Od prave prijaznosti Ravnu koker celimo sveto je potrebna svitloba tiga sonca, toku je po trebna prijaznost čioveškimo živleno. lo je spoziml Cicero, kir je djal: »Solem e mundo tollere videntur, qui atnicitiam e vita iolluni. Prijaznost mej hulnii doli perpravit, be bilu ravnu tolku. koker de be sonce iz svcia jiregnal.« Kakar be u enimu trgu al' u enimu mejstu prijaznosti ne bilu. be bilu raminu dovga- časnu ondi živeti. Zatorej je djal Aristoteles: i>Civiiaiihu!i nihil majus, aut melius amicitia dari poteši. Neč večiga. neč bulšiga ni u enimu mejstu koker • . 200 ' prijaznost.« Dokler: »Amicitia reriim omnium est oincuhtm.is pravi .S. Ambro- •sius; de prijaznost je ena trdna zaveza, katera nse reči iikui)ej drži. Amicitia et pro.tpera.i res chilciores facit et uchersas leoiore^ reddit. (S. Ambr. I. 3. de sum. bon.) Prijaznost srečne reči sladkcši naredi inu nasrečne sturi lohkeši; u sreči perpomore k veseljo, u nesreči perstopi, da se lohkeši prenese. Očitnu je tedej, kar je djal Sirah: »Amiciis fidelis protectio fortis, qui autem invenit illam., innenit thesaurum. (Eccl. 6) En zvest prijatel je močna bramba: kateri ga najde, ta en šac najde.« En zvojst prijatel se ne more z obenimi deiiarmi plačati. Alexauder Macedo je leto dobru zastopil, kir je bil od eniga uprašan, kje on hrani svoje šace? Je pokazal na svoje prijatle rekoč: »Leti so moji šaci.« De bora od prijaznosti bel po vrsti govoril, jo moreni na tri dejle zlo žiti: Ta prva se sanui od ziinej kaže inn pusti vidit. koker de be bila prava prijaznost, inu ni sama na sebi; ta druga je sicer prava, pak vender ni po polnima prijaznost; ta tretja je popolnima inu se po' tisi viži žiher itnenuje prijaznost. Mej prijaznostjo je zloček koker mej zlatarn: Enu je praTU, sku- šenu, čistu zlafii; to drugu srejdne inu manjši iirednosti; to tretjn mahi al' neč ne velja, kir drtigiga ni. koker zlateni šejn inu svitloba. Veliku je tistih, kateri so prijatli samu k videzo: nerveč je tistih, kateri so sicer prijatli, pak ne popolnima; cilu jnalii se jih najde, kateri be bili popolnima prijatli. Bom tedej u prvinm punctu današniga govorjetjja tebe, o človek, učil spoznavat eniga praviga prijatla. U tinm drugimu te bom opominjal, de imaš eniga dobriga prijatla uselej ohranit inn taciga nikiili pojnistiti. Puncfum 1-mum. Nerpoprej je treba zastopit. kaj je prava prijaznost? Po nauku S. Augustina (Epist. 45.) prava prijaznost je ena Ijubezin. iz katere en človek timo drugimo inn ta drugi zupet nezaj pniti timo vise dobru želi. per- voši, sturi inu skaže. Iz tiga se doli iizame, prvič, de ni prijaznost, ja še inenje, de ni prava Ijubezin, kadar timo drugimo nse da al' perjinsti. kar poželi al' oče imeti, dokler dostikrat eden eno škodlivo reč poželi, katero, kadar be mo jo njegov- prijatelj odpovedal, tistikrat be mo dobru sturil. Saeoa honitas, odium offabile rogantibus pedifera largiri. (Senec. de benific. c. 2.) Strup al' mišco dati timo. kir prosi, je ena grozovitna dobrota inn perjetnu sovraštvu. O de be leto resnico zaslopili očetje inu zlasti matere, kateri pruti sinani inu hčeram tako sovražno lubezin imajo, kir jim dajo inu use perpuste, kar žele inu prosjo, aku be lih mogli vejdit, de jim ni h prido, temiič h škodi, de za tiga vola leti otroci, kadar h pameti pridejo, spoznajo inu zdihujejo: •»Amando me occidit. Moj oča, moja mati so me. tok' rekoč, iniioriliv kir so me neumnu lubili. De imam nialu zastopnosti u glavi, de sem zašel u to inu u guno pre grešno navado, je od tod, kir me moji stariši neso znali lubiti.