Naša väs.
Stojé na hólmu hiže tri, l'od hólmom pötok čist Sami. In ribice tam plavajo, Po vödi se vzigrävajo.
Za kočo vsako ulinjàk Šumi od zlAte zore v mrak; Buééle priduo létajo, Medü ljudćm obótajo.
Oróhov, jablan, hruàek, sliv Ob kočah je do sämih njiv ; Procvitajo, d i Sé vzpomHd. Jesón rodò okrógel säd.
B&zglèd je s hólma lóp takó, Da vàbi srce in okó : Tam göre so, a tód poljé, In tràvuici tam zelené.
A v sénci drévja sàdnega, Pod brambo kròva hlàdnega V vročini skače kùp otrók, Ki gölib glÄv so, bSsih nóg.
Po görah cerkve so okróg, Moleče k nébu v sinji lók; A vsaka ima zvóu glasan, Ki pòje, ko se bliža din.
ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. _-
Stev. 10. V Ljubljani 1. oktobra 1831. Leto XI.
Nad njimi ptičice pojó In gnézda si skrivàj piotò; VzpomMdi tam sa veselé, Drugàm jeseni odleté.
Minólo xìé je nékaj lét, Kar Sèi sem s hólma v bèli s' A vtisnil so mi je v spomin Do črne järne globočin.
? Leliko je govoriti, a težko je storiti.
red Teč kakor 400 leti je živel v Španiji Krištof Kolumb, to je òdi znameniti mož, ki je našel novi svet Ameriko. Krištof Kolumb se je že & v zgodnjej mladosti pridno učil, tor je takó položil temelj ónim zuauo-T stim, s pomočjo katerih je pozneje našel jeden del svetä, katerega imenujemo Ameriko. Že v svojej mladosti je slišal Krištof, da se govori o nepoznanih zemljah, ki ležč daleč z óne strani morja, in do katerih bi lehko prišel le kak izkušen mornàr; zatorej je začel premišljevati, kako bi se naučil ónih stvari, katerih je treba izurjenim pomorščakom. Komaj štirnajst let star, znal je že ne samo vse potrebne jezike, nego tudi v zemljepisji, geometriji, zvezdarstvu in risanji je bil posebno dobro podučen. Zaradi njegove učenosti so ga spoštovali vsi razumni možjč, a pozneje so ga zaželeli celò španski kralji, ter so mu dali brodovja in ljudi, da grč iskat nove, šft nepoznane suhe zemlje.
Krištofu Kolumbu je bila sreča mila in našel je pot, po katerem se gf& v novi svat ; za svojega življeuja je tudi on sam večkrat potoval v Amerikd. Ko se je po Evropi raznesel glas, da je on našel nov del svetà, povzdigovali so ljudjé njegovo imé v zvezde s slavo iu pohvalo. Ali kakor povsod, takó je bilo tudi v Španiji mnogo tacih, ki so se mislili modrejšega in pametnejšega od njega ter so dejali, da ni nobena posebna zasluga najti Ameriko. Eekli so: „Amerika je dosti velika in široka zemlja, vsak bi jo bil lehko ugledal in našel!" — Nu, Krištof Kolumb je bil mož, ki je znal take zi-vidnike in prevzetnike tudi zavrniti in osramotiti kakor se jim spodobi V to SB mu je kmalu ponudila iepa priložnost.
Necega dné je napravil kardinal Mendoza veliko pojédino na čast Krištofu Kolumbu, ki je bil za admirala imenovan.*) Pri pojédini je kardinal povzel besedo in je hvalil Krištofa Kolumba, ki je našel Ameriko ter si je takó pridobil slavo po vsej Evropi. Ta pohvalna beseda mnogim gostom di dopala; mislili so si: čimu toliko hvale človeku, ki ni plemenitega rodil-„Meni se zdi," reče jeden od kraljevih plemenitašev, „da ni ravno takó to-žavno bilo pot najti v tako imenovani novi svet ; ocean (veliko morje) je od vseh strani odprt in kdo piavi, da bi uoben drugi španski mornar ne bil mogel dobiti pravega pota v Ameriko ?" Natò se ostali gosti nasméhnejo ter odobravajo govorniku, a nekateri še celò porogljivo rekó: „dà, dà, to bi bil lehko vsak izmed nas storil !"
„Gospoda! verujte mi, da sem daleč od tega," reče Krištof Kolumb, „da bi sebi pripisaval slavo, za katero se imam jedino zahvaliti modrosti in previdnosti božjej; a gotovo je tudi, daje mnogo opravkov na svetu, ki i® nam zdé lehki samo zaradi tega, ker so je izvršili drugi ljudjé." To rekäi, prosi Kolumb, da bi mu prinesli jedno celo kokošje jajce, kar se je tudi zgodilo. Ko ima Kolumb jajce v roci, obrne se h kraljevim plemenitašem iJ1 jim reče : „Kdo izmed slavne gospMe mi more to jajce navpik postaviti tató
•) Kurili Udii 60 prvi papeževi sovetovalci ter imaju prednost pred vsemi družin11 žkofi in maäniki; papfli so najvišji poglavar iu duhovni oče vseh pravovernih kristjanov; admiral je najvišji zapovčdnik morske vojne.
da bode stalo ?" Vsi so poskušali zdaj od te zdaj od ine strani. a vse zi-min, jajce ni stalo. Naposled zavpijejo vsi : „To je nemogoče ! Vi zahtevate nekaj, česar nihče storiti ne more." — „In vendar," reče Krištof Koluuib, „bote gospodje potem rekli, da to vsak izmed vas narediti more!" Zdaj Kolumb jajce ua tanjšem koncu malo Ob mizo udari, da se rahlo ubije, postavi ga navpik, in jajce je stalo. — „O, takó tudi vsak izmed nas lehko Btori !" zavpijejo vsi okolo mize. „Prav ste odgovorili, gospodje," reče Kolumb, smijoč se; „samo ta mali razloček je med vami in med mano, da vi pravite, da bi bili vsi to lehko storili, a storil sem le jaz. Glejte, ravno taka je tudi z iznajdbo novega sveti !"
Gospodje za mizo so se zelò sramovali in nihče se ni vež upal zanič-ljivo govoriti o Kolumbu, spoznavši resnico prigovora, ki pravi: laže je govoriti nego li storiti.	(,Po Goiutu.")
