ne razvoja. Če bi že sedaj dosledneje izvajali sprejeta stališča in če bi odgovorneje spremljali in preverjali, kako se uresničujejo naši dogovori, sporazumi, sklepi, bi bili problemi v veliki meri že rešeni. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV Čeprav se je bistveno izboljšal naš družbeni standard, ni mogoče prezreti dejstva, da nam velik del športno-rekreacijskih, kulturnih in drugih objektov propada, oz. da niso ustrezno vzdrževani in da so mnogi med njimi potrebni celovite adaptacije, pa zato ni ustreznih sredstev. Pa ne gre zgolj za to, da ni na voljo sredstev. Menim, da je večja napaka v tem, da v preteklosti nismo dovolj opredelili odgovornosti, kdo je dolžan posamezni objekt vzdrževati in urejati, če smo ga že z družbenimi sredstvi in prostovoljnim delom delovnih ljudi in občanov zgradili. PRIDOBITVE OB PRAZNIKU Ze dolga leta se v naši občini držimo običaja, da ob proslavljanju občinskega praznika otvarjamo tudi pomembne objekte, ki so rezultat naših skupnih naporov in prizadevanj delovnih ljudi in občanov tako v OZD kot v krajevnih ■skupnostih. Kljub razmeroma težki družbenoekonomski situaciji, lahko tudi tokrat z zadovoljstvom ugotovimo, da smo s skromnimi sredstvi in veliko mero angažiranosti občanov v letošnjem letu zgradili in v teh dneh izročili v obratovanje pomembne objekte in naprave, ki prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev. Sem sodi zlasti 5 novih krajevnih vodovodov, skupno z vodooskrbnim sistemom Ljubija za celotno občino, mnogi cestni odcepi, toplifikacija Desnega brega, Šoštanja, Konovega in pričetek toplifikacije Starega Velenja, razširitev Kidričeve ceste, posodobitev Erine Name, kanalizacija in podobni komunalni objekti. fri izgradnji vseh teh objektov so delovni ljudje in občani sodelovali tako z denarnimi prispevki, kot s prostovoljnim delom. V večini primerov so občani s svojim prostovoljnim delom pri izgradnji omenjenih objektov nadoknadili manjkajoča sredstva in na ta način dali viden prispevek k stabilizacij- V vrtcu je prostora za 110 otrok Letošnji občinski praznik smo zaradi težav v gospodarstvu proslavili bolj skromno, pa vendar smo zabeležili nekaj pomembnih delovnih uspehov. Najpomembnejši je prav gotovo nov vodooskrbni sistem Ljubija, ki bo bistveno izboljšal preskrbo s pitno vodo v Titovem Velenju pa tudi na širšem območju občine. Otvoritev tega izjemno zahtevnega in dragega sistema jc bila v soboto pri čistilni napravi na Grmovem vrhu v krajevni skupnosti Skorno Florjan. Vodooskrbni sistem Ljubija smo pričeli graditi leta 1980, najprej je potekala izgradnja 400 mm cevovoda v dolžini 12 kilometrov. V drugi fazi je bilo zgrajeno zajetje Ljubije, kjer bomo v sušnem obdobju dobili vsaj 65 litrov vode na sekundo. Maksimalna zmogljivost pa je 180 litrov na sekundo. Zgradili smo tudi čistilno napravo na Grmovem vrhu ter vodna rezervoarja v Pesju, ki imata zmogljivost vsak 1500 kubičnih metrov. Gostje, ki so se zbrali na otvoritvi je pozdravil direktor delovne organizacije Vekos Jože Mraz, ki je v svojem govoru opozoril, da bomo morali kljub tej pomembni pridobitvi skrbno gopo-dariti z našimi vodnimi viri, predvsem pa v naslednjih letih zagotoviti preusmeritev industrijskih porabnikov pitne vode na tehnološko vodo iz velenjskih jezer. Gorenje in REK porabita za potrebe proizvodnje namreč več pitne vode kot vsa gospodarstva, ki so vključena v vodooskrbni sistem. Prav tako ugotavljamo, da neurejene razmere v primarni delitvi, neugoden položaj končnega proizvajalca v repro verigi porazno deluje na sanacijo razmer. Menim, da delavci Gorenja, z napori in odrekanji, ki jih sedaj vlagajo v razreševanje razmer in doseženih rezultatih v svojih temeljnih organizacijah, kakor Itudi celotno združeno delo naše družbenopolitične skupnosti, ki na različne načine pri tem sodeluje, upravičeno pričakujejo sodelovanje širše družbenopolitične skupnosti s sredstvi in odpravljanjem ovir, kot so nesorazmerja v cenovni politiki. Prepričan sem, da v kolikor bomo to storili hitro, je letošnje leto zadnje leto s takšnimi gibanji. Ukrep družbenega varstva, ki je bil letos sprejet ni pomenil nezaupanje v delavce Gorenja, saj so ga predlagali sami predvsem zato, da bi čimpreje razrešili nakopičene kadrovske probleme ter omogočili neposredno in hitro vključevanje širše družbene skupnosti pri sanaciji. Težave v gospodarstvu se seveda zrcalijo tudi na področju negospodarskih dejavnosti, ki se žal še vedno prepogosto obravnavajo samo kot poraba, ne pa kot bistveni sestavni del in pogoj za napredek proizvodnje in družbe v celoti. Zaradi nepokritih izgub v Gorenju in RLV nismo dosegli načrtovanega dohodka. Delež vlaganja za razširjeno i reprodukcijo pada, zaskrbljujoče pa je, da je temu razlog poleg sredstev tudi, da nimamo prepo-trebnih kvalitetnih programov. Pomembno je, da kmetijstvo v naši občini, ki je izrazito industrijska, presega večino planiranih rezultatov. To dokazuje sorazmerno dobra oskrba. Za primer naj navedem, da smo pridelali 80 % več pšenice kot lani. Kot sem že omenil, je eden izmed glavnih razlogov za stanje, položaj Gorenja. Se vedno niso razrešene izgube preteklih let, ki so nastale predvsem v tujini, saj predstavljajo zaradi tečajnih razlik in obresti nepremostljivo oviro za kolektiv. Nov vrtec V sredo so v prostorih doma učencev Šolskega centra predali namenu nov otroški vrtec Lukec. V njem je prostora za 110 otrok. Vrtec ima štiri sodobno urejene igralnice in vse potrebne pomožne prostore. Enoto pa bodo obiskovali mali šolarji in starejši sredinci. Sredstva za adaptacijo dela prostorov doma učencev Šolskega centra v otroški vrtec je zagotovila občinska skupnost otroškega varstva Velenje in sicer znaša investicijska vrednost vseh opravljenih del in opreme okoli 8 milijonov di- Lukec narjev. Investitor del je bil Dom učencev Šolskega centra, predsednik gradbenega odbora pa Vitomir Kolšek. Projektant je bila Darja Mlinar, nadzorni organ pa Majda Majcen. Izvajalec del je bil Gradiš Celje, opremo, ki jo je izbrala Majda Gaberšek, pa je zagotovil Sloveniales. Vrtec je predala namenu predsednica občinske skupnosti otroškega varstva Velenje Herma Groznik, gojenci vrtca Lukec pa so pripravili prisrčen kulturni program. Predsednik velenjskega izvršnega sveta Božo Lednik ter direktor delovne organizacije Vekos Jože Mraz sta sistem otvorila, tako da sta si nazdravila s kozarcem vode iz novega vodovoda 13. oktobra 1983 ★ Titovo Velenje Praznik občine Velenje nas cas * stran 3 nakazane skim naporom in racionalnemu trošenju družbenih sredstev. Samo pri tistih objektih, ki so v tem trenutku že zaključeni, je bilo v letošnjem letu opravljenih preko 200.000 prostovoljnih delovnih ur. Zal je ta aktivnost v veliki meri vezana le na vaške in primestne KS, manj pa je tovrstnih akcij v samem mestu, kjer bi prav tako bilo potrebno mnogo postoriti tako pri vzdrževanju, kot pri urejanju našega okolja. Čeprav na splošno ugotavljamo kritičnejši odnos delovnih ljudi in občanov do napak in nepravilnosti ter slabega dela, moram reči, da je tudi samoupravno in družbenopolitično življenje v tistih KS, kjer občani vlagajo največje napore v to, da bi s svojim delom čimveč prispevali k urejanju našega družbenega standarda, veliko boljše, kot v KS v središču mesta, kjer se največkrat kaže le na napake, ne sledi pa temu ustrezna samoupravna in družbenopolitična aktivnost, da bi ugotovljene napake skupno in hitreje odpravljali. Se vedno pa nam ostajajo nerešeni ekološki problemi. Tu je seveda najhujši vpliv izkopavanja premoga na našo najplodnejšo zemljo, ob tem nastajanje in širjenje jezer, odlaganje velikih količin pepela itd. H problemi, žal, še vedno ostajajo samo naši in naša opozorila širši skupnosti za sedaj še niso učinkovita in bolj odločno bomo morali zahtevati njihovo skupno reševanje. ODNOS DO OKOLJA Titovo Velenje je dolgo slovelo kot izredno čisto in urejeno mesto in bilo zato tudi večkrat izbrano kot najlepše mesto pri nas. Zal, se odnos do okolja in čuvanje zgrajenih objektov vedno bolj slabša. Posebno je to vidno v novih stanovanjskih soseskah, kot je npr. Salek II. Zato moramo zaostriti odgovornost stanovalcev, pa tudi tistih, ki so zadolženi za vzdrževanje komunalnih in drugih naprav skupnega pomena. TEŽAV BO MANJ, ČE BOMO ENOTNI Težave torej so, vendar imamo že tudi nakazane poli, kako jih rešiti. Program gospodarske stabilizacije nam nakazuje smeri in načine, od nas samih pa bo odvisno, če se bomo te poti držali. Prepričan sem, da bo manj težav, če bomo na tej poti enotni, objektivni do slabosti in težav drugih in ne sebični pri iskanju lažjih poti. Zgodovina nam je pokazala, da je v slogi moč, zato vsaj v naši občini ne bi smelo prihajati do tolikšnih razhajanj, kot je bilo to v primeru pobude o enotni ureditvi pričaka delovnega časa. Ne bi se smd naš delegatski sistem toliko izčrpavati na takšnem, sicer pomembnem, a vendar ne odločujočem vprašanju, ko bi ga morah pa resnično izkoristiti ob temeljnih vprašanjih našega obstoja in razvoja. Ne bi smeli prevladovati osebni ah ozki interesi nad skupnimi. Ni tudi prav, da prav ob tem primeru marsikdo ždi „trde roke" oziroma zakon ali vsaj odlok, ki bi vsem predpisal eno rešitev in vsilil tujo voljo. Takšne želje in razmišljanja vodijo stran od temeljev samouprave, od neposrednega odločanja delovnih ljudi in stran od samoupravnega urejanja skupnih zadev. Da pa se znamo v naši občini samoupravno dogovarjati na osnovi delegatskega odločanja, smo tudi že dokazali, saj ocena delovanja delegatskega sistema dokazuje, da sledimo ustavni poti socialističnega samoupravljanja. Delegati sami lahko potrdite, da se krepi vaše neposredno delo v zborih občinske skupščine in vaše številne razprave na sejah dokazujejo, da delegatsko delo živi in ne smemo ga krniti, niti takrat, ko ni takoj doseženo soglasje vseh. Naša dolžnost pa je tudi, da v svoje okolje prenašamo in tam uveljavljamo odločitve, za katere smo se v skupščini dogovorili. Premalo je le dajati pripombe na predložene rešitve in takšno rešitev izglasovati. Delegat mora biti aktivist i svoji delovni ali življenjski sredini n mu ne sme biti vseeno ali se ta idločitev izvaja in kako se izvaja. fako pojmovana odgovornost bo ^■di pripomogla k večji učinkovito-|i dela delegatskih skupščin in k Itečjemu spoštovanju sprejetih od- ločitev, kar pa je danes, žal, še naša hiba. Tovarišice in tovariši! Ko sem dejal, da bomo težave lažje premagali, če bomo složni, sem pri tem mislil tudi na pobudo z zadnje seje zbora združenega dela, ko smo delegati sprejeli predlog za solidarnostno pomoč Gorenju. Ta pomoč tudi dosedaj ni izostala, saj so številni delavci iz drugih OZD z delom v neposredni proizvodnji v Gorenju že mnogo prispevali k zmanjšanju težav, bolj organizirana pomoč pa bo vsekakor prispevala, da bodo nakopičene težave manjše, pa tudi hitreje rešljive. V naši občini takšna pomoč ni nekaj novega. Vedno smo bili ponosni na začetke graditve, ko je udarniško delo vsakega posameznika postalo merilo njegovih vrednot in ponosni smo