« De ena mati ne zna svojga sina prov lubiti, se iz tiga doli uzanie, kir, kadar sin kej pregreši, ga zgovarja inu skuzi to njemo pot stnri k bel pogostimo pregrcšenjo. Prosi za denarje, mati na use viže gleda, de mo zadobi, kulkur je želil: inu z denarmi začne jegrati, pjančvat inu per grdeh Ijuštah zapravlat, toku deleč, de celo hišo oboža, sam sebi en križ, celi žlahti en očitni špot pastane. O saeva bo- nitas! O neusmiljena lubezin take matere! Je bila ena mati, katera je sedem otrok imela. Kir savol" boštva jih ni zamogla s čim gori rediti, je leteh nikatere oslepila, enim roke. drugim noge polomila inu toku spačene inu zlomlene je nesla u enti neznatni mejstvu inu poslala u beračijo. Porečeš, de taka mati ni mati, ampak zverjačina grozovitna. Prov govoriš, pak moreš vejdit, de veliku gTOzovitniši je Ijubezin tiste matere, katera z dajanjam, z perpušenjam, z izgovarjanjam, skuzi prste gledanjam sturi rane, aku lih ne na telesu, pak 201 na duši svojga sina. Iz tega se samu kaže, de taka Ijubezin ni prava Ijubezin iiiu de ne more prava prijaznost iiuenvana biti. K drugimo iz ozgorej od prave prijaznosti iz S. Augustina naprej pernesenih besedi se dob uzaiiie, de mej teboj inti mej tvojmi perbzvavci ne more prava prijaznost biti. zakaj tvoji perlizvavci use hualjo inu use potrdjo, kar poeiieš, kar sturiš, kar govoriš. Phitarcbus jih pergbha eni pernati vajkšeuici, katera se uda inu uleže po tvoji glavi; ravnu toku oni za teboj potegnejo inu potrdjo tvoje pridnu inu luidobnu. lepil inu grdu zadržanje. ... H tretimo. Ni prijaznost, temuč sama senca ene prijaznosti tistiga tvojga zimnca, kateri tebi čast naklada, z besedo vebku obeta, tebi, kadar na potrebuješ, use h postrežbi ponuja. En taki pri jatel je ravnu koker lož, kir druziga ni koker prazni šum inu luskatanje nečemruu. ... lolku od prve prijaznosti, katera je prijaznost sanm k videzo, pak sama na .sebi raminu golufiva. Ta druga, sicer prava, pak ne popolnima prijaznost je, kadar en prijatel tiino drugimo iz srca dobrn želi inu dobru oče. pak zraven svojga prida, svoj dobiček iše. Plato, en ajdovski učenik, je djal, de taka prijaznost je ena liči boštva inu bogastva, od tod, kir en ubožni potrebuje liga bogatiga inu ta bogati eniga ubožuiga zavola postrežbe; je tedej mej njimi prijaznost zato, kir eden per drugimo svoj dobiček al' pak ponuič iše. Ravnu koker je bila mej tistima dvejina. katerih eden je bil slep. ta drugi kruljov; ta slepi je tiga kru- loviga nosel, ta krulovi je tiga slepiga po potu vižal. l>eta nepopolnium pri jaznost se veči dev ob sedajnim času mej ludmi znajde. Kir ni upanje ene pomuči al' dobička, zdajci je tisa Ijubezin inu prijaznost gori uzdignena. de je res, kar je djal Sidonius: »Aliquos amicis iiti, ianquam florihus, tam diugratis, quam diu recentihus. (L. 4. Epist. 