Presečnik in njegov pes.
i J^. ri Presečniku so imeli mladega psa. Ta, ki zdaj na Preseči gospodari, •Äf bil je takrat še fantè, uprav nehavši volariti. Psiček se je le ž njim ^ družil: kamor je fant šel, tjakaj je cundral njegov Muškiu. Le on mu je dajal jesti ; a tudi pogenil se je večkrat ž njim ter sebi in psu v zabavo kolikal kameuje po bregu, če je bil sam ua polji in ga toraj ni imel nihče k delu priganjati. Bil je namreč mladi Presečnik kaj poreden in zvit deček. Kadar je v nedeljo na klopi pred hišo sedèl, dražil je psa na mimogredoče ljudi. Pa prej ga ni pustil od sebe, da bi lajal v ljudi, nego še le potem, ko jih je pozdravil navidezno prijazuo in so ljudjé, idoči po poti naprej, kazali mu hrbet. Popotniku za hrbtom pa je naščuval psa, da je na vse grlo blevskal za ptujcem ter se mu zagaujal v hlače in marsikdo je z raztrganimi hlačami ušel ostrim pasjim čeljustim. Tedaj se je škodoželjni Presečnikov fantaliu rogai v pest, da ga je kar vilo od samega smehd. To zvijačo pa je uganjal zato, češ, porekó ljudjé : „ta je prav priljuden mladenič, ne pripušča psu lajati ua mirne ljudi. Potem, če mu le uide, to se zna, da mu ne more ubraniti, da ue bi otresel svoje pasje jeze nad popotniki." Na jednej strani je torej mladi Presečnik hotel se dokopati do dobrega glasil med ljudmi, a na drugej se je dal voditi od svoje škodoželjnosti iu nagajivosti.
Na tej strani Presečnikove hiše je rastla nizka a široka lipa, onkraj pa visoka smreka. Pes se je polagoma navadil, da ni prej lajal, dokler nisi od hiše začel iti proti lipi po poti od smreke sim. Ce si pa prihajal po poti od lipe, molčal je pes, dokler nisi prišel vštric hišnih vrat in se jel bližati smreki onkraj hiše. — Pes se je prikupil mlademu Presečaiku, in ko si je po očetovej smrti pripeljal na dom nevesto, še je Muškin, užč precej pó-stareu, čuval mu dvorec. In še le zdaj se je Presečniku pošteno izplačalo óno, kar je s psom nahudil mirnim Ijudém.
Bilo je med Šmarnimi mašami. Večer je bil dobršno temačen. Pes je tik praga slónel na prednjih nogah. Kar začuti človeške stopinje, bližajoče se sušilnici, pozidanej onkraj hiše malo proč od smreke. Plane na noge in
10»
prislušava s privzdignenimi ušesi. Hodu ni ve^ čuti; pač pa prihaja Sum zdaj t eno mér od sušilnice. Pes stoji nemirno pred pragom in Tlečo na uho. Misli si: „Potlej zalajam, ko pridejo po cesti proti lipi. Saj sem se také od gospodarja naučil in on u£é tč, zakaj t« in takó."
Šumenje, škrbetauje in šeptanje le ne prejenja. Psu pohaja potrpežljivost. USé je zetnil, da bi zalajal, pa — „gospodar hoče také, pa bodi," misli si ter se vleže na tla. „Užč dojdejo !"
Ni ležal na kamenji také dve minuti, kar skoči k viškn; oko mn se zažari. Ni li čul, da so pod hišo šumele pritalne veje po drevji in da so ljudjé lezli. Par skokov, na voglu hiše je. Po bregu nizdolu se tihotapci urno spuščajo. Po noči mimo Preseči ni hodilo mnogo ljudi, in kadar je kdo šel, koračil je naravnost po poti. To jo bilo iz skušuje znano Muškinu : ali zdaj ta nenavadna hoja pod hišo. Sum mn se Tzbudi; a vsega grla zatuli, kakor da bi hotel zamudo popraviti. To tuljenje prebudi gospodarja. Mislèé si: „moram pač iti pogledat, kaj tuli také pes," zleze počasi iz počivališča skozi vežo na jasno. Ozrè se nekolikokrati okolo hišnih voglov. Ko vidi psa užč umirjenega in ni čuti nikjer šuma, hoče zapreti za saboj duri in iti nazaj v posteljo. A bodi si, da je slabo večerjal, pridejo mu hruške na misel, da bi jih jedel. Napoti se torej zavit v suknjo proti sušilnici, kjer je sinoči po lesah nasul ovočja, češ, jutri zjutraj pa zakurim v peč. Temi je bila popolnoma. Le tipaje iš& hrušek po lesah. Nič jih ni čutiti. Kaj 2l8dja ! Pa ue, da bi mi jih ukradli lopovi ! Mučen od silnega suma prileti naglo z lučjo iz hiše in si posveti po lesah. Nikjer nič ovočja, samo kak hruškov rep tiči potaknen v protji.
„Oj, koliko lepo rumenih In rudečib, okroglih in podolgastih sladkih in reznih hrušek je šlo s tatovi ! Išči jih, išči ! Pri vodi v grabnu so užč zdavuej iu gotovo imajo voz in konje in i njimi so jo hitro potegnili in Bog ti vedi, kje so u8é zdaj. O bruščice! Kolikokrat bi o letnej vročini sladko vodo, kuhano iz njih, pil, a hruške h kruhu prigrizaval, on, otroci in družina. Itt še prodal bi jih lehko, prodal...
Pa rafno ta pes, ki sem ga nekdaj dražil ua ljudi, iu ga tako priučil onej nenavadnej šegi, ravno ta pes je kolikor toliko zakrivil tatvino ter po énej neumuej in neobičnej šegi, ki jo ima po mojej krivdi jedino la ta moj Muškin ! Da bi ti prej zalajal, Muškin, napodila bi midva tatove. Zdaj pa ni hrušek, pa jih ni !" Také je stokal žalostni Presečnik.
To dogodbo mi je pravil starec Ogrin, ko sva koruzo robkala na klopi-pri peči. Zmajal sem z glavo in pomignil z ramama, ne hotžč mu verjeti. A starec mi je zatrdil, da jo res, kar je pripovedoval in sivej glavi je u2é treba verjeti.
„Kes, res," dostavila je bàbica, ki se je grela na z&pečku, „Bog kaznuje človeka dostikrat še le v starosti za to, kar je storil zlega v mladih dneh in uajmodrejše je to, da v poznejib letih tolče človeka ravno éna palica, s katero je on nekdaj Ml po druzih."	Qraitem.
?	Severin in Ocloaker.
o smrti grozovitega Atile, hunskega kralja, t polovici petega stoletja pr -hrule so divje trumo raznih ndrodov po rimskih pokrajinah oh Dunavu. T Kakor hudourna nevihta so je valil nirod za nàrodom. Požari in krvavi T potoki so bili njih sled. Stan podunavskih dežel je bil jako žalosten. Kimljanje so tii le po imenu še vladali in mejna mesta, od rimskih cesarjev zapuščena, morala so se sama braniti proti nasilstvu barbarov. Uboge prebi-
valce, s katerimi so barbari po nečloveško ravnali, čakala je trda sužnost ali pa smrt, in polastila se jih je splošna obupnost. Poganski in arijanski narodi so podunavsko prebivalce grozovito stiskali, ropali so jih, morili in v grozovite verige kOFali, a lepo zemljo so postošili.