tudi še danes, da ta zavest ni usahnila. Programi sedanjega samoprispevka po krajevnih skupnostih ne bi bili tako uspešni, če ne bi velikega deleža dali prav krajani s svojim osebnim, udarniškim delom. Pa ne le to; vrednost takega dela se ne more meriti v količini in denarju. Veliko bolj je pomembna tudi zavest, da v težavah nisi sam, ali zavest, da si nekomu pomagal. Posamezniku ali družbi. Saj je skupen uspeh dvojni uspeh, skupna težava pa le polovična. Nihče pa ne more zagotoviti, da že jutri ne bom potreboval pomoči tudi sam. Združeni bomo močni in ni težave, ki je na ta način ne bi premagali. KAKO NAPREJ? Ob vsem povedanem se torej postavi samo po sebi vprašanje: kako naprej? Nekatere usmeritve se nam ob naštetih problemih porajajo že same, druge pa bodo morale biti prav kmalu tudi dogovorjene. Slabe izkušnje v preteklosti nas opozarjajo, da bo moral naš razvoj sloneti na proizvodnji, na osnovi bolj sestavljenega dela, z višjim dohodkom ob večjem izkoristku lastnega znanja. Zato mora biti tudi nagrajevanje tako, da bo vzpodbujalo znanje in proizvodno delo. Z večjo odločnostjo pa bomo morali zahtevati tudi odpravo nerazumljivih razmerij v primarni delitvi dohodka, in- politiki cenovnih razmerij preko delegatov v skupščinah, združenjih in v medrepubliškem dogovarjanju. Ze sedaj so, ob navedenih usmeritvah pa bodo še večje možnosti izvoza in OZD, ki imajo že sedaj za izvoz zanimive programe in za to možnosti, kot je npr. strojna industrija, bodo morale pokazati več ambicij, pa tudi več odgovornosti. Na ta način bomo lažje pričeli načrtovati razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju, za katerega smo delček poti nakazali tudi že v pravkar sprejetem prostorskem delu družbenega pla- Tovarišice in tovariši! Z željo, da bi z optimizmom gledali v prihodnost in da bi izpolnili večino ciljev, ki si jih postavljamo, vam čestitam k vašemu občinskemu prazniku. KS Šoštanj Slavnostna seja Ob krajevnem prazniku so imeli v Šoštanju tudi svečano sejo skupščine krajevne skupnosti. Seja je bila v tamkajšnjem Domu kulture, v slavnostnem govoru pa so spregovorili o prehojeni poti tega kraja ter o zgodovinskem dogodku izpred dvainštiridesetih let, ko so borci prvega štajerskega bataljona za dve uri osvobodili mesto Šoštanj. Slavnostno sejo so popestrili z bogatim kulturnim programom, podelili pa so tudi priznanja in plakete krajevne skupnosti ter bronaste znake OF nekaterim zaslužnim krajanom. Med otvoritvijo Titovo Velenje Prenovili so Namo V petek so predali namenu prenovljene prostore Erine Name na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Ta trgovina je bila pred več kot četrt stoletja največja in najsodobnejša trgovina v naši občini. V zadnjih letih je delovna organizacija Era namenjala vso pozornost odpiranju sodobnih trgovin v centru Titovega Velenja, zato starejših trgovin niso mogli posodobiti. Ze nekaj let pa so si želeli, da iz klasične trgovine Nama, napravijo sodobno, samoizbirno blagovnico. Na ta način omogočajo ugodnejši nakup, delovnemu kolektivu te poslovne enote pa boljše delovne pogoje. Projekt za prenovitev tega trgovskega lokala je izdelal Andrej Šmit, gradbeno obrtniška dela je izvajala Gradbena dejavnost RLV Velenje, opremo pa je montiral Alpos iz Šentjurja. Vsa dela so bila opravljena v 35 delovnih dneh, kar je za tako_ obsežno delo res zelo kratek čas. Investicijska vrednost te adapta- cije znaša okoli 9 milijonov dinarjev. Na slovesnosti ob otvoritvi prenovljene Name je govoril vodja tozda Maloprodaja Ivo Krofi, blagovnico pa je predal namenu poslovodja Rajko Spegel. Titovo Velenje Podhod in razširitev Kidričeve ceste V Titovem Velenju smo bogatejši še za eno pridobitev. V petek popoldne smo namreč svečano predali namenu podhod in razširjeno Kidričevo cesto. To je še posebej pomembna pridobitev za prebivalce soseske Salek II, saj je na ta način zago- tovljen varen dostop do centra Titovega Velenja. Ponovno se je izkazalo, je poudaril predsednik izvišnega sveta Božo Lednik v svojem priložnostnem govoru ob otvoritvi, da lahko tudi s skromnimi sredstvi, ie smo enotni, če znamo izrabiti prioriteto in če smo pripravljeni združiti sredstva, veliko naredimo. Podhod in razširitev Kidričeve ceste sta veljala 29 milijonov dinarjev. Investitor del je bila stavbno zemljiška skupnost, soinvestitor pa samoupravna interesna komunalna skupnost. Projekt je izdelal Projektivni biro, izvajalec del pa je bil Gradiš Celje. Povedatfje potrebno tudi, da je okolka podhoda, Kidričeve ceste in novega PTT centra, katerega gradbena faza je prav tako zaključena, zelo lepo urejena. KS Bele vode Cesta XIV. divizije Nedelja, 9. oktobra, je bila za vse krajane Belih vod še posebej praznična, saj so tega dne praznovali svoj prvi krajevni praznik. Skupne proslave, ki je sodila v okvir letošnjih prireditev ob prazniku občine Velenje, se je udeležilo veliko domačinov ter gostov, med njimi tudi general polkovnik Ivan Dolničar. Krajam te krajevne skupnosti, ki je po obsegu največja, po številu prebivalcev, šteje jih 265, pa najmanjša, v občini Velenje, so od tega dne bogatejši za posodobljeno cesto z asfaltno prevleko, ki povezuje kraj z dolino. To je pomembno še zlasti zato. ker je na tem področju le 28 čistih kmetij, drugi pa hodijo na delo v dolino. Cesta, ki so jo poimenovati po 14. diviziji, je veljala 23 milijonov dinarjev. Denar zanjo so zbrali s samoprispevkom A in B programa, velik delež Trak je prerezal predsednik samoupravne interesne skupnosti za ceste Stane Divjak Borci krajevne organizacije ZB Bele vode so razvili svoj prapor pa je prispevala še samoupravna interesna skupnost za ceste. Izvajalec del, Cestno podjetje iz Celja, je delati pričel konec junija letos, dela pa so zaradi hribovitega področja in številnih zavojev bila precej zahtevna. V zadnjih letih beleži krajevna skupnost Bele vode izreden napredek. Naj omenimo, da so leta 1961 dobili novo osnovno šolo, šest let kasneje makadamsko cesto, leta 1971 asfaltirano cesto Šoštanj — domačije Grebenšek, leta 1981 pa so elektrificirali zadnje domačije in napeljali telefon. Posebno pozornost so na nedeljskem slavju v Belih vodah namenili tudi odkritju spominskega obeležja v bližini tamkajšnje podrufyične osnovne šole 26. padlim borcem XIV. divizije, ki so se bojevali na območju te krajevne skupnosti. Pobudo za postavitev obeležja je dal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, projektiral inž. Andrej Smid, denar zanj pa je v glavnem prispevalo Cestno podjetje iz Celja. Po odkritju so spominsko obeležje dali v varstvo učencem tamkajšnje podružnične šole. Prav tako so ob tej priložnosti borci, teh je 34 v tem kraju, razvili svoj borčevski prapor. Denar zanj so zbrali sami. B, Mugerle 4. stran j * OD TU IN TAM Titovo Vedenje * 1983 SEJE* SEJE• SEJE* SEJE• SEJE* SEJE• S£/£• SEJE »SEJE Šaleška dolina Številne prireditve ob tednu otroka Ob tednn otroka so bBe v velenjski občini številne prireditve. Organizirala so jih posamezna droštva prijateljev mladine, ki zelo aktivno delujejo v večini krajevnih skupnosti. Otrokom so vrteli risanke, pripravili različna kuknma in športna srečanja,' otroci pa so bili še posebej navdušeni nad obiski Tetke jeseni, ki je prišla med otroke v živobarvnih oblačilih ter jih obdarila z jesenskimi pridelki. Posladkali so se s pečenim kostanjem in sladkim jabolčnikom. Posnetek smo napravili pred osnovno šok) Štirinajste divizije. Kulturna skupnost Velenje Mislijo že na prihodnje leto Prihodnji teden se bodo sestali tudi delegati 6. seje skupščine Občinske kulturne skupnosti Velenje. Seja bo v mali dvorani Doma kulture v četrtek, 20. oktobra, ob 17. nri. Delegati bodo pričeli z obravnavo poročila o polletni realizaciji finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti in predloga sprememb finančnega plana. Pripravili pa se bodo tudi že na prihodnje leto, saj bodo obravnavali izhodišča za pripravo načrta v letu 1984. Sprejeli bodo sklep o razpisu Napotnikovih priznanj za leto 1983 in sklep o imenovanju članov odbora samoupravne delavske kontrole Kulturne skupnosti Slovenije. Na dnevnem redu je tudi predlog o zaposlitvi strokovnega sodelavca na področju Zveze kulturnih organizacij občine Velenje in kulturno sodelovanje z mesti, ki nosijo ime po tovarišu Titu. Za konec pa bodo, tako kot je že običajno, ostala še delegatska vprašanja. Skupnost otroškega varstva Velenie 0 delegatskem sistemu V torek. 18. oktobra, se bodo na 8. seji Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev, sestali delegati Občinskeskupnosti otroškega varstva. Seja bo ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Delegati bodo pregledali realizacijo programa in finančnega načrta letošnjem prvem polletju ter ponovno ocenili program in dopolnili načrt za leto 1983. Ocenili bodo tudi delovanje delegatskega sistema. V gradivu, ki so ga delegati že prejeli je ta ocena podana iz zornega kota predsedstva skupščine in strokov™ službe, ki pa pričakuje, da bodo delegati razpravljali iz njihovega zornesa i kota in kar bo še bolj zanimivo, t tudi pogleda tistih, ki so ddegare izvolili v delegacijo. Pričakuje*« i živahno razpravo tudi o takšnih stvareh kot je odzivnost deJeaa: na gradivo, o oceni njegove razumljivosti, prisotnosti defesa-tov na sejah, njihovo sodelovanje v delu delegacij pri zbiranja pripomb, sodelovanju na sejah skupščine in načinu podajanja povratnih informacij. Dnevni red bo dopolnjen Se 5 predlogom delovne orgajazacije Gorenje TGO, da bi v smislu Srle družbene pomoči za sanacijo Go- renja OlinSEssa {topnost otroškega vii-sna Vriemre krila stroSke oskr-snane es. ranfvo otrok delavcev Gorenja jjfe ...tostitnih" sobotah. T«r 8š pcflcanaio je en dokaz solidarnosti? aase -šrsžbeoo poiitične skapnoHL Dot pa hi laaatovii kvalitetno are&rmti». bodo n porabniki in izvajalki ,,-ara.ii rasti cen živil dsvaterac aa Seto usklajevali cene prcfeaaie- 2e cd prvega novembra aaj 8» rtova cena. za 20 % «»]3l SAiep o sem doCo sprejeli i asa iei- Skupnost socialnega skrbstva Velenje Povišanje družben(Hlenarnih pomoči in rejnin Precej obsežen dnevni red bodo imeli delegati 7. seje Občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki bo v sredo, 19. oktobra ob 17. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Ker je polletje že zdavnaj za nami, bodo delegati najprej pregledali uresničevanje finančnega načrta skupnosti in dopolnili ta načrt za letošnje teto. Zaradi nenehnega naraščanja ž>- Občinska zdravstvena skupnost Delegati glasovali za Topolšico nili pa so zahtevo, da se ulrine interni oddelek v bolnišnici Topolšica in da se zmanjša Število postelj na pljučnem oddelku. Menili so, da za takšen ukrep ni utemeljenih vzrokov, da se stroški zdravljenja zaradi tega gotovo ne bodo zmanjšali, da pa velenjsko združeno delo, ki se samo otepa z vrsto težav, gotovo ni dolžno na račun lastnih odrekanj reševati neustrezne naložbe v sosednjih bolnišnicah. Prejšnji četrtek so se na sejo sešli delegati zbora uporabnikov in izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti. Osrednja točka je bila namenjena programu možnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje skupne porabe in organiziranosti zdravstva« dejavnosti v občini Velenje. Delegati so podrli republiška stališča po nadaljnjem zmanjšanju porabe v zdravstvenem varstvu, odklo- vljenskih stroškov bodo obravnavali tudi predlog za povišanje družbeno denarnih pomoči, ki so edini ali dopolnilni vir preživlja nja. Te vsako leto v mesecu septembru uskladi Skupnost socialnega skrbstva Slovenije z rastje nominalnih osebnih dohodkon. Povišana družbena denarna pomoč, ki je edini vir preživljanja, naj bi ob 1. septembra znašala 6000 dinarjev (prej 5000), ko« dopolnilni vir pa 3000 dinarjev (prej 2500). Povišali pa naj bi taefi rejnine za otroke, ki zaradi neprimernih družinskih razmer ar živijo doma, ampak v dragih družinah. Predvideni zneski predstavljajo v globalu 13®?» povečanje. Z novimi zneski bi vsaj netoisic bolj pokrili življenske stroške rejencev in jim s tem omogočiti bi- vanie v reiniških družinah._ Delegati se bodo seznanili umu s, socialnim delom v organizacijah združenega dela in obravnaval nekatere kadrovske zadeve. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Statut skupnosti Piihifcji mL, IS. oktobra, bo akt M. ari * prostorih občinskega frti seja skupnosti m invalidskega za-čine Velenje. Delegati bodo po izvolitvi dveh dritegaLc?« is. sejo skupščine Spiza, aaj«eč časa m pozornosti namenili staSsceHS m ppjpaMfc— predlaganemu Staran skupnosti invalidskega sm prakornnnskega zavarovanja v naši repiMfaL Poudariti. neUjja. da je komisija za sistem; št organizacijo skupnosti posresSorcata t javno razpravo bese-dffi? preitiganesa Statuta skupnosti- Pirsdilbg jie fesi pripravljen na podBsgi sesadSIa osnutka in pripomb. precfego« ter stališč in predhodne jjamne razprave. Po enomesečni ofcrarenarei bo o predlogu Statuta, ki ga Snoma počeli uporabljati 1. jsumarja pritoijsiiiie teto, razpravlja- Gašenje požarov vojnih zažigalnih sredstev Vse dosedanje ocene ogroženosti zaradi morebitnega vojnega dejstvovanja potrjujejo, da bodo mesta in industrijska sredSča glavni ci|j sovražnikovega napada. Sovražnik bo uporabljal poleg rušilnih napadalnih sredstev tudi zažigalna, da bi s požari povzročil prebivalstvu čimveč žrtev in ohromil gospodarstvo. Po vsakem napadu bodo nastali manjši in večji požari, največje posledice zaradi teh pa bodo v primerih, ko bodo prizadeti objekti, ki predstavljajo večjo požarno nevarnost. Razdejanja, ki jih povzročajo rušilne zažigalne bombe in požari najširšega obsega, imajo v vojni taktiki poseben učinek. Rušilne bombe, ki niso polnjene z zažigalnimi sredstvi, povzročajo kljub temu požare, ker prekinjajo električne in plinske vode, poškodujejo vodovodna omrežja, rušijo ognjišča, skladišča vnetljivih snovi in vnetljivih tekočin, transportne naprave, stanovanjske bloke in druge vrste zgradb. Kaj so zažigalna sredstva in kal£en učinek imajo? To so določene kemične spojine ali zmesi, ki pri gorenju razvijejo visoko temperaturo, nekatere pa tudi plamen. S temi snovmi so napolnjeni plame-nometi, zažigalne steklenice, zažigalne granate, zažigalne letalske bombe in druga sredstva. Namenjena so za to, da povzročajo požare, s tem pa uničujejo ljudi in premoženje, skratka uničujejo objekte pomembne za obrambo. Glede na kemično sestavo zažigalnih sredstev ločimo dve njihovi vrsti. To so: — Zažigalna sredstva, ki zgorevajo ob navzočnosti kisika, to je na zraku, kot so napalm, gume, smole, katran in celuloid ter kavčuk; — Zažigalna sredstva, ki zgorevajo brez kisika — termiti in termitne snovi; — Fosfor, ki se vname na zraku sam od sebe; — Vnetljive kovine — magnezij, kalij in natrij; Kako naj se zavarujemo pred zažigalnimi sredstvi? Učinkovitost zažigalnih sredstev je lahko precej manjša, če poznamo učinek zažigalnega sredstva, če se znamo zaščititi pred njim in že znamo gasiti požare te vrste. Nekatera zažigalna sredstva ne eksplodirajo takoj, ko udarijo ob tla. Če imamo še čas, čimprej zapustimo nevarno mesto in poiščimo primeren zaklon. Zažigalna sredstva imajo dvojni učinek: eksplodirajo in zagorijo. Pred obema učinkoma je potrebna previdnost. Poiščimo si primemo zaščito, da nas plamen ne zajame in drobci razstreliva ne poškodujejo. Kot naravno zaščito izkoristimo zidove, jaške, jarke in podobno. Najvažnejše je seveda zaklonišče. Če pridemo v dotik z zažigalnimi sredstvi, so ta zelo nevarna, ker povzročajo hude opekline in zastrupitve. Ker so zažigalna sredstva v pretežni večini lepljiva, jih je težko odstraniti s telesa, povzročajo pa visoke temperature in razvijejo strupene pline. Kako ravnati v takem primeru, si moramo prebrati v kakem dobrem učbeniku prve pomoči. Za odstranjevanje oziroma za gašenje zažigalnih sredstev moramo imeti na voljo dovolj priročnega gasilnega orodja za odstranjevanje zažigalne mase, suhega peska, suhe zemlje pa tudi vode za gašenje fosfornih zažigalnih sredstev. Oglejmo si nekatera bojna zažigalna sredstva, ki jih v vojr najpogosteje uporabljajo. . Fosforne ploščice so celuloidne ploščice različne velikosti in oblike, na katerih je nalepljeno po eno ali več zrnc belega fosforja. Uporabljajo jih za zažiganje širokih površin, žitnih polj in gozdov ter za zažiganje gostih naselij. Navadno jih mečejo iz letal, in sicer vlažne in ko padejo na tla, se hitro osušijo ter nato vžgejo. Gorijo le kratek čas — v pol ure zgorijo. Ob prvem obdobju zgorevanja se razvije močen dim in je na prvi pogled videti, kot da je vsaka intervencija zaman, ko pa opazujemo nadaljnji proces Prejšnji teden se je pokadilo iz enega od stanovanj na Kraigherjevi 5 v Titovem Velenju, ker je eden od stanovalcev pozabil izključiti elektri Ično pečico. Skoda ni bila velika, saj so gasilci zelo hitro prišli na kraj požara. zgorevanja, vidimo da plamen precej hitro pojenjuje. Stene, oškropljene s fosforjem, gorijo z manjšim plamenom in jih zato lahko easiio stanovalci sami. Stene, obrizgane s fosforjem, moramo ostružiti, gorljive kepice pa pometati v posode z vodo in jih nato zakopati v zemlje, seveda tam, kjer ni talne vode. Razmetane ploščice fosforja pobiramo s palicami, ki imajo na koncu konico z grabljicami. s kleščami in lopatami. Ploščice odlagamo v posodo z vodo in jih nato zakopljemo. Fosfor lahko gasimo tudi z vodnim curkom in mokrim peskom ali z mokro zemljo, da preprečimo brizganje fosfornih delcev na vse strani. Pri gašenju moramo imeti zaščitene dihalne organe zaradi navzočnosti strupenih plinov, ki so pomešani z dimom. Ker je fosfor strupen je dotik z golimi rokami nevaren zaradi opeklin. Natakniti si moramo rokavice ali pa roke oviti z mokro krpo. Če nam pade fosfor na roko ga odstranimo s topo stranjo noža. roko pa obvežemo z mokrim zavojem. Potrebna je zdravniška pomoč. Fosforna bomba je polnjena z mešanico bencola, bencina in mase, podobne kavčuku, z dodatkom žvepla, ki se vname takoj, ko pride v dotik z zrakom. Če je fosfor pomešan z žvenlons. potem dim smrdi po gnilih jajcih. Fosfoma bomba lahko prebije več nadstropij. Med prebijanjen skozi nadstropja izteka iz bombe zažigalna snov, ki se lepi sa vodoravne, navpične in poševne stene. Gašenje in odstranjevanje zažigalne mase poteka na enak način, kot to velja za fosforne ploščice. aapofcjiena " z mešanico aitanrauijirwa» praftu m želez o-•«ejci oksiiia. Je podolgovate ofofflte — Msnera&rake prizme, pfašič paje iz dekmiraa- Kb Kžr^ftaak nžze zmes termita. se raff*ijieiiQ> «eiike količine toplote. Si doseže okoK 3000 C ia »mri twfi brez zraka. Skozi iirpusne odprtine začne jižiaiari jiim. Po> aekaj minutah Muk® pricakajenKS le brizganje isker sfcoei iste odbrane, kjer je v začetku uhajal «§■. in vsak čas kUn pri£afogon, da bo Swcnba dt3t?Iiijdiraia. Zato je 'fiTimk ■njtBL P:r**arn>ezn i razbeljeni dtefci izgeji© «^etljiv predmet. sna teerega jn padli, kovinske dde s® topijo. Tvnrtao »mno gasimo z te je le časc jo vržemo z i weto kjer bo dogorela, tnndK ekspiodiraiia. Tudi predmete,, ki ^fc je termit zažgal, gagama* z z mokrim peskom affi 2 mokro zemljo. je iz Imenovane efektnem. kii se pni visoki tem-|KMfi pni gorenju pa razvtne »isoft® temperaturo do 3000 9B*. C. Tena^-Mciezijfa bomba je pofcjena s movrna kot termitna '^utnfra z Jodlatkom magnezija, kž gori drij časa. Magnezijevo "žraniČNj je Bežksj1 gasiti z vodo, aspešnejac jje pesek. K o- !Xnraca uujarr ob predmet, se renna; Mige ijt čez nekaj časa se «žge le plašč itonibe, ki je iz Tiagrteaja- Dokler termit gori, akajo> skozi migi« lil na bombi racčm. : ,; " *"'"C, /t:;:;--'* šoštanjski Elkrojevi Konfekciji, kjer se dejavnost osnovne organizacije zveze sindikatov čuti na vsakem koraku. Ker je gospodarjenje omenjenega tozda nadvse ugodno, bistvenih težav pri proizvodnji pa tudi ni, je sindikalno vodstvo sklenilo precej svojega dela osredotočiti na tista vprašanja, ki se nanašajo na kar največji izkoristek delovnega časa, povečanju produktivnosti in kakovosti izdelkov. S tega področja skupaj z drugimi dejavniki v konfekciji, beležijo razveseljive rezultate. Za boljše počutje vseh delavk, zlasti tistih, ki osem ur sedijo ob stroju in z željo, da delovna zmožnost proti koncu časa ne bi upadla, so prav na pobudo sindikata pred dobrim letom dni uvedli vsakodnevno pet-minutno razgibavanje. Enoletne izkušnje kažejo, da je bila ta zamisel povsem na mestu, saj željeni rezultati niso izostali. ,,Tudi za oddih in letovanje imamo v našem tozdu dobro Pred nekaj dnevi se je pri občinski konferenci ZRVS Velenje sestala komisija za idejno — politično izobraževanje, strokovno-vojaško (er samozaščitno usposabljanje in pregledala izvajanje načrtovanih nalog. Člani komisije so ugotovili, daje do konca leta potrebno še izvesti tekmovanje na temo SLO in DS (načrtovano za 16. oktobra). Vse krajevne organizacije ZRVS bi naj do 19. novembra organizirale obravnavo zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, varnostno-političnem delu v krajevnih skupnostih. Ob tej priložnosti pa bi radi spregovorili še o požarno varnostnem področju. Tudi preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin je načrtovano za letos. Glede na to, da je še veliko nalog, ki jih je potrebno uresničiti še v tem letu, predsedstvo občinske konference ZRVS Velenje, priporoča vsem krajevnim konferencam, da v bodoče resneje in odgovorneje pristopijo k uresničevanju načrtovanih nalog. Za to sta predvsem odgovorna predsednik in sekretar ob pomoči ostalih članov odbora. Predsedstvo tudi opozarja krajevne organizacije ZRVS kakor tudi vse družbenopolitične organizacije po krajevnih skupnostih, da se pričnejo pravočasno pripravljati na naš skupni praznik ob dnevu ^oboroženih sil — 22. decembru. Naj še dodamo, da se za vse morebitne potrebne informacije lahko predsedniki, tajniki krajevnih organizacij in tudi rezervne vojaške starešine opravijo vsak dan, razen sobote od 8—14. ure v prostorih občinske konference ZRVS Velenje. Po nalogah republiške konference ZRVS naj bi v bodoče v vseh občinah na srednjih in osnovnih šolah organizirali obram- poskrbljeno. V Maslenici pri