3OŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * CENA 5 DINARJEV J LET. ♦ OD 4.—10. AVGUSTA 1929 ♦ ŠTEV. Kaj naj vsakdo ve Hitro se radio razvija in dobiva vedno več pristašev. Prečesto se pa zgodi, da se je večina navdušila ob krasnih uspehih tehnike ter se odločila, da si napravi sprejemni aparat, ne da bi si bila prisvojila s študijem primerne literature potrebno znanje. Kaj čuda, če torej tak novo pečeni amater doživlja spočetka tudi dosti neuspehov in le prečesto izgubi pogum. Težave, ki se mu stavljajo nasproti, so različne vrste in ker tvorijo bralce našega tedenskega časopisa v precejnji meri amaterski krogi, jim bomo tu v nekaterih sledečih si člankih sporočili to in ono stvar, ki se nam zdi posebej važna. Prva težava, ki nanjo naleti radijski amater, je nakup potrebnih sestavin. V radijski trgovini mu ponudijo različnih kondenzatorjev, transformatorjev in drugih sestavin toliko in v tako različni izvedbi, da obstane neodločen in ne more zadeti prave izbere ter tako svojo nevednost drago poplača. Ropotarnica kakega naprednejšega amaterja bi mogla pokazati marsikatere radijske sestavine, ki so danes postale za njih lastnika nerabne, ki jih je moral odstraniti iz aparata ter nadomestiti sčasoma z novimi in boljšimi, da je mogel doseči z aparatom najvišje uspehe. Te otroške bolezni, ki so jih morali preboleti prvi amaterji, hočemo našim bralcem prištediti s tem, da jih opozorimo na prednosti, ki jih naj kažejo dobri sestavni deli in ki jih bomo razložili ob tipičnih primerih. Najprej se bomo posvetili vrtilnim kondenzatorjem, ker so ti v prvi vrsti za pravilno funkcioniranje aparata merodajni. Splošno znano je, da je selektivnost sprejemnega aparata odvisna med drugim od ploskovne oblike kondenzatorja in ker ločitev posameznih oddajnih postaj, ki se danes razlikujejo jedva za nekaj metrov valovne dolžine, ni lahka, bo napredni amater uporabljal le vrtilne kondenzatorje z logaritmično karakteristiko. Najbolj odločilna za kvaliteto kondenzatorja je majhna začetna kapaciteta in malenkostna izguba. Vir izgube se nahaja povečini v izolirnih oporah, ki ločijo kovinske krovne ploskve od kondenzatorskega telesa ali pa v izolirnih ploskvah samih. Že večkrat, dasi brez znatnejšega uspeha, so poskušali spraviti to izgubo na minimum. Pravilno in skoraj da idealno izvedbo zaznamujemo pa pri angleškem »Form-o Log-Condenser 1928«. Ta kondenzator, ki ga kaže slika v oglasu, je edini kondenzator, ki nima krovnih Gevv/chf 150 g Zahtevajte povsod zastonj Radto-kalalog generalnega zastopstva angleških radio-tvornic £cop. £oebenstein IVien VIII Ivupkagasse 6 z najbolj naravnim glasom michofijc foumo Shrouded L. F. Transformer najboljši angleški ko frekvenčni iran s form ator foumo Cog. Condenser najmanjši in najboljši Najbolj zanesljiva preci3ifska skala za približno in natančno u dasitev Telefonski pogovor z letečega letala »Halo, ali je tam št. 31.628? V zadnjem času je živa praksa prekrasno dokazala, da more potnik, ki sedi v letalu, ki drvi s hitrostjo 200 km na uro ali še več skozi oblake, govoriti s katerim koli telefonskim naročnikom na zemlji. Prve poskuse v tej smeri so začeli v Ameriki. Do sijajnih rezultatov so pa privedli zadnji poskusi na letališču Hadley pri New-Yorku. Tam so ob najrazličnejših urah vzpostavljali telefonske zveze med drvečim letalom in telefonskimi naročniki, ki so stanovali 30 in več kilometrov proč od letališča. Tako so iz enega samega letala na enem samem poletu poklicali okrog 20 različnih telefonskih številk. In uspeh: vse številke so dobile takoj zvezo in pogovor ni bil prav nič manj glasen in razločen kot pri navadnih telefonskih zvezah. Tehnična izvedba te zveze iz zraka na zemljo je pa bila pravzaprav precej enostavna. Letalo je imelo namreč svojo lastno majhno radijsko oddajno postajo. Kot sprejemni radijski aparat pa je bil vdelan v desno steno v kabini specijelen aparat na štiri elektronke. Električni tok, ki ga je rabil ta sprejemni aparat, je pa dovajal majhen generator, ki ga je gonil veter. Oddajna postaja v letalu je imela energijo 50 Watt-ov in je oddajala z anteno, ki jo je letalo vleklo za seboj. Seveda je letalo spustilo to anteno šele tedaj v zrak, ko je bilo že dovolj visoko. Električni tok za oddajno postajo pa je proizvajal generator, ki je bil že zvezan s pravim bencinskim motorjem letala. Že preje smo omenili, da je bil pogovor ves čas nad vse zadovoljiv, če se je pa letalo dvigalo više in više, je razločnost pogovora pojemala z