V tem silno hndem časn se je nanagloma prikazal ob bregovih Dunava mož, ki se po pravici imenuje apostol avstrijski — sveti Severin. Ta častitljivi mož v tolažbo in pomoč zatiranih prebivalcev je prišel kmalu po Ati-lovej smrti, okolo 454. 1. po Kristovem rojstvu, iz jutrove dežele, ter se je naselil v Asturih, majhenem mestu ob Dunavu, katero so barbari najhujše
pritiskali. Polajševal je stan ubozih prebivalcev kolikor je znal in mogel • preskrboval jim je hrano in obleko ter jih k pogomn izpodbnjal. Potoval je tudi po sedanjem gorenjem in dolenjem Avstrijskem, po Koroškem. Štirskem in dolenjem Ogrskem. Po rimljanskih trdnjavah je zbiral razkropljene vernike, opominjal jib je, učil. tolažil in varoval. Kamorkoli je prišel, povsod j« širil blagoslov božji med ljudstvom. Barbarske kralje je s svojo mogočno besedo večkrat takó omečil. da so začeli bolj človeško ravnati s premaganci. Sveti Severin je bil viruh deželi, rešitelj zatiranim. oče ubozim, učitelj m voditelj vsem. ki so po resnici hrepeneli.
Malo ne trideset let je ta apostolski mož neutrudno popotoval od kraja do kraja. Povsod je svetila njegova krščanska modrost. njegovo trdno zaupanje v Bogi, njegova čudodelna moč in goreča ljubezen do bližnjega. Siromaki so bili njegovi ljubljenci, in kjer je le mogel, povsod jim je pomagal. Živel je zelò spokorno. Prebival je v zelò ozkej celici, postelja mu je bila plahta na trdih tléh. Postil se je vsak dan do večera, tudi v najhujšej zimi je hodil bos in razoglav. Ljubil je ponižnost čez vse, a črtil je napuh in ničemurnost. Zatorej so ga ne samo verniki visoko častili, nego tudi surova aryanska ljudstva preko Dunava so ga spoštovala in se ga — bala.
Necega dné pride k njemu zal mladenič visoke rasti, da bi se ž njim posvetoval. Bil je to nemški knez Odoaker ali vojvoda Hernlov. ki je bil s svojo vojsko na potu v Italijo. Pred častitljivega starčka stopivši, prosil ga je blagoslovi. Severin, ki je Odoakra, da-si slabo opravljenega, takój spoznal, povzdigne roki in mu reče : „Le idi v Italijo, ako si tudi v revnej obleki od živalskih kož; Italija ti bode to obleko zamenila z najdražjo lepo-tino in kmalu dosežeš veliko oblast."
To prerokovanje Severinovo se je natanko izpolnilo. Odoaker je premagal B svojo vojsko Italijo, odstavil je rimskega cesarja, in on se je ijuenoval kralja nemških nirodov v Italiji. To Be je zgodilo 476. 1. in takó je bilo konec rimskemu cesarstvu v Italiji.
Odoaker, mogočen kralj, ui pozabii pobožnega moža sv. Severina. Sporočil mu je, da mu hoče izpolniti vse, česar koli ga bode prosil. Ali Severin ni želel zase ničesar nego samo to, da bi kralj izpustil nekoliko jetnikov, kar se je tudi zgodilo. Za jetnike sploh si je Severin mnogo prizadeval in na njegovo prošujo jih je bilo mnogo izpuščenih. Po mnozih krajih je zasadil samostanske naselbine, a sam je naj raj še prebival v kolibici pod ozidjem Dunajskim. Ustanovil je tudi samostan „Heiligenstadt" blizu Dunaja za mi-nihe, živeče po njegovem redu; ti so njegovo delo nadaljevali in krščanstvo razširjevali po naših deželah.
Na Odoakrovo povelje se je moralo pozneje od Dunava vse, kar je bilo rimskega rodü, povrniti nazaj v Italijo. Severina o tej dóbi ni bilo več pri življenji. Njegovo truplo so vzeli domóv se vračajoči Rimljanje s sebój v svojo domovino, kjer še dandanes počiva v mestu Napoiu.
Mogočnega Odoakra je pozneje izpodrinil Teodorik Veliki, kralj Vzhodnih-Gotov, ki je s svojimi podložniki zapustil Panonijo in Mezijo ter se je naselil v Italyi, kjer je ustanovil veliko vzhodno gotsko-državo.	i. T.
Živopisec in Marija.*)
(Legenda.)
^T Rörih cerkev so zid&li. Da Mariji bi jo d&li, Ki rodila nam Bogä V odkup vsega je sveti.
Mnogo lét je teklo delo. Prédno strého je imélo. Kiklar büo jo pokrito. Dvigalo se ponosito,
V	Ròve šel je kamenar. Skladat sprédaj nov oltar. 5>6Yoen s k òsa céìega Mràmora prebélega.
Še je drngi mož prišel, Velik je klobiik imèl, Mldd je bil, kodrävih làs. Široplčč. tenàk čez piis. Tudi ta je rabil tàm. Pisat hodil novi hràm. Ter na odru prelepo
V	strop obrazil tó in tó ; Zjutraj se je zgodaj trudil In do mrüka tih pomüdil.
Stai na odru je nekdaj, OkončAval svéti ràj: Otca, Sina in Duhä
V	gl5rji svitlega nebä.
Kadar to je dokončal, Počivtije nij prestal ; *») Vzél iz hrambe nov je ldst, Gibek ves, ten&k in čist, Ter nebéskej je kraljici Z njim obsčlnčil dévski lici. Bogozärnost jima dàl, Da sijàla bi do tàl. Z vrha tàm. kder njó kleéédo, Róci skléneni držččo. Sredi bliženih družin Vénéal Otec je in Sin.
Kàdar tó je cvét imélo, Kakor da bi vse ž i vélo,
Zdaj svetnice in svetnike, Sivobrade, mladolike Dodeläval je okróg, Qlédal na cerkvéni lók.
Zdelal je i to povsód ; Kista nij položil v kót, Da praznövat bi odšel. Ker je pösla še imèl: Zbòre angelcev perütnih, Goloplééih, dolgoskütnih ***) Tod je té\il lam frift, Dokler ni) dovoljen bil.
Pót si vroč je zdaj otri, In po stropu se ozrl.
Dokončal je! — Ves obràz Svétil se mu je ta čas. Ker gotovo malo ne
V	cerkvi se bleščdlo je, Kar je mislil narediti, In po stropu razdeliti; Le Marijin še rok&v Nékaj hotel je popràv. Kadar tudi to stvori, Tih na lestvi posloni.