Zadru ima namreč Eikroj svoj dom s štiriindvajsetimi ležišči, kjer lahko letujejo tudi naši delavci. Letos jih je letovalo pet, vendar je zanimanje iz leta v leto vse večje. Tudi zato, ker letovanje lahko obročno odplačujejo, prevoz pa je organiziran. Nekaj naših je "letos ietovalo tudi v prostih Rekovih prikolicah, v mesecu avgustu pa smo organizirali izlet na Gorenjsko. V kolektivu imamo tudi lastno kuhinjo, v kateri pripravimo na dan za dopoldansko in popoldansko smeno približno 120 toplih malic. Malica, zanjo zaposleni prispevajo le simbolično vsoto 100 dinarjev, je zelo okusna in vsem dobro tekne. Prav te dni pa teče akcija organizirane nabave ozimnice preko poslovalnice Ere, ki je za nakup ponudila zelo ugodne pogoje. Zanimanje je precejšnje. Skupaj z mladinsko organizacijo smo organizirali tudi akcijo čiščenja bne krožke. Priporočilo je tudi, da se v vseh večjih organizacijah združenega dela ustanovijo tudi aktivi zveze rezervnih vojaških starešin. Omenjena akcija je v velenjski občini že stekla. Šolam bodo v veliko pomoč predvsem rezervne vojaške starešine, ki bodo o tem, za katero šolo so zadolženi, tudi pravočasno obveščeni. Poudariti velja, daje za starešine, ko sprejemajo to dolžnost, tudi priznanje za njihov trud in prizadevanje za prenašanje tradicij NOB na mlajše rodove. B. Mugerle Leta 1981 so tudi v Titovem Velenju ustanovili društvo varnostnih inženirjev in tehnikov. Sprejeti delovni program dokaj dobro uresničujejo. Veliko pozornosti namenjajo lastnemu izobraževanju. Tako organizirajo razne strokovne posvete, seminarje, strokovne ekskurzije, na katerih člani društva bogatijo svoje znanje. V zadnjem času so organizirali nekaj seminarjev na temo čisto okolje, zdravstveni pregledi, odškodnine in zavarovanje in tako dalje. Poleg tega so obiskali vse večje delovne organizacije v občini. izmenjali so izkušnje s področja varstva pri delu, ponekod pa nudili tudi potrebne nasvete. Navezali so tudi stike z društvom varnostnih inženirjev in tehnikov iz Novega Sada. Lani so jih tudi obiskali. Ogledali so si številne delovne organizacije na tem področju, se pogovorili o problemih, ki jih pestijo, izmenjali pa so tudi izkušnje. „Pred sindikatom so številne in odgovorne naloge, ki jih moramo sproti reševati," meni predsednica OO ZSS Cveta Božičevič delovnih prostorov in okolice. Sicer pa veliko naših akcij temelji na skupnem delu, saj je zaradi majhnosti kolektiva edini način, da načrtovane akcije tudi uspešno izvedemo. Uspevamo pa tudi zato, ker se sleherni delavec zaveda, da brez skupnega in ustvarjalnega dela ni napredka," je sklenila pogovor predsednica OO ZSS tozda Konfekcije Cveta Božičevič. B. Mugerle Predsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje Miroslav Mohorko, poudarja, da namenjajo v društvu največ pozornosti izobraževanju. Že lani so pripravili izobraževalni program skupaj z Delavsko univerzo Velenje. Obiskalo ga je okoli 500 delavcev. V letošnjem letu so ta Predsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov Miroslav Mohorko Medicinska sestra je lep in human poklic, čeprav včasih naporen. Je vez med bolnikom in zdravnikom, je tista, na katero se najprej zlijejo vsi občutki, ki jih ima bolan človek. Ob vsakem času mora biti pripravljena tolažiti, predvsem pa pomagati, od nje je odvisen velik del zdravljenja. Vse to, kar smo povedali za medicinsko sestro v ženskem spolu, pa velja za našega sogovornika v moškem spolu. Srečko Dobelšek je namreč eden prvih moških v tem poklicu, prvi medicinski tehnik v našem kraju. Mamice in očetje, ki so pripeljali svoje otroke v šolsko ambulanto, pa tudi otroci sami, so bili sprva začudeni, pozneje pa so se privadili. Sprejemal je knjižice, dajal injekcije, prevezoval — skratka, opravljal je vsa dela kot njegove kolegice. Vprašanje, zakaj se je odločil za ta poklic, je pričakoval; toda, če ste pričakovali kakšen poseben odgovor, poseben razlog, ste se zmotili, kot sem se zmotila jaz. ,,Vsakemu petnajstletniku, ki konča osemletko, se je težko odločiti za poklic, saj se zaveda pomena te odločitve, sam pa je takrat skoraj še otrok. Premišljeval sem in počasi, ne takoj, sem se odločil, da se bom vpisal na srednjo medicinsko šolo, saj se mi zdi, da je to lep in human poklic. Tako sem se leta 1976. začel voziti v Celje na Zdravstveni šolski center. Štiri leta kasneje smo med devetdesetimi dekleti končali šolanje tudi štirje fantje in dobili naziv medicinski tehnik. Najprej sem moral na služenje vojaškega roka, ko pa sem se vrnil, sem si začel iskati zaposlitev, saj nisem prejemal nobene štipendije. V Zdravstvenem centru Velenju so ravno takrat iskali spremljevalce šoferjev — reševalcev. Toda zaradi pomanjkanja denarja tega delovnega mesta niso odprli, jaz pa sem program še razširili in dopolnili. Obiskalo ga je že 1500 delavcev, do konca leta pa jih bo še 500. Z Delavsko univerzo Velenje dobro sodelujejo, prav tako pa je sodelovanje uspešno tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem skupnostjo za požarno vairnost. Ravno v sodelovanju z njiimi je društvo lani izvedlo zelo obseižno nalogo. Izdelali so občinske požarne načrte. Dobro sodelujejo še z inšpekcijskimi službami, Zdravstvenim centrom in tako dalje. Trenutno prizadevno obravnavajo osnutek novega Zakona o varstvu pri delu. Ugotavljajo namreč, da je dosedanji zakon precej pomanjkljiv, na nov osnutek pa bodo prav tako dali nekaj pripomb. Zelo si člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov želijo, da bi za izobraževanje varstva pri delu opremili posebno učilnico. Doslej so pri tovrstnem izobraževanju lahko uporabljali le nekatera avdiovizualna sredstva. M. Z. dobil delo v šolski ambulanti. Ravno v tistem času se je že začela kazati kriza v zaposlovanju tega kadra, tako da sem bil kar vesel, da sem delo sploh do- bil", je povedal Srrečko Dobelšek o svojih začetnih korakih v tem poklicu, ki pa soi ga potrdili v njegovi odločitvi. Zdaj dela v dežurni ambulanti oziroma v službi neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar pomeni izmensko delo, nočno delo in tudi ou nedeljah in praznikih. Sprejemajo res najnujnejše primere, toda delo je kljub temu naporno. Pravi, da mu takšno delo ustreza in da ni nobenih bistvenih težav. Opravlja svoj poklic kot bi kateregakoli drugega in v vsem tem ne vidi nič nenavadnega. Če je eden redkih v Sloveniji, pa se je v vojski prepričal, d,a ima v drugih delih Jugoslavije veliko kolegov in tudi pri nas se vse bolj odločajo za ta poklic. Torej je padla še ena redkih-pregrad med moškimi in ženskimi poklici in Srečko Dobelšek je eden tistih, ki jih pomaga rušiti. Kako pa je s temi pregradami doma, mi ni hotel povedati. Morda bi morala vprašati njegovo ženo in osemmesečnega sinčka Luka, h katerima je pohitel po tem pogovoru. Nevenka Zolnir Obrat železokrivnica so si v Vegradu že dolga leta prizadevali sodobneje urediti, saj so delali v neustreznih delovnih pogojih. Pred nedavnim so se preselili v novo proizvodno halo, ki je sodobno opremljena. Z novo železokrivnico v celoti pokrivajo potrebe Vegrada, delajo pa tudi za druge izvajalce gradbenih dei. OO ZSS šoštanjske konfekcije Nenehna skrb za delavce SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE SREČKO DOBELŠEK 13. oktobra 1983 ★ Titovo Velenje zanimivosti nas cas * stran 7 Dom kulture Titovo Velenje Folklorna glasba Bolivije V petek, 14. oktobra 1983, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert skupine AV-LLU iz Zagreba. Skupina ki jo tvorijo bolivijski in zagrebški študentje, se ukvarja izključno s proučevanjem in gojenjem bolivij-ske folklorne glasbe. Koncert, ki so ga nazadnje imeli pred razprodano dvorano Valroslava Lisinskega v Zagrebu, je zadovoljil okus starih in mladih. Njihova prva LP plošča, ki je bila natisnjena v 5 izvodih je bila prodana v 4 dneh. Sedaj so jo ponatisnili v 1000 izvodih. Na koncertu jo bomo lahko kupili. Skupina AYLLU bo izvajala glasbo iz andskih predelov Bolivije in Peruja. Beseda ,,Ayllu" pomeni na kečuanskem jeziku, ki ga govori 65 odstotkov staroseljencev Južne Amerike, nekako tako kot ,.skupina ljudi, ki jih povezuje isto delo". Njihov program je izredno bogat s predstavitvijo instrumentov predko-lumbijskega časa, ki temelji na tradicionalni folklori Pueblo Indijancev, njihovih pesmi, plesov, nošenj in običajev iz starih andskih kultur do današnjih dni. Bolivijski Indijanci igrajo na instrumente, ki imitirajo glasove iz narave: kena, siku, tarka, mohoceno, kitara, bombo, charango, tamborica in drugi instrumenti, ki jih v Evropi ne poznamo. Na koncertu v Titovem Velenju bo grupa predstavila tudi znamenito zgodbo o poslednjem Inku, ki se spremeni v kondorja in jo poznamo pod imenom El condor pasa (Kondorjev let). Vse seveda v originalni izvedbi. Za šolsko mladino bo istega dne koncert ob 16.30. Vstopnice za večerni koncert po 150 din pa prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju. Sindikati imajo do 30 % popust. Ogled razstave Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje bo v soboto 22. oktobra, organiziral ogled razstave KELTI IN NJIHOVI SODOBNIKI NA OZEMLJU JUGOSLAVIJE v Cankarjevem domu v Ljubljani in ogled gledališke predstave Toneta Partljiča MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK v izvedbi ljubljanske Drame v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju, povratek pa predvidoma ob 23.30. Cena 400 dinarjev. Prijavite se lahko v Kulturnem centru ,,Ivan Napotnik", tel. 850-265 do torka, 18. oktobra. Šoštanj Koncert Sonje Hočevar in Ladka Korošca V Kajuhovem domu v Šoštanju so preteklo soboto v čast Kajuho-vih nagrajencev iz Titovega Velenja: Neve in Mileta Trampuša, Boža Mohorka, Alojza Zavolov-ška ter tamburaškega orkestra iz Pesja, priredili koncert partizanskih in narodnih pesmi ter opernih arij, ki sta jih izvedla Sonja Hočevar in Ladko Korošec iz Ljubljane ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta. Po koncertu je bil tovariški večer v čast letošnjih Kajuhovih nagrajencev iz občine Velenje. V. K. Razstava Mihaela Slivarja in Franca Ravnjaka V počastitev krajevnega praznika so pretekli konec tedna v domu kulture v Šoštanju odprli likovno razstavo. Tokrat sta se v Šoštanju prvič predstavila širši javnosti Mihael Slivar iz Titovega Velenja in Franc Ravnjak iz Šoštanja. Lepo aranžirano razstavo je organiziralo delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj. Mihael Slivar je po postavil na ogled izredno vestno po umetniških motivih narejene gobeline, Franc Ravnjak pa lesene kipe s kmečko in delavsko motiviko. Razstava je pri obiskovalcih zbudila precej zanimanja, saj so vsa razstavljena dela resnično plod dolgotrajnega in vestnega dela. V. K. Preko sto fantov, med njimi pa tudi dekle, Zdenka Dordič, je ta čas, ko to pišemo, že obleklo sivo-zeleno uniformo. Še pred tednom dni so bili zbrani v skupščinski dvorani, danes pa so razpišeni po celi Jugoslaviji. Zdenka je odšla za tri mesece v Petrinjo, fantje pa bodo v vojski ostali dlje. Za vse so prejšnjo sredo pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so