višino. Pogovor, ki ga je oddajala postaja v letalu, so sprejemali na letališču v Whippany NJ, ki je oddaljeno približno 20 km od letališča v Hadley-u. Tu imajo znane Bell Te-lephone Laboratories svoje zelo obsežne po- Nova visoka antena v studiu, ki bo kesneje služila tudi kot oddajna antena za rezervno postajo, ki jo namerava postaja zgraditi v studiu. Ta rezervna postaja bo oddajala v onih primerih, če domžalska radi kakega defekta odpove, ozir. kadar je treba snažiti stroje. Radio-aparat le težko pregledali ? in če tudi in uporabljenega materijala. I S* TELCf UIMHCK 10 bi ga lahko pregledali, pa še ne boste mogli ugotoviti vrednosti njegovih vezav je izredno cenen aparat, ki je dosegel dosedaj naravnost neverjetne uspehe. Telefunken 10 s serijo bater.elektronk Din 730"— Serija tuljav za valovne dolžine od 200—600 m Din 95'— Še ena serija tuljav za valovne dolžine od 450—2000 m . Din 105 — Telefunken Konus-zvoč-nik L 666 . . Din 385-— TELEFUNKEN Mi imamo največ izkušnje in najmodernejšo konstrukcijo. skusne postaje. Tu je bila tudi telefonska centrala, ki je skrbela za zvezo med telefo-nirajočim v letalu in pozvancem. Pogovor se je razvil na sledeči način: »Hallo, W3XN (značka za sprejemno postajo v Whippany-u), tukaj je W2XB (značka oddajne postajice v letalu)«, je začel dotični, ki je telefoniral v letalu. Kmalu za tem je odgovorila W3XN, zemeljska postaja: »Halo, W2XB, mi se že razumemo!« Po tem uvodu je sporočil telefonist v letalu telefonsko številko abonenta, s katerim je hotel govoriti in v par sekundah je tudi že dobil zvezo z njim. Vsebina pogovora se je tikala tamošnjih vremenskih prilik, hitrosti letala i. p. Kljub temu, da je letalo večkrat letelo skozi oblake in hude nalive, je pogovor ostal vedno razločen. Koristi dobre telefonske zveze letala z zemljo so nedogledne, zlasti še potem, ko bodo vse te naprave tako izpopolnjene, da bodo ob najrazličnejših prilikah in neprilikah brezhibno delovale. Tako bo n. pr. veletrgovec, ki bo potoval v letalu, lahko vsak trenutek dosegel direktno zvezo s svojimi pisarnami, bankami in borzo; ko bo že na stotine kilometrov oddaljen od cilja, bo že med potjo lahko kupil v predprodaji po telefonu vstopnice za gledališko predstavo ali koncert. Velikanske koristi bodo nastale iz tega napredka v vojski: letala bodo vsa svoja opazovanja lahko takoj javile na zemljo, ne da bi jim bilo treba pristajati. V miru pa se bodo na ta način mnogo lažje vršila terenska opazovanja, meritve itd. Pri nočnih poletih bo pa ta zveza sijajna pomoč za točno usmeritev letala. Letala za pisemsko pošto bodo vsako postajo sedaj lahko naprej vprašala, če imajo oddati kaj pošte; če ne, jim ne bo treba pristajati, ker letalo svojo pošto za dotični kraj spusti enostavno s padalom na tla, samo pa leti kar naprej. Zato pa moramo priznati, da je ta nova zveza z letala na zemljo zelo važen napredek, ne samo z ozirom na varnost letalstva, ampak z ozirom na vsesplošni razvoj radia in telefona. Zakaj, če bo s časom imelo vsako večje letalo svojo telefonsko zvezo z zemljo, se bodo precej bolj objasnila vsa zagonetna vprašanja atmosferičnih motenj in dr., kar bo imelo za posledico še eksaktnejši razvoj ra-dio-tehnike. A. Meyer-5chwencke. Detektor (Dalje.) Pri mizarju si damo narediti malo leseno škatlico brez pokrova z zunanjo mero 20 cm 15 cm, visoko pa 10 cm. Za pokrov kupimo ploščo iz trolita ali podobnega izolir-nega materijala v izmeri 20 cm X 15 cm, na katero pritrdimo vse dele aparata in jo potem s štirimi vijaki privijemo na škatlico tako, da so vsi deli zavarovani pred mehanično poškodbo in pred prahom. Na plošči imamo puščice za anteno, vzemljenje, za kristalni detektor in za slušala. V sredi pa je konden-zatorjeva škala, ali kot pišejo, vrtilni gumb, padle, ne da bi jih mogli pritrditi; vrtati pa ne gre z navadnim svedrom, ampak s centralnim, kot jih rabijo mizarji. Vse te malenkosti so važne v toliko, da si prihranimo jezo in škodo kar začetkoma, ker počene, zavrtane in razpraskane čelne plošče pač ne mara nihče gledati. Kako si pa napravimo tuljave? Kot razvidno iz sheme v prejšnji številki, sta potrebni dve tuljavi, antenska in vglasilna. Mi katero besedo pa lahko opustimo, ker nam ma.djarskih tujk ni treba in se v govoru sploh ne rabi. Pod izolirno ploščo, torej v škatlici, pa je vrtilni in pločni kondenzator in dvojna tuljava. Pri vrtanju izolirne plošče je potrebno nekaj previdnosti, ker nam sicer more plošča počiti; tudi si poprej na papir iste velikosti kot je plošča, zaznamujemo