Iz Jugoslavije. POZIV. Pozivljamo naše Sanstvo. ljubljansko. liublianske okolice. tudi -član.stvo ostalih društev. ako imaio prrliko. da se udcleže v čim naivečjem številu sestanka v ronedeljak. dne 28. maia na I. mestni dŁški osnovni šoli na Ledni. Nainen sestanka: Priprave in delitev dela za ¦kongres UJU v Ljubljani. Tovarišice tovariši! Odzovite se vsi! UJU poverjeništvo Ljubljana. — Neka grobovi svedočs! Državni činovnik znači danas isto što i državni patnik Oni su nredstavnici največe bede i siromaštva. Svih. i nižih i viših baca siromaštvo i glad u korupciiu. u nepoštenie u očaj, a mnoee več i u — erob. Država morala bi činovništvu posvetiti veču pažnju. Ono je hrptenjača svake države. Dakle najvažniii deo držaVnog tda ier ima u sebi muzak. koji ie središte svega života. Ako se hrptenjača osuši. raspast če se čitavo telo. Da se iedno telo potpuno razviie. treba hraniti sve niegove delove. aii ioak uvek se više nažnje posvečuie važnijem de!u. Mozak ie važniji nego prst. Bez orsta se lako živi. a mozak ie centrum sveea života. Kod nas ie obratno! Zato činovništvo stradava- eladuie. boso ie i poderano. Njihovom iauku niko ne veruje, jetr je prestar i preobičajan. Svi misle. da je ta ieremiiada glada iz navike pa ie nemotru zaboraviti, a drugi misle: traže mnoeo. da malo dobiju. Svaki misli na svoj način. a pomoči ni odkud! Žalosno ie. da ie danas svaki manualni radnik 2—3 put bolje plačen od intelektualnoe radnika. Svakomu mora biti njegov rad plačen i svakomu moira blti niesrova ekzistenciia osigurana. Zato mi ne zavidamo manualnirn radnicima na njihovim platama. Ali nravda neka vlada za sve! Društvo ima od činovnika veče zahteve: on ima večeoodgovornosti i više ie ra'da i enereiie istrošio. dok ie počeo vršiti svoju službu zato ie pravo. da i on od to>ga društva više zahteva za svoi rad. ili barem toliko. da inože pristojno živiti sa svoiom porodicom. Savestan činovnik toga danas nemože. Sa svih se strana čuje: Učitelji su dobro plačeni! Šta oni hoče? Svi oni, koji ovako govore. poznaiu niihove »dobre plate« i njihovo povoiljno stanie samo iz novina. Tu i tamo čitaiu. da im se badla kakva mrvca pa misle oni su s malim zadovoljni, pa treba da šute. To neprestano zanovetanje ie nepristoino i nepatriotično od ni ih! O niihovim »dobrim platama« neka svedoče dva sveža učiteljska groba. 12. aprila ueino ie sainoubojstvo zaerebačiki učitelj Stjepan Kockovič. otac petero nejake dečice Kockovič bio ie trezan i vredan čovek ali nije više moeao podnašati bedu. Niie mogao eledati nevolju svoie dece. Na mesece i mesece patili se niih sedmero u iednbj maloj zabitnoj sobici. Beda mu je utisnula revolver u ruku i prošao ie u smrt, ier je znao. da imadu liudi smiTovanja samo posle smrti. — Dne 15. marta počinio je samoubojstvo mladi učiteli u Karlovcu. Tekar je stupio na prair života i več ugledao sve grozote svoiga staleža. koie ga neče minuti kroz ceo život. Skratio si život. da se pre reši svoiih neueodnih pratilaca kroz život — stradania i bede. — Nije ni kod profesora mnoTO bolje. I oni su počeli iči našom stazom. 