pred odhodom zvedeli tudi marsikaj koristnega. Predstavljamo gostinske lokale Gostilna Pri Vidi v Zavodnjah MIlan Goršek Zavodnje so prijetna vasica, osem kilometrov oddaljena od Šoštanja. Lepo je preživeti prosto popoldne v tem lepem predelu naše občine. V središču vasi sta tudi dve gostilni. Tokrat vam želimo predstaviti Gostilno pri Vidi, ki jo uspešno vodi Milan Goršek. V teh prostorih je 150 sedežev. V pritličju imajo točilno mizo, ob kateri je 30 sedežev, imajo pa še dve jedilnici s po 60 sedeži. Ti dve jedilnici sta namenjeni predvsem zaključenim skupinam, kot so skupine izletnikov, svatbe in podobno. Lokal odpirajo vsak dan ob 10. uri, zapirajo pa ob 23. uri zvečer. Seveda ta delovni čas ne velja za zaključene skupine. Vsak četrtek in prvo sredo v mesecu pa je gostišče zaprto. Povprašali smo, če se jim je obisk v času energetske krize, ko so kilometri, ki jih lahko mesečno prevozimo, zelo omejeni, kaj zmanjšal. Milan Goršek je povedal, da se je število individualnih obiiiov zmanjšalo od 30 do 50 odstotkov, obisk zaključenih skupin pa se ni zmanjšal. In od kod prihajajo gosti v to gostišče? ,,Med tednom je večina gostov iz naše občine, pa tudi iz samih Zavodenj," je povedal Milan, ob koncu tedna pa prihajajo tudi od drugod. Tako na primer k nam vsako leto redno prihajajo tudi skupine Italijanov. Pred leti so po naključju zavili k nam, tukaj jim je ugajalo in sedaj se redno vračajo." V Gostilni pri Vidi v Zavodnjah nudijo poleg jedi, ki so na jedilnih listih v vsaki boljši gostilni, ob nedeljah menije po reklamnih cenah. Gostje pa si najraje naročajo zrezke z gobami, to pa zato, ker imajo na voljo sveže gobe, to so največkrat jurčki in lisičke. V mesecu oktobru pa uvajajo še eno novost. Vsak petek bodo v gostilni na voljo domače koline. Nudili bodo krvavice, pečenice, zelje, repo, ajdove žgance itd. Pa še to: pred dnevi si je gostišče pri Vidi ogledala posebna komisija in ji dodelila četrto zvezdico. Iščemo najstarejšo fotografijo Danes'v tej naši zelo uspešni rubriki objavljamo dve fotografiji. Obe sta nastali leta 1930, prinesla pa nam jih je Marija Goršek z Raven. Prva fotografija prikazuje predvojno opekarno pri Strnaku (Gor-šku) na Ravnah, druga pa je nastala med pustnim sprevodom po šoštanjskih ulicah. Prikazuje ,,vleko ploha". Tega so pustili pred vrati ,,mladeniča", ki si nikakor ni mogel najti neveste. Na fotografiji je Marija Sevtnikar. Ce morda poznate ta običaj nam pišite, prav tako pa še vedno čaka- mo, da nam opišete ,,bikovo oh-cet." Fotografijo smo objavili v eni prejšnjih številk Našega časa. Sicer pa gotovo pomnite še obilo starih običajev. Pišite nam, objavili. z veseljem jih bomo m | | m Vleka ..ploha" SEST. ERIK REK KLICA MAK. KOLO GOROVJE V VZHOD EVR. SV.REK/ V GR. MIT. NEMŠKI FILM. REŽIŠ. JANEZ NOVAK SZ^' % n 1 IGRAL. KARTA ŽITNA PLEVEL A? P SARAJEVO CENTRI + jOROVJE V BURMI JOŽE HLOD SRED. V MATEM IT. FILM IGRAL. SOPHIJA NEPRIJ. OBCUT. GLAS. SOSS ■ SRED. HERC. & •P OKRAS NA MIZI POGAN STVO RADIO VEL. - ČRNA PTICA ZGOD. MESTO V ŠPAN. VOZILO V V A t? IZVRŠNI SVET MAKAR-SKA ZAHOD IVAN SMOLE OBOK MATI NEMŠKO ON KONEC ŠAH. IGRE 19CRKA TONA SRAJCE PIK . . A DODATEK KAVI 1 J . ž. ZVAR. STIK VEZNIK ^ . ti? Mšt OMlS KRAJ PRI UUBU. 12. ČRKA 4 v ■Man IZDELA ŠŠD • IZDELA ŠŠD • IZDELA ŠŠD • IZDELA ŠŠD Dan pionirjev Pri Darji 29. september smo, kot vsako leto, proslavljali svečano s pionirsko konferenco. To leto pa smo se odločili, da obiščemo rojstni kraj tovariša Tita. Že nekaj dni pred tem smo vsi razpravljali samo o tem dogodku. Komaj smo pričakali dan, ko smo odšli v Kumro- Zjutraj nas je prebudilo sonce in nas posvarilo, naj pohitimo, da ne bomo zamudili vlaka, čeprav bi vsak rad še malo poležal v postelji. Hitro sem se oblekel in zdirjal na zborno mesto pred šolo in že smo bili na vlaku, ki je v trenutku oži- vel. Pred nami je bežala pokrajina, ki se je bleščala v jutranjem soncu. Vlak je bil kot deček, ki je dirjal za soncem. Na vsaki postaji smo se jezili na vlakovodja, ki nas ni hotel odpeljati naprej, saj smo si vsi želeli, da bi bili čimprej na cilju Končno smo prisopihali čez Sotlo in že smo bili v Kumrovcu. Na železniški postaji smo se razdelili v več skupin. Delegati, ki so zastO' pali oddelčne skupnosti, so krenili proti Domu borcev in mladine. Delegatska konferenca je zopet potrdila našo odločnost, da bomo hodili po Titovi poti — poti miru MATJAŽ GROZNIK, 6. c Ogledali smo si film - Titova potovanja miru Cvetje, pozdravi, nasmeh in Titovo ime na ustih . . . Vse to je tovariša Tita spremljalo na potovanjih. Nikdar se ni naveličal odzdravljati množici, ki mu je vzklikala. Bil je srečen med ljudmi. Film je še vedno prikazoval navdušenje in srečo ljudi ob srečanju s tovarišem Titom, jaz pa sem videla samo še njega in zarosile so se mi oči. JOLANDA ROGELSEK, 8. b Kamorkoli je tovariš Tito prišel, povsod ga je sprejela navdušena množica. Vsak ga je želel videti, mu stisniti roko in ga zasuti s cvetjem. Povsod so ga lepo sprejeli, saj se je vse življenje boril za svobodo. NATAŠA GROBELNIK, 8. b Povsod cvetje, zastave, vzkliki: TTTO. Gledala sem film in naenkrat se mi je zazdelo, da vidim Tita od blizu. Kot da se smeji samo meni. In ko mu je neka ženica podala roko ter ga poljubila na lice, sem želela, da bi ta ženica bila jaz. Kako srčno sem si to želela. Le enkrat, samo enkrat bi mu rada padala roko in ga poljubila. HELENA ROSER, 8. b Tito je potoval po vsem svetu in ljudje so v njem videli simbol mi- ru, svobode in prijateljstva. Povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli. Vsak mu je hotel stisniti roko, mu pogledati v oči, ga poljubiti na lice. Ko se je vozil skozi mesta, so ga nepregledne množice zasule s cvetjem. S tem so mu izkazali spoštovanje in ljubezen. Ponosna sem, da živim v Titovi Jugoslaviji. BERNARDA MEZA, 8. b Kumrovec je majhno, toda zelo obiskano mesto. V njem se stikajo poti pionirjev in mladine. Iz Kumrovca pa vsak odnese lepe vtise in nova spoznanja o človeku, katerega lik ostaja naš vzor. BOŠTJAN ABINA, 6. b Tita so po svetu ljudje toplo in prisrčno sprejemali. V njem so videli in še vidijo velikega človeka in revolucionarja, ki je prvi dal pobudo za neuvrščenost. Njegovo življenje je bilo vseskozi prepleteno z bojem za svobodo, enakopravnost in srečo vseh ljudi. Zato ga imamo radi. MARJETA JEDLOVČNIK, 6. c Ponosni in srečni smo, da smo dan pionirjev lahko preživeli v Kumrovcu, v Titovem rojstnem kraju. PIONIRJI IN MLADINCI OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC Življenje na kmetiji je lepo Na dan pionirjev smo odšli k naši sošolki Andreji in ji pomagali pri pobiranju sadja in ličkanju koruze. > Nobena sošolka ni verjela Andreji, da se zaradi preobilice dela ne more učiti. Sedaj ji vsi ki smo bili pri njej verjamemo! Njeni starši imajo zelo veliko kmetijo. Življenje na kmetiji je lepo, a zelo težko. Jaz tega, kar mora delati Andreja, ne bi zmogla. Metka Škafar, 7. a OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Družbeno koristno delo našega razreda ŠŠD Anton Aškerc Brez dela ni uspehov Nadvse skrbno so člani šolskega športnega društva Anton Aškerc iz istoimenske šole v Titovem Velenju pripravili pred dnevi občni zbor, katerega glavni moto. kot tudi njihovega dela, je bil ,,Brez dela ni uspehov". Teh pa je bilo v preteklem letu dni kar obilo, čeprav so se že na začetku šolskega leta 82/83 srečali s prvimi težavami. Ker so šolo nadzidali, so imeli pouk na osnovni šoli Gustava Šiliha v popoldanski izmeni. ,,S tem pri delu ŠŠD v primerjavi z drugimi društvi nismo bili v enakopravnem položaju. Zaradi ..gostovanja" na osnovni šoli Gustava šiliha nam je ostalo dosti mani časa za krožke, treninge in priprave reprezentance ŠŠD. Veliko težav so nam povzročala občinska tekmovanja, ki so vsa v popoldanskem času. Torej so bila takrat, ko smo imeli pouk," je dejala v poročilu predsednica društva Petra Gosteč nik. Vseeno pa so se udeležili vseh občinskih in drugih tekmovanj. Teh je bilo več kot 50. V preteklem šolskem letu so imeli 11 rednih krožkov ter nekaj občasnih. Čeprav je bilo delo društva nekoliko moteno zaradi pouka v popoldanskem času, se to ni dosti poznalo pri delu oziroma pri doseženih uspehih. Osvojili so veliko prvih mest. Se zlasti so se razveselili druge zaporedne zmage na jesenskem krosu za pokal Našega časa, prvega mesta na področnem prvenstvu v atletiki v Ravnah na Koroškem, tretje zaporedne zmage na pionirski olimpiadi, prvega mesta njihove ženske štafete v Ljubljani, dobili so tudi priznanje ZTKO občine Velenje kot najuspešnejše ŠŠD v občini in zlato priznanje oziroma plaketo ŠŠD, ki jih podeljuje republiška komisija za Prepričani smo, da bodo člani tega šolskega športnega društva v naši občini tudi v tem šolskem letu enako uspešni. Čeprav se je novo šolsko leto šele komaj začelo, že lahko rečemo, da so na dobri poti, da bodo ponovili uspehe iz lanskega leta. Na septembrskem krosu so bili spet najboljši. Takole so se veselili po letošnji ekipni zmagi na občinskem krosu (sv) Jesenski kros 83 Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje in velenjski atletski klub sta tudi letos konec septembra uspešno pripravila in izvedla jesenski kros. V mestnem parku je nastopilo kar 659 tekmovalk in tekmovalcev osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in Centra srednjih šol občine Velenje.., Rezultati: cicibani - 50 m: 1 Damjan Golčnik (WZ Vrtiljak), 2. Mitja Brinovšek, 3. Tomaž Svetko (oba WZ Tinkara); cicibanke — 500 m: t. Ana Kodrin, 2. Nina Curči, 3. Ines Vidovič (vse VVZ Tinkara); pionirji (letnik 75/76 — 500 m: 1. Marko Rebec (OS GS), 2. Aleš Skoberne (OS V V), 3. Ivo Bjondič (OS BR); pionirke (letnik 75/76) - 500 m: 1. Vlasta Praunseis (OS AA), 2. Renata Feguš, 3. Vilma Arzen-šek (obe OS VV); pionirji (letnik 73/74) - 1000 m: 1. Viktor Cepelnik (OS GS), 2. Robi Potočnik (OS AA), 3. Dejan Znidar (OS MPT); pionirke (letnik 73/14) - 1000 m^J. Irena_Skrbinek (OS BR), 2. Alma Mujič (OS MPT), 3. Sonja Oberč (OS BR); pionirji (1972) -1000 m: 1. Peter Sevčnikar (OS AA), 2. Matjaž Vrhovnik (OS GS), 3. Gorazd Pogorevčnik (OS AA); pionirke (1972) -1000 m: 1. Darja Ravnjak (OS BR), 2. Helena Skornšek (OS KDK), 3. Katja Marin (OS AA); ml- pionftji (1971) -1000 m: 1. Aleš Crnič (OS BM), 2. Izidor Golčman (OS AA), 3. Stane Podpe-čan (OS VV); ml- pionirke (1971) — 1000 m: 1. Irena Volk (OS GS), 2. Nina Verzolak (OS AA), 3. Mojca Kos (OS VV); ml. pionirji (1970) — 1000 m: Romeo. .Salam on (OS MPT). 2. Robi Ravnjak (OT BR), 3. Jernej Pečnik (OS BM); ml. pionirji (1970—1000 m: 1. Sonja Zidar, 2. Tatjana Burger (2be 0.5 AA). 3. Romana Zorman (OS. (GS); st. pionirji (1969) — 1UOO m: 1. Grega Snharlolnik (OS BMt, ?.. Stane Kavdik (OS GS), 3. Sabahudin Golač (OS BM); st. pionirke (1969)—1000 m: 1. Karmen Silovšek, 2. Irtna Slutej (obe OS_AA). 