vse točke, ki jih bomo na plošči vrtali in jih potem s šilom prebodemo, ko smo gotovi, da so vse razdalje pravilne. Tudi skrbimo, da ne zvrtamo prevelikih lukenj, skozi katere bi nam puščice i s - O-1 — So Te"- 1 f V o1 & - ©-- o • Gr ■ f i o O , —s 1 i 2. bomo obe navili na en valj iz izolirnega materijala. Ta valj kupimo, in sicer naj ima premer 6 cm, dolg pa naj bo 11 cm. Za tuljavi je potrebno 20 m bakrene žice, debele 0'5 mm in dvakrat z volno izolirane. S tankim šilom zvrtamo 1 cm od valjevega roba dve luknjici, skozi kateri potegnemo konec žice, tako da je ta konec dolg 20 cm. Na tuljavo pa navijemo 20 ovojev in konec, zopet dolg 20 cm, potegnemo skozi dve luknjici. Sedaj je na valju navita antenska tuljava, katere začetek privijemo pozneje na antensko puščico, konec pa na puščico, ki je zvezana z zemljo. Ostalo nam je še 16 m žice, ki jo navijemo na isti valj, in sicer 1 cm pod antenske navoje. Oba konca sta dolga po kake 10 cm in je prvi speljan na kondenzatorjev rotor, drugi pa na stator. Tuljavo pritrdimo k izolirni plošči tako, da se je naravnost ne tišči. Na obeh koncih valja zvrtamo luknji, ki sta narazen točno 10 cm. Skozi luknjici na trolitni plošči vtaknemo dva koščka plutovine, debele 8 mm in na to tuljavo, ki jo privijemo z maticami. Naj pa komu ne pade na um, da bi tuljavo namazal s šelakom ali kolodijom ali parafinom, kar se prav pogosto vidi in kar je v električnem oziru zelo škodljivo, v mehaničnem pa nepotrebno. Nad tuljavo pa privijemo vrtilni kondenzator. Njegova maksimalna kapaciteta naj ne znaša nad 300 cm. Ako pa že imaš morda v svojem predalu kondenzator s 500 cm, ga seveda tudi moreš uporabiti, ampak potem od-vij od vglasilne tuljave 4 m žice. Ko kupuješ kondenzator, glej, da ima na sebi čim manj navlake in okvirjev, izvedba naj bo preprosta, ampak solidna. Pritrdi naj se kondenzator na ploščo, če le mogoče z eno samo matico. Kaka je oblika plošč rotorja, je za detektorski aparat popolnoma brezpomembno, pač pa važno za aparate z elektronkami. Pri teh je treba kondenzatorje z zelo stegnjenimi rotorskimi ploščami, ker sicer se množica postaj z visokimi frekvencami ali nizkimi valovi gnete na zadnjih stopinjah kondenzatorjeve skale. Meni posebno ugajajo angleški vrtilni kondenzatorji znamke »Formo«, ki se po svoji preprosti konstrukciji in solidni izdelavi ločijo od avstrijskih fabrikatov, ki so pri nas na splošno vpeljani. Vsekakor pa je za naš aparat zavreči vrtilne kondenzatorje, ki imajo mesto zraka kak drug dielektrikum, to je, da imajo med ploščami rotorja in statorja sljudo, pertinaks ali kaj podobnega. Ti imajo sicer mnogo manjšo obliko in nižjo ceno, so pa v električnem oziru pomanjkljivi in ne odgovarjajo principu low-loss. Vzporedno s kondenzatorjem je sklenjena, kot že omenjeno, vglasilna tuljava in tako tvorita ta dva dela tako zvani vglasilni ali resonančni 'krog, ali sklenjeni nihalni krog. Kondenzatorjev stator je nadalje sklenjen tudi z puščico, v katero se vtika kristalni detektor, in sicer ono vtikalo, ki je v zvezi s kovinasto spiralo detektorja. Kondenzatorjev rotor pa je tudi zvezan z eno puščico, v katero se vtika konec telefonske vrvice. Druga telefonska puščica pa je zvezana z ostalo puščico detektorja, in sicer z ono, ki se spoji s kristalom. Ostane nam še montiranje bločnega kondenzatorja. Ta naj ima od 1000 do 2000 cm kapacitete in ni treba gledati pri nakupu na kako špecijalno speljavo, le trdne vijake in matice naj ima, da ga je mogoče z lahkoto pritrditi na obe telefonski puščici. Onih par vez iz vrtilnega kondenzatorja na detektor-jevo, oziroma telefonsko puščico in od kristalne do druge telefonske puščice naj se izvrši z debelo bakreno žico, ki naj bo po-srebrena. S to žico se tudi pritrdi bločni kondenzator na obe telefonski puščici, ne da bi ga z vijaki privijali na čelno trolitno ploščo. S tem je konstrukcija detektorskega sprejemnega aparata končana, ko smo še na kon-denzatorjevo os pritrdili škalo, ki pa naj se ne dotika in ne drgne trolitne plošče, kar povzroča pri sprejemanju neprijetno šumenje. Najvišja stopinja škale, ki je 180 ali pa 100, naj bo zgoraj, ko je kondenzator popolnorpa sklenjen. Ko je vse to dovršeno, privijemo ploščo z vsemi na nji pritrjenimi deli na škatlico, v ono puščico, ki je zvezana z začetkom antenske tuljave vtaknemo vtikalo, zvezano z anteno, na nasprotni strani pa je puščica, kamor pride vtikalo, zvezano z zemljo. Nad kondenzatorjevo škalo namestimo kristalni detektor tako, da pride njegova