Zahrešči pod njim deskà In prelomi se prhkà; Z odra pade ropotije, Oder se za njó zamdje! Lés je grmel, hram bobnèl, Živopisec obledèl! Léstva se je z njim zibala,
V	cérkev izpod nóg zdrčdla! Jédva se je sam ujel,
Z désno kljuke oprijel. Ki želćzna in podvita
V	stròp cerkvéni je zabita, Da svetilnik pozlaéèn
V	kljun prijemlje zakrivljen.
Tam je visel dolu v gròb, Mflo se ozrl na strop,
*) Gospod. kateri je to pesen bit razglasil po zadnjem „Vrtci." poslal nam jo ja zopet, vso prenarejeno. Veli nam: rgracHvo se mi je zdelo prelepo, da bi nedodelan?, hoda«	po	Mi tttateljm podamo todk	ya xd«,j, da bi se pokazalo, koliko razločka je mej pésn'ij°. P° pravilih okončano, ter mej takSno, katera je v n&gli c i le na pol zvršena. Želji svojega prijatelja ustrezamo tem rajši, ker se nam ta pesen zdi pripravna v deklam4cije učflniške mladine. Ured.
*♦) Prostati = nehati; aufhören. Kist, m., der Pinsel. Živopisec, m., der Mahler. Vénéati krónati.
***) S k üt. m. = obléka.
Kder devic» je klečala. Veočana se preklanjala. Pregloboko je vzdehnil. Glasovito k njej za vpil : „Mati ! vsélej sem na svéti '/.élel tebi v čast Éivéti ; Ob, iztegni zdaj rokó, Drìi me po konci z njó !" Kaj za v pil je, kaj dejal, Razumela nij druhàl, Ki Btralióma blizu vrat Gledala je v cerkvi zad ; Razumela deva mila, Róko mu jo pomolila, Ter moj nebom in zemljo Držala ga k višku z njó,
Da pritekli so ljudjé, Spustili ga na deske.
Ne izgine osem dnij, V cerkvi oder nor stoji, Živopisec na deskah Zópet ima kist v rokah. Piše devi z njim na čast, Kako visel je v propdst, Z njé pomočjo bil otét. Iznad brezna smrti vzet. To v zahvalo in spomin, K znanju poznih rodovin Dèi na zid je v levo stràn, Kder je Se denašnji dan.
Jesen.
'roje poletje je minulo, dan seje tkrajšal in noč se je potegnila; —prišla je hladna jesen. — Tndi jesen prinese človeku obilo veselja. Po polji in po vrtovih sadje zori. Povsod so zakladi narave bogato odprti. — Mihec in Tonček sla bila pri očetu na njivi, krompir sta pobirala in k domu spravljala. „Le pridno pobirajta," relsò oče, „ako danes končamo, hočem vama jutri veliko veselje narediti." — Urno sta se zdaj dečka obračala in predno je bilo solnce za goró, bilo je že vse pobrano iu pospravljeno. „Veseli me," rečejo oče, da sta takó urna in pridna ; tudi jaz bodem zdaj svojo obljubo spolnih Jutri popóludne gremo v sadovnjak. Vse zrelo ovočje (sadje) bomo otresli. Povejta tudi svojim tovàriSem, da pridejo na vrt." — Vsi otroci so bili tega dela zelò veseli. Že davno poprej so za ta veseli dan očeta popraševali. Druzega dne je bil posebno lep jesenski dan. Zjutraj je bilo še malo mokro in mrzlo, a proti póludnevu je bilo zelò zelò prijetno. S košarami, jerbasi, vrečami, s preklami, ključi in gredml jo veselo proti vrtu mahajo. Oče splezajo na drevo in otresajo vejo za vejo takó, da je vse po tléh gromelo. Večkrat tudi otrokom kaj na glavo ali hrbet bnukne, ali to nič ne de. Sem ter tjà veselo skačejo, pobirajo in polnijo posode, da jih je le veselje gledati. — Ko je bilo vse otreseno in pobrano, razdelé oče pridnim pobiračem sto jabolk in petdeset hrušek. Vsak je dobil po 20 jabolk in deset hrušek. (Povejte koliko otrok je bilo na vrtu ?) Ko so oče takó med otroci sedeli, so jim mnogo lepega povedali. „Bodi Bogt! hvala!" rekli so dobri oče, „obilo smo natresli, dobro so se nam jabolka obnesla ! A vse to drevje bi nam vendar ne bilo zdaj nič ovočja doneslo, ako bi ne Ijilo že v vzpomlàdi cvetelo in cvetja ohranilo. Samo tisto drevo, ki vzpomlàdi lepo in veselo ctelfe, samo tiste daje lepega ovočja tndi jeseni. Ravno taka je tndi v človeškem življenji. Vsak, kdor v vzpomlàdi svojega življenja, to je, v svojej mladosti ne cvetè, kdor se v mladosti nič dobrega in lepega ne nauči, tudi vjeseni, v svojej starosti nič prida ne donese. Zatorej ne pustite, ljubi moji, zlatega časa prijetnih mladih dni brez lepega cvetja, brez dobrega uka naprej hiteti. Bodite dobri

in pridni, skrbite, da bodete lepo cveteli, in kadar jesen vašega življenja pride, da bodete tndi obilo lepega sadd pokazati mogli." — Takó lepo in prijazno so pobožni oče svoje otroke nčili. — Solnce se je že nagnilo, — §e zadnjikrat zdaj v lepi zeleni vrtec milo posije. Hladen veterc po drevesih mimo zašumlji in ptičice se prijazno k pokoju odpravljajo. — Otroci zadenejo nabrane vreče in gredó z očetom počasi domóv. „Vidite," pravijo po poti oče, „ravno takó pride tudi poslednji dan naše jeseni — našega življenja. Pobrali bodemo svoja dobra dela in odpotovali bodemo k našemu ljubemu očetu v našo pravo domovino. O da bi takrat le obilo dobrega sadu pokazati mogli !" — Ko oče še takó govoré, zazvoni pri cerkvi angelsko češčenje. Vsi molijo lepo in pobožno, in odmolivši, zahvalijo se dobremu očetu za vse v vrtu napravljeno jim veselje in lepe nauke ter se podadó vsak na svoj dom k sladkemu počitku.
Otido nam kmalu vzponi lad in polet.
Osnje prehitro mladosti se cvét :
Skrbite, predragi, za cvetje lepo.
Da sadja obilo vam dalo kdaj bo. —
A. Praprotnic.
Črtica iz življenja Rudolfa Habsburškega.