30. aprila počinio je samoubojstvo prof. boeoslovije u Prizrehu. Stevan Kedrovič. I njega ie beda pognala u očai i sinrt. — Nekada su počinjali b'udi samonboistvo radi duševnih kriza. ili matcriialisti od presitosti. Danas ie obratno. Ubijaju se fifladni idealisti! Hleba. hleba. gospodaru! Ne videsmo davno hleba! (Mažuranič). Zar su i ovo fraze?! P. B. — Boi profesorjev za ¦zboljšanje položaja. Na vladin odgovor. da profesorskiin žeijam ne more ugoditi, dokler skupščina definitivno ne osvoji uradniškega zakona ostajaio odločno pri svojem sklepu da izvedeio kolektivno ostavko na službo.'Da se zadeva organizirano izvede, je bil izvolien ekomomski odbor, ki se bo brigal za podporo nezaposlenim orofesorjem. Odbor že sestavlia evidenco nrivatnih mest, _ki bi jih utegnili zaposesti- profesorji. Cim dobi podatke. se ekoncmski odbor pretvori v borzo intelektuahiega dela. ki se bo trudila da nezaposlenim profesor.iem preskrbi službe v zasebnih podjctjih: bankah agenturah. ekonomijah, droeeriiah. tiskarnah ali redakciiali. — V današnji številki »Učit. Tov.« ODOzarjamo posebno na poročilo iz seje ožjeea sosveta ker so važni poidatki z ozirom na pokraiinsko skupščino. ki se vrši v iuliju v Ptuju in na kongres vsega iueoslovanskega učiteljstva iz države. ki se vrši v avgustu v Ljubljani. Višnjagora. Gospod nadučiteli v pokoju Janko Škerbinc praznuje v nedeljo, 27. maja 1923 svojo SOletnico. Ta izredni dogodek bode pTaznovaila višnjegarska fara v nedeljo popoldne slovesno. Kolegi in koleeinje dobrodošli in na svidenje. — »Posavje« — dramatizirani narodnogospodarski spis savskega porečja — vprizori osnovna šola v Cerkljah pri Kraniu dne 3. iunija t. 1. ob 3. uri. Poleg Save nastopi še 26 nienih glavnih pritokov, kmetje. turisti. delavci, meščani. Hrvatie Turopol.ici, mohamedani in Srbi. Igro. ki je prcpletena s 30 narodnimi popevkami. ie spisal po svojih opazovaniih in študijah tov. Josip Lapajne. Ker je snov prikladna za oouk na vseh šolah, želimo. da se predstave udeleži vse okotliško učiteljstvo. — Kateri tovariš na deželi (ali pa v mestu) bi preskrbel revnemu, a pridnemu učencu dobrega kroiaškega moistra? — Potrebna hrana in preskrba. — Učna doba štiri leta. — Ponudbe na uredništvo »Učit. Tovariša«. — Okrajnim društvom. ki se obrača- 10 na poverjeništvo elede direktiv Akcijskega odbora »ojasnujemo. da društva lahko¦sodeluieio.v krajevnih odborih. v ostaslem na preimejo pravočasno nadaljna točna navodila čim dobimo odločilne informaciie iz centrale. — U.IU poverjen'štvo Liubljana. — Državni izpiti 'z glasbe. Koncem šolskega leta \922)23. se vrši na konservatoiriju Glasbene Matice v Ljubljani državni izpit iz glasbe (za klavir. gosli, netie in razne teoretične predmete kojeea absdlventi dobijo državno-vcljavna izpričevala. ki iih usoosobljaio za glasbene učitelje na osnovnih. meščanskih. srednjih in.strokovnih šolah. Ravnateljstvo noživlia tem potom vse ki žele delati ta iznit. da se nriiavijo s pismeno vlogo ravnateljstvu konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Tej piismeni vlogi nioraio nrtfožiti krstni list, šolska iznričevala svoi curriculum vitae in pa dokaze o elasbeni izobrazbi. — Prijave ie uposlati naikasneie do 5. iunija 1923. Izpit ie dvo'delen: pisinen in ustmen in je podvržen taksi. ki se nred pismenitn izpitom iavi. — Ravnateljstvo konservatoriia Glasbene Matice v Ljubljani.