kovinska spirala v ono puščico, ki je spojena s kondenza-torjevim statorjem. V puščice za telefon pa vtaknemo oba konca vrvice slušal. Ko kupujemo slušala, ne glejmo preveč na ceno, ki variira med 60 in 200 Din. Prepoceni slušala navadno niso dobra, pa tudi njih izdelava ni enakomerna, tako da če si enkrat dobil za mal denar primerne slušalke, boš drugič morda naletel pri isti znamki na povsem manj vreden eksemplar. Tudi ni upor tuljavic pri vseh slušalih enak in imajo navadno po 2000 ali 4000 ohmov upora. Ako mislim poslušati na detektor sam, le z enimi slušalkami, potem bom raje kupil take s 4000 ohmi upora, če pa si nabavim več parov slušal, da bo zraven mene na lastne slušalke mogel poslušati prijatelj ali žena, tedaj si kupim take z 2000 ohmi upora. V tem slučaju vtaknem v puščice na aparatu od vsakih slušalk eno vtikalo. Ostali dve vtikali obeh slušalk pa zve-žem skupaj z bakreno žico. Pravimo, da so slušala zvezana zaporedno z aparatom. Kako bom pa iskal sprejem z novozgrajenim aparatom. Ako nisi oddaljen od oddajne postaje več kot 30 km, tedaj moreš poslušati njeno oddajo tudi čez dan, če pa si oddaljen čez 60 km, pa pride za sprejemanje vpoštev le večer. Tedaj skrbi, da je na antenskem stikalu zvezana antena z aparatom in ne z zemljo. Potem si natakni na glavo, oziroma na ušesa slušalke in se vsedi zraven aparata. Najnatančnejše delo je to, da name- stiš spiralo ali kovinsko konico prav narahlo na tako mesto kristala, ki je občutljivo. Ko si uredil detektor, zasuči kondenzatorjevo škalo počasi od enega konca do drugega in če le dobiš kak glas, je znamenje, da je aparat v redu. Tedaj ti preostaja le, da iščeš na kristalu najobčutljivejše, oziroma najglasnejše mesto. Z aparatom, ki je sestavljen po našem navodilu, je mogoče dobiti sprejem večjega števila oddajnih postaj. Tako je razen Ljubljane gotovo po vsej Sloveniji slišati. Budimpešto, Dunaj, Moravsko Ostrovo in še kako laško postajo. V zimskem času je sprejem seveda mnogo jačji in čistejši kot poleti, največ pa je odvisno od visokosti in pravilne speljave in napeljave sprejemne antene. Z Slika 3. Navedem naj seznam delov, ki jih je treba za sestavo detektorskega aparata po našem opisu: trolitna plošča 20 cm X 15 cm, debela 4 mm, valj iz izolirnega materijala v premeru 6 cm, dolg 11 cm, vrtilni kondenzator 300 cm, skala za kondenzator, bločni kondenzator 2000 cm, kristalni detektor, 20 m bakrene žice 0'5 mm dvakrat z volno izolirane, 6 puščic s 4 mm notranjega premera z maticami, 2 vijaka z maticami 20 mm dolga za pritrditev tuljave, slušalke, 50 m antenske žice za anteno in vzem-Ijenje, 2 jajčni verigi s 3 členi, antensko sklepalo, 5 m izolirane žice za dovod od sklepala do aparata, 4 vtikala ali banane za anteno, zemljo in slušala. Vsa ta naprava, to je antenski materijal, kompleten detektorski aparat in slušala bi te stalo kakih 400 Din. Materijal za sestavo samega detektorskega aparata bi pa prišel na približno 180 Din. Omenim naj še, da detektorskim aparatom, ki so v prvem pasu oddajne postaje, to je do 30 km od Domžal, ni potreben niti vrtilni kondenzator, s čimer odpade največji izdatek za aparat. Tu se zveže tuljava en konec z anteno, drugi z zemljo. (Slika 3.) Pač pa je treba tuljavo prirediti dolgosti sprejemne antene in pa dolgosti vala oddajne postaje. To pa nikakor ni pretežko, ker ne gre za veliko natančnost. Z žico, ki je zvezana z zemljo, iščemo na neizoliranih mestih na ovojih tuljave one točke, kjer je sprejem naj-jačji. Tam pritrdimo zemljo, ostale ovoje pa odstranimo. Severni tečaj se pogovarja z južnim. Polarna ekspedicija Amerikanca Hobbs-a, ki se sedaj nahaja v vodah v bližini severnega tečaja, javlja, da je že dalj časa v brezžični zvezi z ekspe-dicijo na južnem tečaju, ki jo vodi znani letalec Byrd. Radio-pogovor s tečaja na tečaj je pa res izrednost, ki se jo splača omeniti. /MU CEH SI \ \ff f j(f\//if Upotrebite Tungsram Darilc vc elehtronke! Uspehi dunajske postaje na kratke valove. Dunajska oddajanja na kratkih valovih morejo zaznamovati doslej zelo dober uspeh. Od 46 došlih sporočil o sprejemu se glasi 35 zelo dobro. Iz Avstrije same pa jih je jedva 18. To kaže, da oddajna postaja v krogih avstrijskih poslušalcev na kratke valove ne nahaja interesa, kot so ga pričakovali dobiti. Poskusi postaje se nadaljujejo in sporočila o sprejemu se rade volje sprejemajo. Radijski programi po ultravioletnih žarkih. V New-Yorku so se predvajali poskusi, kako je možno prenašati v precejšnjo daljavo glas kake