Vsak, kdor je le površno prebiral zgodovino, poznd cesarja Rudolfa Habsburškega L, ustanovitelja naše sedanje slavne vladajoče hiše, ki je vladal proti koncu trinajstega stoletja (1273—1291). Imel je mnogo lepih lastnosti, med katerimi najbolj slovi njegova ndanost do krščanske vere in njegova ponižnost. Kar vero zadeva, kdo ne vé, da je nekdaj na lovu, ko je srečal duhovna bolniku sv. popotnico nesti, skočil s konja, priklonil se in duhovna s svetim zakramentom na svoje sedlo postavil; sam je potem konja vodil do koče, v katerej je ležal bolnik. A konja je za vselej podaril cerkvenej službi, ker se je nevrednega štel, da bi on jezdil živino, ki je njegovega stvarnika nosila.
Ali tej njegovej udanosti do vere je bila slična tudi ujegova ponižnost in pri-prostost, kev ni obiskoval samo gosposkih, ampak tudi hiše ubožnih kmetov. Zatorej se mit je večkrat kaj čudnega in smešnega pripetilo. Takó pripovedujejo zgodovinarji, da je nekdaj blizu Mogonea šatoril, ter je prišel necega dnó v to mesto se sprehajat. Ker je bil borno in priprosto oblečen, a zunaj je bil hud mraz, podi se v odprto hišo necega pekarja, da
bi se ondu pri gorkej peči mulo pogrM. A petatirica. ki jo le po obleki Ijndi sodila in si mislila, da je (o kak prost vojak, začela ga je pisano gledati, rotiti in jeziti se nad njim. ter godrnja čez vojake in njih ubožnega cesarja, češ, da ljudi s svojimi vojaki nadleguje in tare. Cesar vse to mirno posluša in se posmehuje. To pekarico še bolj razjezi : jame ga iz hiše poditi, in ko se jej ustavlja in še bolj posmehuje, popade jezna korec vode in ga zlije vanj. Molčeč otide cesar v svoj šotor ter nikomor nič ne pové od tega. kar se mn je zgodilo pri pekarji. A opolndne pošlje svojega služabnika z neeimi skledami, ki so bile z drazimi jedili napolnene, k ravno istej pekarici, rekoč : _To vam pošlje (ini vojak, ki ste ga bili danes zjntraj v vašej hiši z vodo polili. Ko pekariea to sliši, zelò se ustraši, misleč si, da je (ini vojak morda cesar sam. Hitro teče v cesarjev šotor, podi se naravnost v cesarjevo obed-nico, kjer je bilo okolo mize s cesarjem mnogo gostov zbranih, pade pred cesarja na koleni ter ga s solzami v of'éh prosi odpuščenja. Nato se jej cesar, kakor zjutraj, prijazno nasmeje, ukaže jej vstati in reče, da naj v kazen vse očitno in natančno pové, kar se je bilo zjutraj zgodilo. Žena to rada stori. Gostje se jej od srca smejejo, a pekariea, ki se je malo poprej še bala in tresla od strahò. ne vé od veselja kaj početi, ko je svojo kazen prestala. Globoko se priklonivši. otide veselo domòv.
fZbösti jih je treba,
ar kmet. nažanje, no, to bodi njegovo; kar izkoplje na polji, tudi to naj si še spravi pod svojo streho. Ali to, kar dobrotljiva roka božja razobesi ovočja (sadja) po drevji, to bodi pa občna svojina." Tak<5 si mislijo ljudje, češ, saj kmet drevesu ne gnoji in ga tudi ne okopava, samo ob sebi rodi sladki sad.
Smodtn je na gričku poleg cerkve zasadil hrnškovo drevo. Letošnje leto mu je bogato obrodilo. Krasne hruSke „šmaruice" so pripogibale veje k tlom. Prav lepe in okusne so bile te hruške : po jednej strani so se ru-menéle kot oblaček ob robu. če pride tik lune. a po dritgej so se rudeóéle, kakor večerna žirija.
Neke nedelje popóludne pripiha silovita sapa. Dozorele „šmarnice" se vsipljejo v travo.
Pri nesreči se najde kmalu dosti grabežljivih rok. Nekaj ljudi pristopi, mladih in postiranih. Veselo pobirajo hruške, naglo jih zavživajo. Lepše poberé ter le kaka piškava in grampava ostane na tléh.
Pride mimo Smodin. Ustrašijo se ga : a zbežati jim ne kaže. ker bi bili podobni strahopetnim pastirjem. Zatorej nagovoré gospodarja: „Oče, te-le hruške tukaj bi smeli pobrati, ka-Ji ?"
Smodili jim za odgovor pové naslednjo bisen *.
„Volk vjame jagnje ter ga raztrga. Vse pobrnsta in pogoltne. Samo čreva še leže na tleh. ko ga dobi pastir. „Ta-Ie gnjila črevca sem tukaj našel ; pač bi jih smel spraviti. ka-Ii ?" reče volk, a pastir ne reče ničesar. "
Tak<5 odgovorivši se Smodin urno zasukne in — otide. jw,. OrMm.
--K---
Kritičen petäk.
dinarjev hlapec Jaka se napoti Male Gospojnice dan na Vrh. Gredoč P° Pot'' "gleda na tleh lep. nov petek. Pobere ga in spravi. Videl W je sicer, da je Hacè, potujoč tri streljaje pred njim. potegnil iz žepa rntico in lehko si je tedaj mislil, da ni nihče drog izgubil bankovca, nego Hacè. Vest mu pravi: „Pohiti za njim ter mil daj dobljeni denar." A prirojena likomost mu pravi : „Spravi denar in molči : saj se bankovcu na licn ne pozni, ali je pridobljen po pravici ali po krivici."
Na Vrhu ga dobi še pred mašo Srnačan, ki mu našteje petdeset goldinarjev. Tekoč: „Ni, tu imaš denarje, prislužeue pri meni, ki sem ti jih pa še ostal na dolgn." Jaka se zahvali za denarje ter je spravi v svojo listnico, ki jo vtakne v žep pri kamižoli.
Po maši se razkropé Ijudjó. Nekateri obsipljejo prodajalce, a drugi se posedejo po krčmah.
Jaka obstane pred pivnico, premišljajoč, ali bi šel na polič vina ali pa kar naravnost domóv. Po navadi je bil skóp; drugekrati bi gotovo šel tešč mimo krčme, a danes je le pripognivši se prišel do petaka. Ta sladka misel in rujno vince, leskajoče se v kozarcih, zvabi Jakata črez pivniški prag. Pokliče si polič vina; pije. sam, drugi mu tudi napivajo. Vinske pijače nevajen, upijani se kmalu, leže na prazno klop ter trdo zaspi. Prebndivši se, bil je sam v sobi. Pogled skozi okno mu pové, da je zunaj uié temna noč.
Začuvši ropot, pride krčmar v izbo.
„Polič vina ste mi še na dolgu." pravi. Jaka seže v žep po listnici, da bi plačal. Ni je v suknji ; išče je po hlačnih žepih. Nikjer je ne najde. Strašna misel mu stopi pred dušo in res preplašen izpregovon: „Okraden sem!"