3. Gordana Miletič tOS nS); st. pionirji (1968)—1000 m: 1. Bogdan Podpečan (CSS EKS), 2. Darjo Pun-gartnik (SRS), 3. Samir Ibrahimovič (CSS EKS); st- pionirke (1968) - 1000 m: 1. Nataša Krenker (CSS EK3), 2. Andreja Jošt (AK Velenje), 3. Saša Silovšek (gimnazija); ml- mladinci (1966/67) - 2000 m: 1. Martin Stajner (SRS), 2. Tomaž Potočnik (AK), 3. Iztok Stropnik (SRS); st- mladinci ^1964/65) - 3000 m: 1. Miran Hudournik 2. A1K Zauhi t oba AP V Vlado Moinei (SRŠ); st. mladinke (1965/66 in članice letnik 1963 in starejše) — 1500 m; 1. J. Pečovnik. 2. Goršek, 3. T. Pečovnik (vse gimnazija); člani letnik 1947 do 1963) - 4000 m: 1 Dragan Anič, 2. Branko Kranjc (oba TGO), 3. Obrad Lazič (ak). Ekipni vrstni red — pionirji in pionirke: 1. OS Anton Aškerca 301 točka, 2.-3. COS Bratov Mravljaltov in COS Veljka Vlahoviča 454, 4. OS Gustava Siliha 489, 5. COS Biba ROcka 537 in 6. OS Mihe Pintarja-Toleda 542 točk; ciciban: 1. VVZ Tinkara 22 točk, 2. VVZ Ciciban 38 točk. V četrtek, 29. septembra, je bil dan pionirjev. Zato ni bilo pouka. Že nekaj dni prej smo se domenili s tovarišico, da bi ta dan izkoristili delavno. Sošolka Darja je doma na veliki kmetiji. Sedaj, ko je jesen, je veliko dela s spravilom pridelkov. Zbrali smo se pred Zelez-nino. Pot do Šentilja je bila dolga. Z avtom nas je peljal do trgovine sošolkin oče. Tam sta nas že čakala Darja in Emil. Skupaj smo odšli na Darjin dom. Tam smo trebili buče. Po končanem delu smo dobili jabolčni zavitek. Po malici smo se malo lovili. Napotili smo se peš proti Titovem Velenju, Ko smo hodili že nekaj časa, se je pred nami ustavil avto. Vožnja je bila imenitna. Hitro smo bili v Starem Velenju. JožePinter, 5. razred, OŠ XIV. divizije Pred Titovim spomenikom v Kumrovcu Prišli so prijatelji 29. september je dan pionirjev. Vsi pionirji imamo prosti dan. Na ta dan sem povabila sošolce na moj dom. Odločili smo se, da bomo imeli delovno akcijo. Z Emilom sva jih čakala pri trgovini v Šentilju. Po nekaj minutah čakanja so se pripeljali z avtomobilom. Izstopili so. Pot smo nadaljevali peš. Od trgovine do mojega doma je dva kilometra. Sošolce je pot utrudila. Ko smo prišli do doma, smo se takoj lotili dela. Pri hlevu je bil velik kup buč. Mama jih je nasekala. Mi smo jih začeli čistiti. Tekmovali smo med seboi in c to- varišico. Očistili smo jih veliko. Ko je tovarišica videla, da smo utrujeni, je razdelila zadnje polovice buč in dejala, da bomo z delom končali. Vsi smo se trudili, da bi bili čimprej gotovi. Tovarišica je še določila pol ure za igranje. Tega smo bili najbolj veseli. Igrali smo se in lovili. Č as ie kar prehitro minil. Moji sošolci so se poslovili. Pospremila sem jih delček poti. Takih dni si še želim. Darja Pačnik, 5. razred, Oš XIV. divizije Vsi ljudje se moramo truditi, da z delom koristimo družbi. Tudi učenci našega razreda se trudimo. Zjutraj, po malici, smo se odpravili v sadovnjak. Najprej smo potresli drevesa, nato pa smo po S_ku pipah _ odšl ipazabo i e. Ker smo jabolka že prej pobrali nakup, je šlo delo bolje od rok. Toda le od začetka. Začelo je sijali sonce in neusmiljeno pripekalo na nas. Drug drugega smo spodbujali, a kaj, ko smo hoteli pojesti čimveč jabolk in tako so bili naši trebuščki polni, zaboji pa . . . No, saj veste, na pol prazni. A ko smo zagledali, da nas bo ena skupina prehitela, se nam je spet vrnila dobra volja. ,,Mi bomo prvi," smo si rekli. In res. Z vsakega lasa nam je tekel znoj, a ne zastonj. Vsi skupaj smo nabrali 100 zabojev. To pa ni od muh, kajne. Smo šele učenci tretjega razreda in pomislite, kako pridni bomo šele, ko bomo starejši. Tanja Hribar, 3. c COS Veljka Vlahoviča Titovo Velenje Otroška igrišča v oDcim Velenje je bilo urejenih razmeroma (v primerjavi z drugimi občinami) veliko otroških igrišč ali igralnih kotičkov. Glavni problem je nadaljnje vzdrževanje teh objektov; vzroki so predvsem v denarju ter v pripravljenosti občanov, da obvarujejo in vzdržujejo družbeno premoženje. V bodoče bo potrebno še več truda vložiti v vzdrževanje pridobljenih dobrin, kamor sodijo tudi otroška igrišča. Več bomo morali storiti za vzgojo staršev in otrok, in sicer v šolah, v vzgojnovarstvenih zavodih,' pre- Postani naš dopisnik ko časopisov in radia. Zavedati se bomo morali, da so bila otroška igrišča urejena s sredstvi vseh delavcev, in da bodo ponovno potrebna sredstva za večja popravila, če ne bomo sproti vzdrževali objektov in odpravljali manjše pomanjkljivosti. Spet bo moral zaživeti duh prostovoljnega dela in na ta način urejali te objekte brez velikih stroškov in hkrati koristno preživljali prosti čas — skupaj s svojimi otroki, ki lahko prav tako pomagajo, kjer morejo. Glede na sedanji položaj gospodarstva, ne bo mogoče več urejati novih otroških igrišč z družbenimi sredstvi, zato je še toliko bolj pomembna skupna akcija za varovanje pridobljenih igrišč ter vzdrževanje in obnavljanje pokvarjenih elementov. Na delovni Prehrana otrok 29. septembra je bil dan pionirjev. Na ta praznik nismo imeli pouka, ampak pionirsko konferenco. Po konferenci smo se odpravili na delovno akcijo. Vsak razred si je izbral delo. Mi smo odšli k sošolki Ivici pobirat koruzo za silažo. Do njenega doma smo se pripeljali s kolesi. Pot je bila dolga in strma in že ta nas je dodobra spotila. Po kratkem počitku in kozarcu sladkega mošta na domačiji, smo se odpravili na polje. Nekateri so bili takšnih opravil že vajeni, drugi pa smo jih šele spoznavali. Delo smo si seveda razdelilir eni smo pobirali koruzo in jo dajali na kupe, drugi pa so jo spravljali v rezalni stroj. Pobrali smo je veliko. Zmanjkalo nam je časa, zato je nekaj koruznih storžev še ostalo na njivi. Dobili smo obilno malico, potem pa smo si ogledali še majhne prašičke, teličko in krave. Poigrali pa smo se tudi s psom Ringom. Zadovoljni smo se odpravili domov. Tudi sošolka in njeni starši so bili zadovoljni, saj smo jim prihranili mnogo časa. Darinka Kompan, 8. b OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Vsi osnovnošolski otroci so deležni vsakodnevne malice v šoli, otroci, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja pa prejemajo še dodatno malico oziroma zajtrk. Kosila prejema 70 % vseh osnovnošolskih otrok: na celodnevnih šolah prejemajo kosila vsi otroci, na drugih šolah pa glede na potrebe družin — kjer je možnost prehrane doma, otrok ne je v šoli; le na 6 podružničnih šolah še ni možnosti, da bi otroci prejemali kosila (Paka, Šentilj, Škale, Cir-kovce, Plešivec, Zavodnje). Starši plačujejo le del cene šolske prehrane — nabavno vrednost živil, vse stroške s pripravo hrane (osebni dohodki kuharic, čiščenje, elektrika, itd) pa krije Občinska izobraževalna skupnost. Tak način financiranja ni uveljavljen v vseh občinah, polna cena kosila bi na primer znašala 63,00 din na dan (sedaj 45,00 din). Predšolski otroci — tisti, ki so vljučeni v dnevno varstvo (37 Vo), so deležni celodnevne prehrane, ki jo sestavljajo za dojenčke 4 obroke, za predšolske otroke pa 3 obroki dnevno. Pri Občinski skupnosti otroškega varstva deluje komisija za prehrano, ki spremlja kvaliteto in ceno prehrane na šolah in v vzgojnovarstvenih zavodih. Ob stalni rasti cen se postavlja vprašanje, kako zagotavljati še vnaprej kvalitetno hrano za ceno, ki bi jo starši še zmogli poravnati. Čeprav krijejo polno nabavno vrednost hrane v šoli starši z dohodkom nad 4.700,00 din na člana (v letu 1982), je ob hitri rasti cen in zato padanju standarda družin z otroki to merilo prenizko. Seveda se hkrati postavlja vprašanje, kako rešiti ta problem posebno še, ker ni mogoče pričakovati dodatnih sredstev v skupni porabi. Cena šolske prehrane se je nazadnje dvignila v januarju 1983 in je nekaj otrok vsaj začasno prenehalo prejemati malice ali kosila. Vendar so v mesecu ali dveh starši ugotovili, da je taka prehrana še vedno cenejša, predvsem pa so jih pedagoški delavci na šolah prepričali, da otrok za svoj razvoj potrebuje redno prehrano. Problem cene in kvalitete je v vrtcih enak, le da je tam hrana sestavni del programa zavoda. Le tisti otroci, ki so prisotni vsak dan do 13. ure in imajo doma prehrano, ne jedo kosila v vrtcu. Ob padanju standarda bo potrebno več pozornosti posvetiti družinam z otroki, kajti zdrava prehrana je eden izmed važnih dejavnikov zdrave rasti otrok in pogoj, da bodo ti otroci kasneje zdravi starši in delavci. Med slovesno otvoritvijo Športne igre delavcev EGS Športniki RLV prepričljivo najboljši Trim kolesarjenje To nedeljo se lahko udeležite trim kolesarjenja, ki »a organizira Zveza teksnokuktirnih organizacij obč ine Velenje. Start bo pred Rdečo dvorano od 9. do U. ure. Vsi udeleženci trim kolesarjenja vozijo na lastno odgovornost. Lpeštevali pa morajo cestno-proaaetne predpise in voziti v manjših skupinah. Poi bo vodila od Rdeče dvorane. preko Otoirca. Laz. Kavč, Starega Velenja, Start »asi. Konovega, Sel do cilja. Akcija trim kolesarjenja se bo korf ata približno ob 13- ari. Če bo deževalo, bo akcija naslednjo nedeljo. 23. oktobra. Prejšnjo soboto so bile v Ljubljani v športnem parku Slovana na Kodeljevem 27. športne igre delavcev Elektrogospodarstva Slovenije. Več kot 800 športnikov iz dvajsetih delovnih organizacij se je med seboj pomerilo v devetih športnih panogah, in sicer v tekih, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, šahu, streljanju, ribolovu in vlečenju vrvi. Sestavljeno organizacijo REK iz Titovega Velenja so na tem tekmovanju zastopali športniki iz delovnih organizacij RLV in TE Šoštanj. Zlasti športnice in športniki iz rudnika so s svojimi nastopi dokazali, da so odšli v Ljubljano kot dobro uigrana športna celota, saj so v skoraj vseh panogah segli po enem izmed prvin tren mest. Najuspešnejši so bili na tekmovanju v ekipnih tekih, kjer so osvojili dve 1., eno 2., eno 3. mesto in 1. mesto med ekipami, najboljši pa sta bili tudi ekipi za mali nogomet in ribolov. Odboj karjem in odbojkaricam sta v končni razvrstitvi pripadli drugi mesti, enako pa se je uvrstila strelska ekipa. V izredno močni konkurenci so se s tretjim mestom med osemnajstimi ekipami izkazali tudi rudniški kegljači, enako uvrstitev pa so dosegle tekmovalke v namiznem tenisu. Nekoliko so razočarali le šahisti in moška ekipa v namiznem tenisu, ki so bili četrti oziroma peti. Preoej slabše so se uvrstili športniki iz TE Šoštanj, ki so osvojili dve 5. mesti (streljanje, odbojka — ženske), dve 6. mesti (mali nogomet, odbojka-moški), 10. mesto moška kegljaška ekipa in 13. mesto moška ekipa v namiznem tenisu. Kljub temu pa lahko zaključimo, da so bile športnice in športniki iz obeh delovnih organizacij, združenih v SOZD REK Titovo Velenje, na zaključni slovesnosti v ljubljanski Festivalni dvorani približno enako zadovoljni; rudniški predstavniki zaradi dvanajstih osvojenih plaket, delavci iz TE Šoštanj pa zaradi velike torte, ki si jo je z zmago v finalu tekmovanja v vlečenju vrvi priborila njihova ženska ekipa. — bo — Invalidski šport Na republiškem prvenstvu v balinanju, ki je bilo v Ljubljani, je ekipa velenjske občine med 120 tekmovalci oziroma 12 občinskimi ekipami, zasedla 4. mesto. To je doslej največji uspeh naše ekipe, ki je nastopila v postavi: Kopina, Melanšek, Hudarin, Knez, Razdrih in Horvat. XXX Na velikem šahovskem turnirju slepih in slabovidnih, ki je bil v Titovih Užicah, kjer so nastopili invalidi iz vseh Titovih mest ter glavnih mest republik in pokrajin, je uspešno nastopil tudi Edi Vodeb iz Titovega Velenja. Med 28 tekmovalci je bil dvanajsti. XXX Ob občinskem prazniku pobratene občine Vrnjačka banja so invalidi te občine povabili na tekmovanje v raznih športnih panogah tudi invalide iz naše občine. Najuspešnejši med 45 tekmovalci iz devetih mest cele Jugoslavije, je bil iz naše občine Franc Teran, ki je v streljanju z zračno puško dosegel 3. mesto in s tem osvojil bronasto kolajno. XXX Kegljači DI Titovo Velenje so sodelovali na že tradicionalnem turnirju ob občinskem prazniku Kočevja. Med dvajsetimi ekipami so zasedli odlično 2. mesto in prejeti pokal. V ekipi so biJi: Gotob, Hankič, Zagorc, Hribernik, Luke-žič, Ferdo Komljenovič. XXX Ob našem občinskem prazniku I so ribiči organizirali t robo j ekip iz j občin Bela crkva, Vrnjačka Banja i in Velenja. Tekmovanje je bito ' zlasti zanimivo, ker so sodelovale i tudi ženske ekipe. Najuspešnejši so ' bili domačini. Rezukati; moški: 1. Velenje (Pfiberšek. Podgoršek. ! Sumah), 2. Bela crkva. 