osebe istočasno z njeno živo sliko s pomočjo ultravioletnih žarkov. Predvajal je te poskuse iznajdi-telj Paul A. Kober, nekdanji sodelavec znanega in-ženerja General Electric Co., dr. Alexandersona. Pokazal je, da se da s pomočjo ultravioletnih žarkov prav tako dobro telefonirati, kakor z radijskimi valovi. Po izjavi iznajditeljevi je mogoče, govoriti z njegovim sistemom v daljavo okr. 40 km, in prorokoval je, da se bodo v doglednem času v mnogih mestih z visokih stolpov mogla oddajati lokalna radijska in daljnogledna sporočila z ultra-violetnimi žarki. Tudi za tajno telefonijo more imeti ta metoda svoje prednosti. Dve postaji lahko dan in noč govorita med sabo, ne da bi jima mogel kdorkoli prisluškovati, ker ne moreš sprejemati ničesar brez aparatov, ki jih je zasnoval dr. Kober. Izglede ima ta sistem predvsem za promet med ladjami ter med ladjami in postajami na kopnem v vseh tistih slučajih, ko je tajnost velike važnosti. Daljnogledna naprava, kot jo uporablja dr. Kober, obstoja iz normalnega aparata z razdelilnimi ploščami. Mesto da bi se slike pretvorile v električne tokovne impulze, se pretvorijo v ultra-violetne žarke. Oddajna priprava obstoja v glavnem iz indukcijske svetiljke, ki je zasenčena s propustilom, ki propušča samo ultravioletne žarke. Ta svetiljka ne zabrli nič manjkrat nego 300.000-krat na sekundo in proizvaja žarek, ki prenaša glasove in slike. Dve fotoelektrični stanici na strani sprejemnega aparata sprejemata ta žarek in ga pretvorita v električne impulze, ki se končno pretvorijo s pomočjo neonske cevi v glasove in slike. Telelux — novi robot, ki uboga na svetlobna znamenja. Westinghouse Electric Co. je pred kratkim izdelala za poizkus zopet nov tip stroj-človeka. Ta novi električni človek je nekak bratec že znanega robota Televox; vsa razlika med njima obstoja le v tem, kar že ime samo kaže, da prvega vodijo glasovna znamenja — odtod Tele-vox — drugega pa svetlobni žarki, oz. znamenja — zato ime ■— Telelux. Ta robot ima dve za gotovo svetlobo jako občutljivi celici, od katerih ima ena to nalogo, da izbira med tremi električnimi krogotoki, druga pa, da izbrani krogotok ali sklene ali prekine. S posebnim aparatom se potem obsvetli tega robota oz. njegovi dve celici z dvema pramenoma žarkov, ki vplivata na celici. Z različno kombinacijo krogotokov in prekinjanja oz. toka je pa mogoče, da robot izvršuje najrazličnejše akcije. Najbolj zanimivo je pa to, da se more voditi ta robot celo iz razdalje 25 m in da ga noben šum in ropot ne more »razburiti«. Prvi poskusi, pri katerih je prižigal in ugašal električne luči po dvorani, so se obnesli v splošno zadovoljnost. Praktično bi se ti roboti dali zlasti dobro porabiti na letališčih, kjer požre velikanski ropot motorjev skoro vsa akustična znamenja in ukaze, dočim gre svetlobni žarek nemoteno mimo vsega tega. Radio zveza z Marsom. Že več let mislijo radio-strokovnjaki, da bo mogoče dobiti kako zvezo z Marsom s pomočjo prav kratkih in močnih radijskih valov. Zakaj nešteto jih je, ki menijo, da ta veliki planet ni zapuščen, ker so tam skoro vse razmere precej podobne zemeljskim. In marsikomu se je porajala misel: če so tam gori bitja, zakaj bi se jim mi, ali oni nam na kak način ne javili? Prav mi bi danes to lahko poskusili s kratkimi radijskimi valovi, o katerih vlada danes prepričanje, da prodro še najdalj v vsemirje. — Pa se je oglasil D. E. O. Hul-burt, fizik mornariškega laboratorija Združenih držav Sev. Amerike in izjavil, da je dognal, da je vsaka zveza z Marsom pod valovno dolžino 100 m zaradi gostega zračnega oklepa krog tega planeta izključena. S tem so pa padle zadnje sanje fanta-stov o zvezi z Marsom, ki bo ostal še nadalje osamljen in nedoklican, kot popreje. Radio in vulkanski izbruhi. Zadnji izbruh Vezuva je dokazal, da se kot predhodnice izbruha vedno javljajo močne motnje v radijskih sprejemnih aparatih v širši okolici vulkana. Observatorij na Vezuvu sicer nima nobenega radijskega aparata in se je zato treba pač zanesti na tozadevna poročila amaterjev. Na vsak način pa velja, kar so ugotovili tudi po vsesplošnih poročilih, da so se programi vseh postaj v območju 1000 km od ognjenika čuli v dnevih pred izbruhom mnogo slabše in z mnogo silnej-šimi motnjami. — Če se bo dala ta ugotovitev še naprej znanstveno izpeljati, potem lahko upamo, da bo v teku časa radijski aparat postal indi-rektni napovedovalec vulkanskih izbruhov v vseh tistih krajih, ki morda še danes in vsako uro žive v negotovosti radi nerazumljivih gibanj