„Počdkite malo. posvetim pod mizo in okolo klopi ; morda vam je listnica padla na tla," reče krčmar.
Ali listnice ni bilo najti nikjer. Z dvajsetico, ki jo je poprej še prav po sreči vtaknil v hlačni žep, plačal je dolg in ves pobit se napravi domóv.
Ko grč skozi domačo vas, pozdravljajo ga užč petelini, budèó ljudi na delo. Dospevši v hišo svojega gospodarja, najde družino pri zajutreku. A še drug gost je zraven. Jaka se ga kar ustraši.
„Dobro jutro. Jaka!" dé Hacè. „Včeraj sem po poti na Vrh izgubil jeden petek. Obloški Tone mi je pravil, da je videl tebe, ko si nekaj pobiral s tal, idoč za menoj."
Jaka, ki se je včeraj predrznil spraviti na tihem denar, ni imel danes poguma očitno lagati. Skoči po stolbah gori v čumnato in komaj nabere po svojej skrinji toliko denarja, da povrne Hacétu najdenih pet goldinarjev.
Da se je Jaka praskal za ušesi, jezil se nad samim seboj in preklinjal ves včerajšni dan, to je jasno kakor beli dan. Zna se, da vse ni nič pomagalo. V svojej pratiki si je v spomin počrnil óni dan ter pripisal besede, da je krivičen novec med pravičnimi to, kar je garjeva ovca med zdravimi.
Jos. Gradtean.
Andrej Hofer,
vrl domoljub in katoličan.
F. Tirolci osvobodé tretjič deželo.
Tirolska je bila sicer prosta sovražnika, a vendar jo je äe obdajal ob vseh mejah. Andrej Hofer je torej gledal, da zavaruje meje, zatorej se preskrbi s svincem in strelivom. Tildi se je urilo v orožji vse, kar je le puško nositi moglo.
Ko so Tirolci také svoje meje utrjevali, dohajale so iz bojišča različne vesti o cesurskej armadi na Tirolsko.
Po nesrečnej bitki pri Vagramu v dan 5. in 6. julija se je umaknil nadvojvoda Karel s cesarsko armado na Moravsko. Tudi v Galiciji se je bila med tem obrnila vojskina sreča. Rusi in Poljaki so posedli malo ne vso deželo. V tej zadregi sklene cesar Franc I. z Napoleonom Dunajski mir v dan 14. oktobra 1809. 1.
Glas o sklenjenem dunajskem miru je dospel kmalu tudi v Tirole. Brambovci so z ramami majali in nič kaj verjeli tej novici. Še le ko je nadvojvoda Ivan sporočil Andreju Hoferju, daje bil cesar prisiljen skleniti mir zaradi vojne nesreče, zaukazal je A. Hofer, naj se ta mir držf po vsej deželi, ako ga bode držal tudi sovražnik.
A zmagovalnemu Napoleonu se je ravno ta čas dozdeval posebno pripraven, da si podjarmi uporno Tirolsko. Zaté je odposlal generala Lèfeborea s 30.000 mož preko Solnograškega proti Tirolskemu; a druga armada naj napade z Bavarske, in tretja iz Lombardije uporuo deželo. Zna se, da so bili Tirolci v hudej stiski.
Vsa armada, ki naj bi podjarmila svobodoljubno ljudstvo, štela je preko 50.000 mož. Brez posebnih opovir je sovražnik zasedel v dan 30. julija glavno mesto.
Od tod je poslal vrhovni poveljnik Lefeboré generala Bouyer-ja proti Brenerji, da se združi z oddelkom, ki se je pomikal po Adižkej in Pusterskej dolini. Sovražnik ni nikjer zadel na brambovce; še celé Brenerjeva soteska ni bila zavarovana.
Ko Andrej Hofer poizvé, da se sovražnik pomika v deželo, odposlal je nemudoma séla k generalu z ukazom, naj ne prodira dalje, ker to nasprotuje sklenjenemu miro. Ker se sovražnik ni zmenil za to, sklical je Andrej Hofer brambovce zopet skupaj ; njegov klic ni bil zamàn !
Jože Speckbacher s svojim krdelom je zasedel med Stercingom in Briksnom sotesko, po katerej se je pomikal sovražnik, ne nadejajoč se nevarnosti. Ob strminah nad sotesko je pa Speckbacher zaukazal nakopičiti kamenja, hlodov in druzih sprožljivih stvari. Ko je prišel sovražni oddelek na éno mesto, sprožijo brambovci pripravljeno kamenje, ki se je vsulo sneženemu plazu jednako na sovražnika, da jih mnogo pokonča in jim pot zaprè, da ne morejo dalje. Po strašnih izgubah se je moral general Bouer umakniti nazaj proti Stercingu.
Lefebore, čuvši o strašnej nezgodi, ki je zadela generala Bouer-ja, Sel je sam v dan 5. avgusta proti Stercingu, da bi kaznoval uporne Tirolce. Ali
ti so mu zastavili pot. Ko vidi, da se tu ae bode mogel dolgo držati, bože po noči na tihem umakniti se nazaj v Inšpruk. Ali tudi Audrej Hofer je to dobro znal. Zaradi tega je skrbel, da sovražnik ni tako dobrim kupom nog odnesel. Kakor hudourniki derč po strmih bregovih, tak6 je drlo vse, kav je le orožje nositi moglo od vseh krajev za bežečitn sovražnikom. Tudi Andrej Hofer in Speckbacher s svojimi brambovci sta mu bila vedno za petami. Popolnem tepen je dospel ošabni general v dan 13. avgusta v Inšpruk. Ali tudi tu se mu ni boljega nadejati! Uzé so ga obdajali okolu iu okolu hrabri brambovci kakor trden jéz, katerega podreti mu ne bode Lehko. Ognji po hribih, krasno riusvetijevajoč uočuo tmino, oznanovali so utrujenej armadi novih bojev. Pomaujkovalo je sovražniku tudi uže živeža.
Kakor besen je preklinjal Tirolee ter se rotil, da v tej preklieanej deželi neće dalje ostati. A poprej mora skusiti, kaj zna svobodoljubni narod, kateremu se teptajo z nogami starodavne pravice, katere bolj čisla iu ljubi, nego li življenje in imovino.
Sovražna armada, po tolikih izgubah broječa še okolo 25.000 mož, bila je razpostavljena na planem in po holmci Izelji poleg lušpruka.
V	tem se je Andrej Hofer združil z druzimi vodji iu stopil v zvezo z brambovci goreuje luske doliue. Sklenilo se je, napasti sovražnika v dau 13. avgusta. Bila je ravno nedelja. Duhovniki so maševali na vse zgodaj in podelili brambovcem sv. odvezo. Potem se prične priprava za boj. Vseh brambovcev je bilo okolo 1S.000. Desno krilo je vodil Jože Speckbacher -, rudečebradec o. Joahim Haspinger pa je prevzel vodstvo levega ; središču in reservi na cesti proti Izelju je pa zapovedoval Audrej Hofer sam.