3. Vrnja-| čka Banja. Ženske: 1. Velenje | (Skela, Podgoršek), 2. Vrnjačka banja, 3. Bela orkva. Ribiči so to srečanje izkoristili tudi za to, da so prizadevni ribiški družini izročili priznanje za dolgoletno pomoč in sodelovanje z invalidi. Na srečanju je Ivo Jamni-kar v imenu SO Velenje izročil Edvardu Cemrihu red zaslug za narod s srebrnim vencem in Val-terju Golobu red dela s srebrnim vencem, za zasluge pri defei v invalidski organizaciji, zlasti pa pri organiziranem delu na področju rekreacije in športa. Invalidi naše občine že vrsto let dosegajo kpe uspehe. Šahovske novice Letošnjega osmega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal šahovskega društva. se je udeležilo petnajst igralcev. Zmagal je Boris BreSar z enajstimi točkami, pred Kristanom, Matkom in Gorškom 2 desetimi točkami. V skupni uvrstitvi pa še naprej vodi Goršek pred Matkom, Kristanom ter Brešarjem. V prostorih Delavskega kluba je bil v rorek, 4. oktobra, odigran tradicionalni šahovski dvoboj med ekipama REK Franc Leskošek-Luka in Gorenjem. Letošnji dvoboj, ki se vsako leto odigra v počastitev občinskega praznika, je bil že 12. po vrsti. Šahisti so se pomerili na desetih deskah in sicer tako, da je vsak igralec odigral po dve partiji z vsakim igralcem iz nasprotne ekipe. Dvoboj je bil seveda po hitropoteznem sistemu. kjer ima vsak igralec 5 minut časa za razmišljanje. Ekipi sta bili po kvaliteti zelo izenačeni, zmagali pa so šahi-sii TGO Gorenje z rezultatom 101:98 in t s« tako oddolžili šahistom REK Franc t Leskošek-Luka za poraz ob dnevu ru-] c&srjev, ko so ti na 20 deskah zmagali z j rezukatim 11,5:8,5. j, XXX Štiričlanska ekipa šahovskega društva iz Titovega Velenja se je v nedeljo, 9. oktobra, udeležila šahovske|a turnirja, ki ga vsako leto organizirajo člani šahovskega kluba iz Slovenskih Konjic. V zekv močni konkurenci je ekipa našega društva (Goršek, Kristan, Brešar in Stropnik) zasedla zelo solidno 5. mesto. Z malo več športne sreče, pa bi se celo lahko vmešali v boj za prvo mesto. So-detovalo je 11 ekip iz Koroške in Štajerske regije. XXX Šahovsko društvo bo organiziralo turnirje za pridobitev tretje in druge šahovske kategorije. Zato vabimo vse člane društva in tudi ostale ljubitelje ša-ha. ki bi žddi napredovati, da se teh turnirjev udeležijo. Takšni turnirji so najboljša preizkušnja znanja in talenta posameznega šahista. Igralni dnevi bo-ck> vsak torek in četrtek v prostorih društva. Igralni tempo pa je dve uri za 50 potez. D. Kristan Triglav— Rudar 0:1 Groba igra gostiteljev Nogometaši velenjskega Rudarja so v 7. kolu v slovenski nogometni ligi gostovali v Kranju in premagali ekipo Triglava z rezultatom 1:0. Srečanje je bilo enakovredno, vendar zelo ostro. Kar dva velenjska nogometaša sta morala iskati pomoč, tri minute pred koncem srečanja pa je moral zapustiti igrišče še vratar gostov Cvetkovič z zlomljeno nogo. Zmagoviti zadetek za Velenjčane je dosegel KaligSuo. V 8. kolu, v nedeljo, bodo v Titovem Velenju gostovali igralci Primorja. Šmartno—Kovinar 0:5 Visok poraz idi po metaši Smartnega je enajsterica mariborskega Kovinarja še vedno neporažena. Goste iz Smartnega so premagali kar z rezultatom 5:0. Srečanje med Kovinarjem in Šmartnim naj bi bilo derbi 7. kola v slovenski nogometni ligi. Vendar Smarčani niso pokazali prave borbenosti in tako so domači igralci zlahka polnili nasprotnikoo mrežo. Kljub velikemu številu priložnosti v drugem delu srečanja, so igralci Kovinarji dosegli le še en zadetek. Smarčani so tako s 7 točkami na sedmem mestu prvenstvene lestvice. Proti Kovinarju so zaigrali: Kronovček, Matko, Puc (Bajec), BoziCevič ifkopušar), Frangeš, Podvrat-nik, Kodre, Kokotec (Golob), Hren, Prašnik, Osterc V nedeljo pa se bodo nogometaši iz Smartnega ob Paki na domačem igrišču sestali z enaj-sterico-Maribora. pokazali Šoštanjčani več volje za osvojitev obeh točk, so ob koncu zasluženo dobili gostje. Pri Soštanjčanih sta se najbolj izkazala Mahnič in Puc. V 6. kolu se bodo Šoštanjčani srečali z rokometaši Lipe. Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane bodo tekmo odigrali v športni dvora« v Slovenj Gradcu. Snčanje se bo začeto ob 19. uiti. uprava rokometnega kluba pa bo organizirala za najzveslejše nav ijat e ludi prevoz z avtobusom- Ta bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob IS-uri. V nedeljskem srečanju so nastopili: Vajdl, Puc 13, Ramšak 1, Medved, Podgoršek, Plaskan 4, Ocvirk, Cigoj. Lesjak 1, Mahnič 2, Potočnik 6, Slatinšek Republiško prvenstvo motoristov Velenjčani znova uspešni Šmartno 35:13 Brežice Dubovac 21:27 Šoštanj Pomembna zmaga Rokometaši Šoštanja so na gostovanju v Karkivcu osvojili pomembni točki. Ekipo Dubovca so premagali z rezultatom 27:21. V povprečnem srečanju, v katerem so Spet visoko zmagale Rokometašice Smartnega ob Paki so ludi v nedeljskem srečanju z ekipo Brežic zabeležile visoko zmago in so tako z 9 točkami na tretjem mestu. Rezultat srečanja je bil 35:13- Domače igralke so začele zdo poletno in z dobro igro v obrambi povedle z 10:0. V nadaljevanju so nekoliko popustile, ob koncu pa kljub temu visoko zmagale. Prihodnjo nedeljo rokometašice iz Smartnega ob Paki gostujejo pri ekipi Drave. Za Šmartno so zaigrale: Pusovnik, Resnik, Tanjšek 4, Meh 1, Trobina 3, Jud 7, Omladič 2, Bole 9, Dobrave 1. Golič 9, Jerman. Kuder Lisca — Velenje 26:25 Za gol slabše Druga ekipa rokometašic Velenja je v srečanju z ekipo Lisoe ostala praznih rok. Rokometašice iz Sevnice so jih premagale le z golom prednosti, rezultat 26:25. Domače igralce so vodile presežni del srečanja. Proti koncu tekme so sicer Velenjšanke povedle, vendar x domače igralke bile ob oncu le za gol boljše. Mlade velenjske rokometašice so tako s 4 točkami na sedmem mestu. Za Velenje so zaigrale: Cosič, Zidar 2, Pevnik 2, Misaljevič 2, Lešnik, Po-drzavnik 2, Hrast 3, Kričej 3, Fdle 5, Smajič, Rednak 6, petek. V prihodnjem kolo Vdeajčanke na igrišču v športnem paka go»tlijo ekipo Fužinarja- V začetku meseca je bila na Grobniku pri Reki druga dirka za republiško prvenstvo motoristov, ki so se je udeležili tudi tekmovalci iz Titovega Vdenja. V kategoriji do 50 kubičnih centimetrov je Roman Zbičajnik, tekmovalec (AMTK Titovo Velenje), osvojil drugo mesto za državnim prvakom Verbičem iz Domžal, kar je zanesljivo lep uspeh. Za gledalce je bila zlasti zanimiva dirka prikoličarjev. Kljub temu, da se dirka ni štela za republiško prvenstvo, so seje udeležili vsi najboljši vozniki iz vse Jugoslavije. Takoj po startu je povedel Mirko Novak s sovoznikom, člana AMD Titovo Velenje, ki sta vodstvo obdržala vse do četrtega kroga, ko sta ga dohitda in tudi prehitda Vlado Goršič in s sovoznikom Janezom Remšetom iz AMTK Titovo Velenje. Od takrat naprej sta tekmovalca nenehno večala prednost in zanesljivo tudi zmagala. Tudi sicer so bili dirkači iz Velenja zdo uspešni, saj sta se na tretje mesto uvrstila Jelen, na četrto pa Tomič s sovoznikoma. Brata Kreuh pa sta morala zaradi okvare na motorju odstopiti. Kot zanimivost vdja omeniti, da so bili na tekmovanje povabljeni vsi vozniki težkih motorjev, tako-imenovanega odprtega tipa. Priporočljivo bi bilo, da bi se podobnih tekmovanj uddežilo čimveč ljubite- ljev teh jeklenih konjičkov. Svoje znanje in sposobnosti naj raje pokažejo na ustreznih dirkalnih progah, ne pa v mestih z vožnjo od semaforja do semaforja. Ljubitelje tega zanimivega športa naj opozorimo še na eno zanimivost. Posnetke s tega tekmovanja si namreč lahko ogledajo vsak dan v bifeju ,.Bay" v Titovem Velenju. B. Mugerle Lovsko tekmovanje V neddjo. 9. oktobra, je bflo pri tonski koči v Zavodnjah občinsko strelske tekmovanje. Tekmovanje je organizirala lovska družina ..Vetanja" u Šoštanja. Tekmovanja so se udeležile vse občim-ske lovske družine z najmanj t» ekipo. Skupno je bikv iz petih družin zastopanih devet ekip. Streljali so na glinaste golobe, na srnjaka in na iviega merjasca. Ekipno je zmagala LD Skale, pred LD Smrekove« in LD ..Vetamja" iz Šoštanja. Med posamezniki pa je prvo mesto zasedel Polde Trajner, 2. Božo Podpečan 3. pa Janez Bfcrhi S tem tekmovanjem so tudi kwa počastili občinski praznik občine Vetaje. V. Pieterski Nogomet Na Ljubnem znova igrajo Ljubno se ponaša z več kot polstolet-no zgodovino nogometne igre, ki pa je v zadnjih letih zaradi sprememb v tekmovalnem precej zamrla. Nogomet so na Ljubnem sicer tudi v tem času igrati, vendar sam način tekmovanja ni nudil pravih športnih užitkov, niti zbujal posebnega zanimanja številnih lju-bitdjev te igre. Z začetkom letošnje tekmovalne sezone je vendarle krenilo na bolje. Medobčinska nogometna zveza Cdje je namreč sprejela sklep o priietku tekmovanja v medobčinski ligi, ki je razddjena na vzhodn."* in zahodno. V slednji tekmuje osem ekip. Poleg Gradbenika z Ljubnega še Umjar iz Šoštanja, Rudar B iz Titovega Velenja. Vojnik, Gomibko. Ofemp iz Cdja. Vrb je iz Zaka in Sigma z Vranskega. Ljubenski nogometaši so bil * prvih kolib dokaj usešni. Najprej so doma premagali šoštanjski Usnjar z 2:1» nato v Vojniku klonili s 3:4 m doma premagali Vransko s 4:2- V sobotnem 4. kolu bi se morali doma pomeriti z Nogometaši Gomilskega. Ker za tekmo določenih sodnikov ni bilo tta L tubno so odigrali le prijatdjsko srečanje, v katerem so domačini zmagati s 5:0. V neddjo, 16. oktobra, bo v prostorih dkuštva invalidov na Šaleški 16, drugi dd prvenstva invalidov občine Velenje v šahu. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. A. Hudej Mladinci Centra srednjih šol so se tu-ti letos uddežili delavske šahovske olimpiade v Pulju. S svojim nastopom so bili zadovoljni. Za CSS so tekmovali: A. Novak (3). L. Nikl (3). V. Malenko-vi£ (4), M. Rose (5), tako so skupaj osvojili 15 točk, kar je za 6 več kot lani. F. Gorjanjc Tenis Občinsko prvenstvo titev občinskega praznika je Šaleški teniški klub Titovo Velenje organiziral odprto občinsko teniško prvenstvo. Tekmovanje je potekalo na igriščih ob Velenjskem jezeru za člane posamezno in dvojice ter za članice posamezno. V lepem in sončnem vremenu je od petka do nedelje soddovalo 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se udeležili tudi kostanjevega piknika. Doseženi so bili naslednji rezultati; člani posamezno, četrtfinale: Spegel : Bibianko 6:0, 6:4, Erhart: Podojsteršek 6:4, 6:1; Mešič : Končan 4:6, 6:0, 6:1; Skornšek : lednik 6:0. 