v notranjosti naše zemlje. Antenski drogovi naj se razsvetle. Federal Radio Commission, ki ima v radiu Združenih držav merodajno vlogo, je naprosila različne postaje, naj antenske drogove zvečer razsvetle, Zgodilo se je namreč opetorano, da so letala trčila ob antenske drogove. Ker dotične postaje prošnji komiteja niso hotele ustreči in ta tudi nima moči, da bi jih prisilila, je bil vložen v parlamentu predlog, naj se izda zakon, po katerem bi bile vse postaje obvezane, da ob mraku razsvetlijo antenske drogove. K muzikalnemu sporedu. V nedeljo 4. avgusta bo prenos ljudske veselice povodom slovesne otvoritve Godbe-nega doma v Domžalah. To je prvi tovrstni poskus in radovedni smo, kako bo stvar uspela. — V splošnem bo teden posvečen v pevskem pgledu operni ariji: pela jih bo gospa Staller-Stotterjeva in tenorist lipske opere g. L. Bajde. Njegov prvi nastop v naši postaji je pokazal, da je izredno vajen peti pred mikrofonom. — Svoj redni nastop imata Radio-kartet (člani kr. opere) in kvartet Glasbene Matice. — Od dne do dne se vedno bolj uveljavlja postajni Radio-orkester, ki postaja konkretnejši in v vseh pogledih zrelejši in lahko rečemo vseskozi na višku. Naročnikom. Naša revija živi izključno od naročnine. Zato prosimo vse naše naročnike, da nam dolžne zneske čimpreje poravnajo, da bomo mogli zadostiti svojim obveznostim. Naročnina je sledeča: četrtletna 40 Din, polletna 75 Din, celoletna 140 Din. ▼▼▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Vprašanja in odgovori. Da bo naša revija nudila svojim naročnikom še več koristnega in poučnega, smo sklenili vpeljati rubriko »Vprašanja in odgovori«. Amaterju včasih ponagaja ta ali oni del pri aparatu, zvočniku, bateriji, anteni itd., pa si ne zna pomagati, včasih rešitev najde, pa si pojava samega ne zna razložiti; takemu bomo v listu radevolje dali nasvetov in pojasnil; marsikdo bi si rad aparat izboljšal, kupil drugega, pa bi rad navodil itd., itd., tovrstnih vprašanj bo vse polno. Naš list bo z nasveti vedno na razpolago in bo uredništvo vprašanja in odgovore nanja, ki bi bili pomembni tudi za druge čitatelje, priobčilo v listu, na druga vprašanja, ki bi se tikala le vprašalca samega, pa bo odgovorilo pismeno. Staviti vprašanja ima pravico vsak naročnik lista; na zadnji strani bo vsaki številki dodan kupon, ki naj ga vprašalec izstriže ter obenem z znamko za 1 Din pošlje na uredništvo Radio-Ljubljana, Miklošičeva 5. Ljubljana. Ludovik Bajde, član lipske opere. G. kapelniku Petriču in vsem njegovim zvestim, najlepše čestitke! — Sploh je misel glede stalnih Radio-orkestrov povsod stopila v ospredje. »Radiowelt« piše v 29. številki med drugim: »Drugi naš predlog je: ustvarite, prvovrstni radio-orkester. Vse pomembnejše postaje so prišle na podlagi izkušenj do tega spoznanja. Poznavalci glasbenih programov raznih postaj poznajo vse neštete prednosti, ki jih ima postaja od lastnega orkestra. Ne le, da izpolni velik del dnevnih programov, tak orkester je na razpolago tudi za izpolnjevanje vrzeli pri drugih večerih in se z izrednim pridom lahko uporablja pri raznih pestrih programih. Tak orkester je siguren sotrudnik, s katerim se svobodno razpolaga in ki nikdar ne odpove. Če ima pri tem še dosti časa za skušnje, ne pride niti najmanj v poštev monotonost programa, marveč slej-koprej pestrost in svežost.« - 29- »Mici, osem dni je že pajčevina v kotu!« »Ježeš, sem pa mislila, da spada k radiu!« Nedelja, 4. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.30 Poljedelska ura, ing. Čer ne 11.00 Koncert Radio-orkestra: Vmesne samospeve poje gdč. Vedral: Dvorak: Kež duh muj sam, Novak: Balada, Novak: Ciganska melodija, Krička: Uspavanka, Krička: Alabatros, Kvapil: Dež, Jirak: Chan-son 'amour, Štepan: Jizda noci 15.00 Prenos iz Domžal ob priliki otvoritve Godbenega doma (prenos iz veselič-nega prostora) 20.00 Prenos koncerta iz Union- skega vrta 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 11.00 Plošče 12.00 Isto 13.15 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Poljudni napevi 20.00 Predavanje: A. Markovič, Beograd, njegova periferija in okolica 20.30 Radijski orkester (člani beogr. opernega orkestra): 1. Sousa: E1 Capitan, koračnica. — 2. J. Straufi: Lagune, valček. — 3. Wa-lace: Maritana, uvertura. — 4. Vollstedt: Orientalski trebušni ples. — 5. Lehar: Potpourri iz operete Paganini«. — 6. K uči k: Rajanje amoretov, valčkov interni ezzo. — 7. Mosz-ko\vsky, Španski plesi. — .S. Urbach: Mirovni zvonovi. koračnica. — 9. Urban: Srbske pesmi, potpourri 21.30 Čas. — Dnevne vesti (Politika) 21.40 Srbske pesmi ob sprem-ljevanju klavirja. Gospa P. Jesič, čl. beogr. operete: 1. Zašto plačeš. — 2. Jošt' ne sviti bela zora. — 3. Ljubio se beli golub. — 4. Oj Boga ti. — 5. Što mi rje milo i drago. — 6. Sa- kri bljede tvoje zrake. — 7. Stojanke 22.30 Septet pihal: 1. Ruska koračnica. — 2. Veselje do plesa, valček. — 3. Koncertna polka. — 4. Iz Vzhoda, potpourri. — 5. V ziljski dolini. — B. Kakor blisk, galop 877 kc Zagreb 0 7kW 11.30 Dopoldanski koncert 17.00 Prenos godbe iz slaščičarne »Man on« 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Salonska glasba. Sodelujejo: prof. dr. Hugo Mi-halovič (klavir), Bohumil Tulaček (violina) in Vikt. Koščica (cello): Mozart: Menuett, Čajkovskij: Se-renade melancolique, Fi-bich: Rondino, Padere\v-ski: Menuett, Faure: £le-gie, Pergolese: Tre giorni, Beethoven: Andante iz V. simfonije, Drdla: Serena-da, D' Ambrosio: Podok-nica, Rubinstein: Torea-dor et Andalouse, Dora Pejačevič: a) Spomin, b) Humoreska, Glinka: škr-janec, Popper: Gavotte, Mozart: Menuett 21.50 Dnevne in vremenske vesti 20.00 Godba za ples 212 5 kc Varšava 10 kW 1.0.15 Prenos službe božje iz poznanjske stolnice 15.00 Plošče 17.00 Poljuden koncert 20.30 Ljudski koncert 22.45 Godba za ples 563 kc Miinchen 4kW 10.00 Evang. jutr. slovesnost 12.00 Promenadni koncert 14.30 Revija dneva (plošče) 16.00 Zdravil, konceH monakov-skega koncertnega društva 18.15 Koncert monak. stolnega zbora 19.30 Knut Hamsun 20.15 Koncert komorn. orkestra 22.45 Godba za ples 581 kc Dunaj 15 kW 11.20 Koncert dunajskega simf. orkestra 15.00 Oddajanje slik 15.30 Popoldanski koncert 18.00 Razne lovske zgodbe 19.00 Petje, arije 19.40 Čas. — Vreme 19.45 »Okrog Afrike Večerni koncert. — Oddajanje slik 617 kc Brno 2 4 kW 7.00 Koncert iz Karlovih varov 9.00 Nabožna glasba 11.00 Iz Bratislave: Godba iz Trenč. toplic 12.00 Iz Prage: Godba 19.00 Radiokabaret 20.00 Simfon. koncert 22.20 Koncert iz Mar. topi ic 635kc Langenberg 40kW 9.05 Katoliška jutranja slovesnost 12.30 Petje na prostem 20.00 »Baron-cigan , Straufi Nato do 24.00 koncert 653 kc Ziirich 0 7kW 12.30 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Koncert poljudnih pesmi 21 .(K) Lahka muzika 716 kc Berlin 4kW 9.00 Juiranja slovesnost 11.00 Zabavna glasba 12.00 Opoldanski koncert 15.00 Sonate 16.00 Plošče 17.00 Zabavna glasba 19.00 Vojaška godba 20.00 Knut Hamusn 20.45 Orkestralni koncert Do 0.30 plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Služba božja iz Poznanja 17.00 Poljudni koncert iz Varšave 20.30 Koncert iz Krakova 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.30 Opoldanski koncert 15.30 Popold. koncert 20.30 Solistični in orkestralni koncert 22.15 Nočni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 7.00 Prenos iz Hamburga 8.15 Jutranja slovesnost REPREZENTANCA RADIO TOVARNE Telefon 3198 Telefon 3198 Ljubljana, Miklošičeva cesta 34 I ■t „ INGELEN U 4 štiriclektronski aparat z elektronkami (visokofrekvenčni zzamreženo anodo).......Din 3930'— Dobi se v vseli radio trgovinah! U 4W štirielektronski aparat, ki ne potrebuje nobenih baterij, ampak se priključi na izmenični tok . . . Din 6400'— INGELEN U 7 l ltrndvne aparat sprejema z okvirno anteno vse postaje 200—2000 m Ingelen zvočnik Ramona . . Din <>oo- Sprejemamo zastopnike za deželo 17.00 Koncert 20.30 Koncert 22.00 Prenos ljudske veselice Kasseler Zissek Nato plesna godba 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.15 Orkester 13.30 Nabožna glasba 20.30 Koncert vojaške godbe 20.45 Tango s petjem 21.00 Koncert. Odlomki iz kom. oper 21.30 Simfonski koncert 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4 kW 7.00 Pristaniški koncert 9.15 Jutranja slovesnost (iz Kiela) 14.45 Glasba iz balkanskih dežela (iz Hannovra) 17.30 Iz Breslava: nemška plavalna prvenstva 18.40 Iz Bremena: Ciganski napevi 20.00 Zabaven koncert 833 kc Stuttgart 4kW 11.15 Evangeljska jutranja slovesnost 12.00 Promenadni koncert 17.00 Zabavni koncer t 19.30 Posebni koncert nemške del. pevske zveze I 21.30 Evropske ljudske pesmi 22.45 do 0.00 Godba za ples 878 kc Praga 5 kW 9.00 Nabožna glasba (iz Brna) 16.30 Orkestralni koncert 19.00 Radiokabaret (iz Brna) 20.00 Prenos iz Karlovih varov 4. simf. koncert 22.20 Koncert iz Marijinih toplic 896 kc Poznanj 1 5 kW 10.15 Prenos iz poznanjske stolnice 17.00 Plošče 19.00 Koncert ■ vojaške godbe 20.30 Večerni koncert (iz Krakova) 23.00 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 