V	močnih oddelkih se pomikajo brambovci proti sovražniku, in okolo 7. ure se lutarne boj po ceiej vrsti. Na obeh straueh se je bojevalo jako srdito; zmaga je omahovala sedaj ua to, sedaj na ono stran. Okolo póludne je divjal boj najhuje v središči. A nobena stran ne odjenja. — Gener&l Lefebore je sklenil vzeti brambovcem hrib Izelj, naj stane kar hoče. V ta namen je odposlal novo četo Bavarcev ; sedemkrat so naskočili hrib, a junaški brambovci so jih vselej srečuo odbili. Po strašnih izgubah so se morali umakniti in nastopivša uoč je ustavila ljuto klanje.
Druzega due so hoteli Tirolci sovražnika novič napasti. A deževno vreme jih je zadržalo.
Maršal Lefebore je spoznal, da ne more streti strpljivosti in poguma tega gorskega ljudstva, niti je sposobna njegova armada za daljue boje. Zatorej je sklenil umakniti se iz nevarnih hribov. Po uoči 14. avgusta je zapustil Inšpruk ter je hitel po Iuskej dolini proti Solnograškemu. Speckbacher in Haspinger s svojimi brambovci sta ga spremljevala.
V	dau 20. avgusta zopet ni bilo sovražnika v deželi.
Junaški Tirolci so torej tretjič zapodili sovražnika iz dežele. Duša iu vodja jim je bil priprost kmet — kerčuiar Audrej Hofer. Zaupanje katero je stavil narod vanj, je vrlo dobro opravičil.
VI. Andrej Hofer vlada Tirolsko.
Postavne gosposke sedaj ni bilo na Tirolskem. Vlada je torej prišla v roke glavnemu vodji Andreju Hoferju.
Ce tuđi le malo izobražen in priprost kmet, znal je vrlo dobro vzdržati red in potolažiti razburjeno ljudstvo.
Da-si prvi v deželi ostal je v svojem obnašanji vendar stari, priprosti in prijazni Andrej Hofer. Stanoval je v cesarskej palači. Vsako jutro iu večer je hodil v bližnjo farno cerkev molit. Po večerji je molil s svojim spremstvom rožni venec in še dokaj očenašev raznim svetnikom ua čast, di izprosijo blagoslova deželi. Hrana mu je bila priprosta. Imel je navado reči : „Kmetje smo, a ne gospöda!" Stražo pred palačo so mu oskrbovali zvesti Pasajerci. Vse, karkoli je storil ali zaukazal, storil in zaukazal je v imenu cesarjevem ali pa v imenu nadvojvodo Ivana, za čegar namestnika se je vedel. Tudi je skušal poravnati krivice, katere je bila naredila bavarska vlada.
Ker je bilo v njegovem uradu dokaj posla, znal si je izbrati zanesljivih in sposobuih ljudi za uradnike. Samo najvišje vodstvo brambovcev si ju pridržal sam, ter delal na to, da bode mogel odbiti nove napade; kajti bil je tega mnenja, da cesar ne bode odstopil za nobeno ceno Tirolske sovražnikom. Bilo mu je mar le za blagor svoje ljube domovine. Za svojo čast, slavo in dobiček se ni zmenil ; bil je nesebičen. Tirolska je bila srečua pod njegovo vlado. Žalibog, da je komaj dva meseca uživala dežela to srečo.
Andrej Hofer je dobro znal, da se Tirolsko po tolikih žrtvah ne bode moglo držati, ako ne dobi zdatne pomoči od cesarja. Kajti sovražnik je okolo in okolo oklepal deželo. Zategadel se je obrnil do cesarja, razložil mu svoje dosedanje vedenje in stanje na Tirolskem ter je sklenil svoj list takole : „Ako pa v sedanjem položaji ui mogoče zvestej in udanej deželi brze pomoči poslati, naj se vsaj sporoči, kakiS stoje stvari, da vsaj sprevidimo, ali bi bila daljna obramba v rešitev preljubej nam domovini ali pa v njeni popolni pogin." — lìazumé se, da cesar po tolikih izgubljenih bitkah ni mogel pomoči poslati.
Pač pa je iznenadilo o tem času Andreja Hoferja cesarjevo odlikovanje. Cesar Franc 1. je namreč poslal blagemu Hoferju za njegovo zvestobo i u žrtovanje za domovino iu cesarja zlato svetinjo z verižico iu pa 3tXX) zlatov za stroške deželnih brambovcev. Poslanci s cesarskim darom so prišli v dan 25). septembra v Inšpruk.
Andrej Hofer je zaukazal, naj se dan 4. oktobra — t. j. godovni dan cesarjev — praznuje po vsej deželi s slovesno božjo službo in zahvalno pósnijo.
Posebno slovesno se je ta dan praznoval v lušpruku. Vsi uradi z Andrejem Hoferjem na čelu so se udeležili slovesnosti. Po dokoučanej sv. maši je blagoslovil opat Viitskega samostana svetinjo, katero je bil cesar poslal ter jo slovesno obesil Andreju Hoferju okolo vratu. Nepopisno je bilo veselje v tem trenotku domoljubnega ljudstva in neizrekljivo veselje Andreja Hoferja samega. Ne toliko zaradi časti, s katero ga je počastil cesar, nego zaradi tega, ker je s tem odlikovanjem cesar sam odobril njegovo dosedauje delovanje.
To cesarjevo odlikovanje je v Andreji Hoferji še bolj utrdilo misel, da Tirolske nikdar ne odstopi sovražniku. Kavno to je preslepilo blažega in drugače zelò bistroumnega Andreja Hoferja, da ui sprevidel nevarnega stana ter se je dal preslepiti od sanjačev in napetnežev ter je tako pahnil sebe in deželo v neizrečeno nesrečo.	(Dalje prih.)

Prirodoptsno - natoroznansko polje.
Kavčuk.