14.) Nikateri |)rijatle špogajo koker rože. katere so tok' dovgn prijetne, dokler so frišne.« Iz tiga doli tizameš. o človek. kulku se imaš zanašat na človeško prijaznost, katera povsod na svoj dobiček gleda. Prov je Seneca ta modri posvetne prijatlc jastrebam perglihalt — Vul- tures sunt, cadaner expeciant. (Epist. 45.) — kateri na čakajo na drugo, koker kje be kej nesli, de be se nažrli. S. Joannes Damasceuus u eni pripovesti časno prijaznost prov pred oči postavi rekoč: »En imenitni služabnik, katerimo je bilu kraljevi! blagu k gospodarstvo zročeno, je bil pred kralja poklican, de be od usiga perhodiša rajtingo dal. De be srčneši pred kralja stopil inn lohkeši odgovor dal, je poprej naprosil tri svoje prijatlc. de be žnjim šli inu usaj z eno al' drugo besedo pcrpomogli. Ta prvi prijatel. na katerim je nerveči u]3aiije imel, se je začel izgovarjati, de nema ondi obeniga znanja inu za tiga vola njemo u leti potrebi ne more dergači perstopiti koker z eno suknjo, de jo •oblejče, de se bo pošteniši pred kraljam perkazal. Glihi viži se je izgovarjal ta drugi prijatel inu je djal: ,Noter do kraljeve hiše te očem spremiti, al' cilii u hišo pred kralja ne bom s teboj hodil. Pomisli sam. koku boš govoril.' Ta treti, na kaieriga se je ncrmcnje zanašal, je zdajci oblnbil rekoč: .Ne buj se. jest bom tebe spremil, te bom peljal jired kralja, bom zate govoril toku. de se neč težkiga ne lx> tebi pergodilii.' ... Iz tiga, kar je dosihmav rečenu, si se naučili, o človek, spoznavat praviga prijatla: zdej boš tudi zastopil. katera je. katera ni prava prijaznost. Punctum 2-dum. Seneca. ta poprej imenovani modri ajd. je djal: ' Amici- tiam easerem. non domibus tantum, sed saeciilis raram. (L. de benef. c. 3.) Pri jaznost je ena taka reč, katera se cilu porehku inn malti kedej mej ludmi znajde.« Petrus Cliiniacensis. en častiti apat. je s svojmi očmi oknli po svetu pogledal, po tim se je začudil inu začel toku zdilivati: ;0 prijaznost, kam si 202 zbežala':' O amicitia, res inter inortales, adniondum prelioaa, quo ubiisti? Quo terras perosa, secessisti? (L. 1. Epist. c. 5.) O prijaznost, mej ludmi iieržiahtniši reč, kam si prešla? liga sveta naveličana, kani si zginila?«- Ljubi prijatel, če je prijaznost proč potegnila inu zginila, pridi, jo očemo iskati tani, kir se znajde. Aku pak očes vejdit, kje se pra\a prijaznost znajde, tok' nerpoprcj poshišej, kaj pravi Aristoteles: ^>Bonorum oero et eorum, qui oirtute sunt similes, amicitia perfecta demum est. Mej dobrimi inu mej tistimi, kateri se II lepimu zadržanju zglihajo, se najde po])oluima prijaznost.« Zakaj? Kadar eden tiga druziga ljubi zavol lepiga zadržanja, ga na ljubi zavol svojga lastniga dojjička, temuč ga ljubi zato, kir je on sam na sebi ljubezni inu huale ureden. Ravnu koker dobra dela dveh hvale urednih prijatlov so mej seboj koker bratje, toku tudi leta dva se ljubita, kir so si u lepimu zadržanju podobna. Kaj se tebi zdi, od kod ])ride vednu prepiranje mej zakonskimi? Od tod kir Ijubezin, katera jih je h zakoiio perpeljala. ni bila prava Ijubezin. temuč lastniga dobička invi telesnih Ijuštov želna Ijidiezin. Zatorej, kadar ne dosežejo, kar so iskali, inu kadar so