6:1 Pol finale: Sneed : Erhart 6:2^ 6:4; Skornšek : Mešič 6:4, 6:4; za 3. o: Mešič : Erhart 6:4. 6:7, 6:4 Finale: Spegel : Skornšek 6:2, 6:1, Tolažilna skupin? finale: Lipuš : Hleb 6:4, 6:2; Člani dvojke, finale: Skornšek, Mešič : Spegel, Erhart 6:e, 6:4 Članice posamezno: A. Glavač : M. Erhart, 6:2, 6:2; A. Glavač : J. Erbart, 6:1, 61; M. Erhart : Erhart 6:0. 6:0, A. Glavač : Szabo 6:0, 6:4; M. Erhart : Szabo 6:7, 6:3, 6:1; N. Szabo Erhart 6:1,6:3 Zmagala je Andreja Glavač, 2. je bila Mojca Erhart, 3. Natalija Szabo, 4. pa Janina Erhart. J. N. N. J. Vlado Goršič s sovoznikom Janezom Remšetom | Nogometaši Gradbeniki i Ljuo nega ob Savinji gorenje iščemo Gorenje SOZD prireja od 22. 10. do 5. 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju že tradicionalni hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu. Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji. IMa tem področju želimo čimbolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. Obiščite nas — ponuja ložnost za razširitev nega programa. vam pri-proizvod- gorenje Prgišče misli Razvalin ljubezni ni nikoli mogoč e popraviti — Sullv Prudhomme Neoviran kulturni razvoj naroda je brez svobodnega gospodarskega razvoja nemogoč — Edvard Kardelj Če se kdo razburja zaradi človeške neumnosti, tudi sam ni pretirano obdarjen z umom. — Miroslav Krleža Potapljači DPD Jezero končali sezono Velenjski potapljači so se od 16. do 18. septembra udeležili tradicionalnega ,,Štajerskega prvenstva v podvodnem ribolovu", ki je bilo tudi tokrat v Nerezinah na Loši-nju. Velenjčani so na tem tekmovanju sodelovali z dvema ekipama. Prvo sta sestavljala Peter Mramor in Matjaž Vehovec, drugo pa Rudi Ramšak in Robin Bolič. Tekmovanje se je pričelo šele v soboto dopoldan, ko so se vsi tekmovalci vkrcali na barko in se skozi Osor KINO •KINO •KINO FILMSKI SPORED KINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 13. 10. ob 17., 19. in21. uri TRINAJST SINOV RUMENEGA ZMAJA — hongkonški. V gl. vi.: David Chiang Petek, 14. 10. ob 11. uri DOLINA SMRTI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Paul le Mat Petek, 14. 10. ob 17., 19. in 21. uri MOJ OČKA NA DOLOČEN ČAS — domači, komedija. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič Sobota, 15. 10. ob 17., 19. in 21. uri DOLINA SMRTI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Paul le Mat Nedelja, 16. 10. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonski, risanka. Nedelja, 16. 10. ob 19. in 21. uri DOLINA SMRTI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Paul le Mat odpeljali na območje med Belo punto in Tankim rtom. Lovili so štiri ure v izredno težkih pogojih, ker je pihal močan jugo, zraven pa je še deževalo. Vremenu primerni so bili tudi rezultati, saj je bil ulov precej slabši kot prejšnja leta. Ekipno so slavili Celjani, pa tudi med posamezniki je zmagal član celjskega kluba. Zelo dobro se je odrezal velenjski potapljač Robin Bolič, ki je s pomočjo Rudija Ramšaka ustrelil najtežjo ribo — ugorja, težkega 1,7 kilograma in s tem osvojil Stropehov pokal. To tekmovanje je tako kot že prejšnja leta organizirala KPD LT EMO Celje. V soboto in nedeljo pa so se velenjski potapljači udeležili srečanja slovenskih potaplačev v Fiesi, kjer so se potopili na najnižjo točko v slovenskem primorju in izvedli čistilno akcijo na potopu pri piranski Punti. Tako so prispevali svoj delež v boju za čistejše morje. Konec tega tedna bodo sklenili sezono s stažnim potopom v Pulju, v organizaciji pobratenega kluba CPA iz Pulja. M. V. Ponedeljek in torek, 17., 18. 10. ob 17., 19. in 21. uri ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN — ameriški. V gl. vi.: Richard Dreyfuss Sreda in četrtek, 19., 20. 10. ob 17., 19. in 21. uri ZGODNJA ZRELOST — zahod no-nemški FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 17. 10. ob 20. uri SREČANJE FABLANA BA-LINTA Z BOGOM — madžarski. Režiser: Zoltan Fabri, Vloge: Gabor Konc, Vera V en zel KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 13. 10. ob 20. uri MOJ OČKA NA DOLOČEN ČAS — domači, komedija. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič KINO ŠOŠTANJ Sobota, 15. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonski, risanka. Sobota, 15. 10. ob 19.30 uri OGNJENE KOČIJE — angleški. V gl. vi.: Ben Cross Nedelja, 16. 10. ob 17.30 in 19.30 uri TRINAJST SINOV RUMENEGA ZMAJA — hongkonški. V gl. vi.: David Chiang Ponedeljek, 17. 10. ob 19.30 uri DOLINA SMRTI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Paul le Mat Sreda, 19. 10. ob 19.30 uri ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN — ameriški. V gl. vi.: Richard Dreyfuss KINO DOUČ Petek, 14. 10. ob 19. uri TRINAJST SINOV RUMENEGA ZMAJA — hongkonški. V gl. vi.: David Chiang Torek, 18. 10. ob 19. uri DOLINA SMRTI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Paul le Mat PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA PREDSTAVE V DOMU KULTURE JE VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 10. DO 11. URE V BLAGAJNI DOMA GIP Vegrad - TOZD Gradnja Titovo Velenje Do konca leta bodo predali številne objekte Vegrad sodi med srednjevetike gradbene delovne organizacije v Sloveniji. K ljub številnim težavam, s katerimi se srečo jejo v zadnjem času gradbene delovne organizacije zaradi pomanjkanja del, še vedno dosegajo zadovoljive rezultate. To je gotovo odraz njihovih usmeritev na taja tižSča ter razvoja industrijskih programov, s katerimi so se dobro uveljavili po vsej domovini. O tem smo že pisali. Tokrat pa želimo predstaviti največjo temeljno organizacijo Vegrada — tozd Gradnjo Velenje. Tozd Gradnja je najvtf ji tczd Vegrada, ustanov8i pa so ga predvsem za pokrivanje gradenj na velenjskem območja. V občni Velenje gradijo predvsem stanovanja. Glede na to, da so vlaganja v stanovanjsko gradnjo vse manjSa, je tudi dela vse manj, zato iščejo dela po vsej Sloveniji pa tudi Jugoslaviji. Na velenjskem področja so letos razporedili le 4G odstotkov svojih zmogljivosti, ostale pa so osmerili na gradb&a v Celja, Vojvodini, Bečeju, Bihaču, Banja Inki, Bosanski Krupi, Sunji in Žalen. Že več kot deset let pa uspešno nastopajo ludi na tujih trzščih. Trenutno izvajajo gradnje v obeh Neirčijah, Iraku in Egiptu. V tnjiui dela trenutno 245 njihovih debvcev, kar jc kar za 30 odstotkov več kot so načrtovali. Na tujih trzščib so se izkazali kot dobri in uspešni delavci m gotovo jim je ravno to omogočilo, da so tam še vedno prisotni, saj je konkurenca v tujini še mnogo vitja kot doma. T.tko široko področje dela zahteva posebno stopajo organiziranosti. Njihova gradbSča morajo biti dobro opremljena in so že prave tovarnice. Le tako lahko konknrirajo velikim gradbenim firmam. Konkurenca je v zadnjem času. ko so investicijska vlaganja zaradi težkega gospodarskega položaja močno omejena, izredno velika in delo pridobi le tista gradbena delovna organizacija, ki je sposobna sprejeli izredno nizke cene, ki so komajda še akomtriaJrvne. Omeniti vetja tudi, da je gradnja izve* občine Velenje za tozd Gradnja tudi precej dražja, saj morajo zagotoviti delavcem vsaj najosnovne£e pogoje za življenje. Na terena delajo delavci V Titovem Velenju: fazi izgradnje stanovanjski Mok A3 jev zakljrfni pod težjimi pogoji, delajo po ves dan, tudi sobote in nedelje. V zvezi s tem se srečujejo s precejšnjimi težavami, saj tudi terenskim delavcem ne morejo izplačevati več kot 30 nadur na mesec. Delo na terenu Je otežko-čeno tudi zaradi omejitve goriv. dede na to, da dela tozd Gradnja Velenje v letošnjem letu več na termu kot v preteklih letih so poftebe po gorivn narastle, po zakonu o omejevanju goriv, pa bi morali porabo zmanjšati. Zaradi tega prihaja do zastojev pri gradnji. Tako na primer pred nedavnim zaradi pomanjkanja goriva kar deset dni niso mogli delati na gradbSču v Bihaču. Še veliko je težav, s katerimi se srečujejo v tozdu Gradnja Velenje, pa vendar še vedno dosegajo sorazmerno dobre poslovne rezultate. Obseg proizvodnje so v primerjavi s planom v letošnjem letu presegli za 28 odstotkov, ustvarili pa so tudi za 32 odstotkov več skladov kot so načrtovali. Vsi sektorji razen DOM 101 so poslovali pozitivno in presegli plan proizvodnje ter načilovane sklade. Prepričani so, da bodo rezultati podobni tudi ob koncu leta. Če primerjajo rezultate s podobnimi temeljnimi organizacijami združenega dela po Sloveniji, so ti nadpovprečni. To pa pomeni, da se z velikimi težavami srečujejo prav vsi gradbeni tozdi v Sloveniji. V srednjeročnem programu so si delavci tozda Gradnje zastavili nekaj investicijskih vlaganj. Nekaj nalog so že uresničili. Tako so predstavili železokrivnico, zgradili pa so tudi že centralno skladišče v Šoštanju. V teku so priprave za ras iritev mizarstva v Svštanju, v programu pa imajo še nadzidavo samskega doma v Titovem Velenju. Posodobiti pa nameravajo tudi stanovanjsko gradnjo, ki jo izvajajo po že nekoliko zastarelem sistemu Outinourd opažev. V Titovem Velenju je temeljna organizacija Gradnja Velenje predala investitorjem 294 stanovanj, do konca leta pa jih bodo še 118 (objekt A 1). S tem bo v občini Velenje letos plan Stanovanjske gradnje uresnf en. Žal pa v Titovem Velenju še niso pričeli graditi novih stanovanj Gradijo tudi za REK (razen 22 stanovanjskega stolpiča ob Kidrčevi cesti); tako v prihodnjem Iclu ne bomo imeli novo vseljivih stanovanj. V tozdu Gradnja menijo, da imamo precej težav pri stanovanjski gradnji tudi zato, ker ni mogoč a gradnja za trg in lahko prič no gradili šele, ko ima investitor v celoti zagotovljena sredstva. Poenostaviti pa bi bilo potrebno tudi postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, saj so potrebovali kar štiri mesece predno so lahko pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka ob Kidričevi cesti. V' tem času v tozdu Gradnja Velenje že pripravljajo načrte za prihodnje leto. Za približno 30 odstotkov zmogljivosti bodo prenesli del iz letošnjega leta, za 40 odstotkov sklepajo pogodbe, nekaj del pa bodo morali še pridobiti, vendar že sedaj kaže, da bodo imeli tudi v letu 1984 dovolj dela. Še v letošnjem letu naj bi pričeli graditi prva dva stanovanjska objekta v soseski Šalek III, obnovili bodo zimski bazen. v Žalcu bodo gradili 108 stanovanj, v Luki Koper pa se dogovarjajo za gradnjo računskega centra. Veliko dela pa imajo v teh dneh, saj morajo še letos predati investitorjem številne objekte. Zdravilišče TopoEica mora biti gotovo do 15. novembra, stanovanjski blok A 1 do 15. decembra, kotlarna v Žalcu do 15. oktobra, hlevi za Ero do 15. oktobra. Ventilacijska postaja REK do 1. novembra, upravna stavba v Banja Luki do konca leta. do konca novembra pa m