Kavčuk (prožna smola ali guma) se pridobiva iz mlečnega soka, katerega imajo mnoge rastline v vročili krajih Arne' rike, Azije in Afrike prav obilo v sebi. Take rastline štejem« v vrsto mlečkov (Euphor-biàceae in koprivnic (Urti-eàeeae). Najboljši kavčuk, ki dohaja k nam v kupčijo, pri-rčja se iz kavčiikovca (Si-phonia elastica), nečega drevesa, ki raste na Brazilskem v juinej Ameriki. Pridobivanja
k;t v čuka (prožue smole) je malo ue povsod jednako. Dotično drevo se namreč nareže z ostrim železnim orodjem, a pod zareze se postavijo pripravne lončene posode, v katere se mlečni sok (mlečec) nabira. Od 20 dreves se dohode pO 1 liter tacega soka; od starejših se ga baje dobi več nego od mladih dreves. Iz koreniu tacih dreves (Siphonia) teče smola večkrat v močvirno zemljo ter se ondu strdi v neko umazano-belo, gobasto, prožno tvarfuo, katero Amerikanci podelajo za zamaške pri steklenicah ali jo pa med ognjem držeč izpremenö v tako imenovani črni kàvéuk. Zaradi velike prožnosti rabijo kàvòuk posebno pri izdelovanji nepremočue robe iu tkanin, kakeršne je začel prvi izdelovati neki Macintosh ua Angleškem. V ta uameii se kivčuk raztopi v hlapnem ko-trauovem olji, ki se pri izdelovanji svetečega plina po strani dobiva. Ker pa za nekoliko časa smola tkauino vso prešine, zatorej so ljudje kavčukove tkanine malo ue popolnem opustili. A fabrikacija s kàvfukom je dobila neizmerno važnost ter se je zelò hitro razširila od óne dSbe, ko se je uašlo, da nekoliko pridejanega žvepla daje kdvčuku večjo prožnost, ki se tudi na mrazu ne izpremeni. Dà, še več I Ako kàvéuk, žveplo in gutaperčo mešamo v raznih razmerah, dobimo tvarne razne trdote in vitkosti, tvarine, ki se dadó obdelovati kakor les in rog, ali pa kakor koža in ilsnije.
Ni nam mogoče našteti vseh ónih različnih izdelkov, ki se napravljajo iz kàvòuka. Mnogo, mnogo let ga niso imeli za drugo rabo nego za brisanje tega, kar se je s svinčnikom (olovko) ua papir napisalo ali narisalo. A dan-denes ga skoraj ui izdelka človeških rok, pri katerem bi ne potrebovali kàv-čuka. Komu uiso znane kavčukove niti v porabo različnih tkanin, posebno hlačnikov in pasov; čevlji od gume so uže davno po vsem svetu znani; mečki (žoge), s katerimi se tako radi igrate so od gume (kàvcuka); zračne blazine in blazinice so tudi od kàvèuka ; majhene iu velike cevi od kàvóuka so nam v mnogotero rabo ; brusila za britve in še mnogo drugih stvari je iz te koristne prožne smole, ki teče iz raznih dreves, rastččih po vročih krajih daljne Azije in Amerike.	i. Tmiil.
Pazzie stvari.
Drobtine.
(Najstarejši mož na svetu.) Kakor poročajo londonske medicinske novine, živi v Bogoti mož, ki je najstarejši na svetu. Ta mož pripoveduje sain, da je 180 let star, a njegovi sosedje pravijo, da je Se starejši. Dr. Hermandez je našel tega starca na vrtu pri delu. Njegova koža je kakor pergamen, lasjé beli kakor sneg. Starec trdi, da zato takó dolgo živi, ker se drži v svojem življenji nekih navad, namreč: on jé samo po jedenkrat ua dan, a takrat cele pol ure, ker misli, da želodec ne more v 24 urah več jedi prebaviti nego samo toliko, kolikor se jih v pol ure povžije. Ou ima navado, da se 1. in 15. vsacega meseca pósti ter ta dan pije kolikor mogoče obilo vode; uživa samo mrzle, a red il ne jedi.
(Kako Turki mrliče poko-pujejo.) Turki ne zakopljejo mrliča takó kakor mi kristjani, nego krsto (trugo) postavijo po konci, takó, da mrlič proti Meki gleda, kjer njih prorok Muhamed počiva.
(Cv et oči j ab lan i.) Na Dreni-kovem vrhu blizu Ljubljane ste začeli cveteli dve jablani. Pač čudna prikazen koncem meseca septembra.
„Slov. Narod."
Sratkočasnica.
* Učenec je bil v šoli vprašan ter ni na nobeno vprašanje dal kacega glasü od sebe. Ko domóv pride, vprašajo ga oče : „Jožek ! ali si bil v šoli kaj vprašan?" — „Vprašan seru bil, strašno so me gosp. učitelj lovili, pa me vendar le niso mogli vjeti," odgovori Jožek.
Slovstvene novice.
* Spisje v ljudski Soli. Spisal A u d. Praprotnik. V Ljubljani, 1881. Založil ter prodaja Matija Gerber, buk v over. — Takó se zóve najnovejša knjižica za Šolsko robo, ki je prišla ravnokar V četrtem popravljenem, in po učnih črtežih vredjeneui natisu na svitlo. Spis je je ziiaj prav dobro sestavljeno in obilo pomnoženo, česar so ljudski učitelji uže davno želeli. Knjižica je osnovana takó, da učenci v njej dobódo vse gradivo in spisovne izglede, ki jib je k temn nauku potreba. Ker je ta najnovejša izdaja od slav. nančnega mini. sterstva z ukazom od 30. arg. 1881. leta St. 13.045 v Šolsko rabo odobrena, zatorej j.i živo priporočamo našim ljudskim učiteljem in učencem v porabo. Cena knjižici v platnenem hrbtu je 32 kr. in se dobiva pri založniku Gerberjn v Ljubljani.
šolsko blago po snlìauej ceni.
Priporočujem svojo pisankc (po 1 gld. 15 kr. — na debelo z zemljevidi Ui brez njih), risanke (po 3 gld.. manjše oblike po 2 gld. 50 kr.}; dom ovinoslovje (8 kr.); zgodovino (10 kr.); zemljepis brea Y-Gtlob (10 ki. s poAobumi Vi.); malo fiziko (93kr); geouietrijo(24kr.); gospodinjstvo (30 kr.); prirodopis (56 kr.); fiziko in kemijo (60 kr.); prri poduk (6U lr.).
Ivan Lapanjc, v Krikom.
Rebusi.
K 2)____ 3)
ni
VDO; mrjeo;
i (Imena reSiloev, ki vse tri rebuse ugodno rešijo v prihodnjem listu.)
Listnica. Gospod Devojan v O. : Hvala u po-I slani pesmici; skuSall bomo, da ju „Vrtee" prlne««. i — J. E. v K. : VaSa pesen „Lijuar* nij ugodna «a natis. — J. L. v K. : Prinesemo ob svojem času.
OC JJenabiji „ Vrtec" »c je zaradi pre-i obilnega dela v tiskarni nekoliko zakutitU i prihodnjii bode zopet vse t' redu. — r Und."
„Vrt««"' lahaja 1. dné vaacega meseca , in stoji ca vse leto 8 gl. 60 kr.; za pol leta 1 gl. SO kr-Napis: Uredniltro „Vrtéevo," mestni trg, Stev. 8 v Ljubljani (Lalbaok).
lzdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovać v Ljubljani.