njih željam že zadosti sturili, na naglu mej njimi Ijubezin mine, zato kir je prešiti tistu, kar jih je k ljubezni gnalu. Kulku bulši be bilii, kadar be žena bila menje lejpa. pak modreši. menje bogata, pak brtimniši, majnšiga premoženja, pak lejpšiga zadržanja; na to vižo be tudi staiiovitniši Ijubezin bila. De bom pak po vrsti govoril, koker sem obljubil u začetku današniga naprej uzetja, de namreč potem, kir si spo znal, kateri je pravi prijatel, ga imaš uselej ohranit itiu taciga nikoli popustiti. Zakaj, kar je lejpu zadržanje, je uselej lejpti zadržanje: če tedaj zavol' lejpiga zadržanja prijatla lju])iš, si ga dovžati uselej lubiti. Alcxander je bil po ajdov ski šegi u dobrimi! djanju inu ti lejpih čednostih imeniten. Lctiga sa dva prijatla, eden z imenam Efestion. ta drugi Craterus. sicer velikti. pak vender iisaki na posebno vižo za Ijubti imela, toku de je od njih en pisar rekal: •»Craterus diligit Eegem, Ephestio Ale.vandrum. Craterus ljubi kralja. Efestioti Aleksandra.« Je otel reči: Kadar be se pergodilu. de be Alexander krajlestvu zgubil inu ne bi več kralj, be tudi ("raterus Alexandra na ljubil, dokler oti ga ljubi zato, kir je kraji; Efestion pak be ljubil Alexaiidra. aku M lih ob kraj lestvu prišal. zato kir ga ljubi ne zavol' kralvanja, temuč zavol' njega lejpiga zadržanja, na kateru en pravi prijatel gleda inu ne na tinanjo postavo, na lejpu obličje, na dragu oblačilu, na ]x)gastvii inu drugo prazno čast, ampak gleda na nolrejnje. kateru se enaku huale inii lubezni urednti znajde jier usa- kimti stano. Aku be lih tcdej tvoj prijatel u nesrečti padel, aku IK- lih obožal. zbolil, hrom, gluh, slep postal, ga imaš vender statiovitnu za Ijubii imeti. Ce u takimti njegovimu stanu od Ijtibeztii odstopiš, je enu ziiaminje. de tvoja Itibezin ni bila prava lubezin. Koker ta žlahtni kamen diemant. kadar se pusti lohku zlomit, ni pravi diemant. temuč samu podoben diemanto: ravnil toku lubezin. katera se hiiru reztrga, ni prava lubezin, temuč nje prazna podoba. Kari ta peti. veliki cesar, je mejnel. da ga uves svejt za Ijubu ima. Kadar je pak cesarstvu popustil, je sjioznul, koku malti je pravili pri jatlov imel. Letu morejo spoznati vcčidcv leti stariši, očeti inu matere, katere njih domači, ja, njih lastni otroci težku gledajo. O revni stariši, kateri, potem kir so otroke gori zrovnali. z živlenjam previdili inu k premoženjo perpravili, zdej so od njih zapušeni! O prcveliku golufani stari prijatli, kateri .so se zanašali na tiste prijatle. katerim so u nadlogi prestopili, u preganjanju zago varjali, u bolezni li pomoči prišli: zdej, kir so oni sami u potrebi, se iiemajo k obenimu zateči, dokler njih gojufiii prijatli jih nočejo več za svoje prijatle 203 spoznati. O prava prijaznost, kam si zbežala? Lči .se. o človek, živeti po be- .sedali tiga modriga. kir pravi: »Amicuni antiguiim ne derelinguas. (Eccl. 9.) Stariga prijatla ne zapusti.« En stari služabnik per eni hiši se nema uven ureči. Cilu eniga stariga lovniga psa zabstojn rediš, zakaj be ne ohranil eniga stariga prijatla, od kateriga si veliku veči dobrute prejel? Amiciim anUguum ne derelijicjuas. Ne zavrzi, na popusti stariga prijatla. ... 204