10.15 Služba božja iz poznanjske stolnice 20.30 Večerni koncert 22.45 Prenos koncerta iz Varšave 1085 kc Konigsberg 4 kW 9.00 Jutranja pobožnost 11.15 Koncert 13.05 Opoldanski koncert 16.15 Koncert po željah 18.30 Plošče 20.00 Knutu Hamsunu 22.30 Zabavna in plesna godba 1139 kc Košice 2 5kW 7.00 Koncert iz Karlovih varov 11.00 Iz Prage: Koncert iz Trenč. toplic 12.00 Iz Prage: Orkester 16.30 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 19.00 Iz Brna: Radiokabaret 20.00 Simfon. orkester iz Karlovih varov 22.20 Koncert iz Mar. toplic 1157 kc Leipzig 4kW 8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnot 11.00 Zdraviliški koncert 16.00 K 70. rojstnemu dnevu Knuta Hamsuna 17.30 Pesmi sodobnih draždan- skili komponistov 19.30 Mandolinski in kitarski koncert Do 0.30 godba za ples 1184 kc Breslau 4kW 9.00 Jutranji koncert 11.00 Katoliška jutranja slovesnost 12.00 Jubilejno slavje zveze nem. rud. delavstva 15.30 Popold. zabava 19.00 Skladbe Joh. Rietza 20.30 Teater v teatru. Zabavni slušni prizori Ponedeljek, 5. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 13.00 13.30 18.00 20.00 20.30 22.00 698 Reproduc. glasba Časovna napoved, borza, reproduc. glasba Iz današnjih dnevnikov Koncert Radio-orkestra Družinski mir, podlaga vsake vzgoje, g. Pero Horn Koncert Radio-kvarteta (člani kr. opere): Schu-bert: Rosamunda, uvertura, Gounod: Romeo in Julija, fantazija, Raff: Cava-tina-vijolina solo, profesor Jeraj, Beethoven: Sonata v mesečini, I. stavek, Se-ligmann: Grška pesem, cello solo, gosp. Feršnik, Glinka: Serenada, Lehar: Žolta jopica, divertisse-ment, Čajkovskij: Canzo-netta, vijolina solo, prof. Jeraj, Zaje: Duet iz »Zrinj-skega«, Gervais: Souve-nir de Spaa, cello solo, g. Feršnik Časovna napoved in poročila kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Radio Jazz 18.30 Predavanje. Prof. Ardija-ševič: Misli o ljudski pro-sveti 20.00 Vojin Puljevič: Anekdote iz nekega uredništva 20.30 Radijski kvartet: B i z e t -jeva ura. 1. Djamileh, uvertura. — 2. Carmen, Operna fantazija. — 3. Lovci na bisere, Operna fantazija. — 4. Druga arle-žanska suita: a) pastorale, b) intermezzo, c) menuet, d) furandole 21.35 Čas. — Dnevne vesti (Politika) 21.40 Češka pevska ura. Gosp. Milan Kovačič, lir. tenor, 1. Hviždalek: Jesenska pesem, Zimska pesem. — 2. Friml: Tihe noči. — 3. Ljudske pesmi: a) Okolo Libiee, b) Rajneraček, c) Kad sam plela len 22.30 Plošče 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Prenos iz Prage v okviru srednjeevropskih simultan- skih večerov. Dirigira O. Jeremiaš, solist František Daniel (violina): 1. Jar. Hrička: Adventus, simfon. pesnitev, 2. Musique de la Nuit, Nocturno za violino s spremljavo orkestra, op. 17, 3. Zdenek Fibich: Druga simfonija es-dur za veliki orkester 20.30 Dnevne in vremenske vesti 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16.40 Plošče 18.00 Lahka glasba 20.30 Mednarodni koncert iz Prage 22.45 Godba za ples (iz K rakov a) 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Pevska ura 20.15 Orkestralni koncert 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 19.55 Čas. — Vreme 20.00 L. v. Beethoven: Daljni ljubici 20.30 Prenos iz Prage Večerni koncert Oddajantie slik 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Mor. Ostrave: Opold. koncert 17.30 Iz Bratislave: Popold. koncert 19.05 Iz Mor. Ostrave: Koncert 20.30 Iz Prage: Mednaroden koncert 635kc Langenfaerg 40kW 12.10 Plošče 13 05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.10 Večerni koncert Nato do 24.00 koncert 653 kc Ziirich 0 7 kW 12.32 Koncert orkestra 16.00 Koncert 20.10 Pestra ura 21.00 Operna ura 716 kc Berlin 4kW 14.00 Jazz (plošče) 17.00 Koncert 19.00 Zabavna glasba 20.00 Mandolinski orkester 20.30 Mednarodni koncert iz Prage 22.30 — 0.30 godba za ples 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 20.00 Koncert 20.30 Koncert iz Varšave 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče (vedra glasba) 16.00 Popold. koncert 20.30 Koncert 21.00 Iz Basla: Komorni koncert 21.45 Orkestralni koncert 22.15 Nočni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Iz oper (plošče) 16.15 Koncert 20.15 Literarna prireditev — Knut Hamsun 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.15 Pesmi 13.30 Orkester 20.30 Simfon. orkester 21.00 Koncert. Odlomki iz kom. oper 21.40 Recitacije 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 20.00 Po nemških kopališčih 0.30 Nemške uverture 833 kc Stuttgart 4kW 10.30 Glavna prireditev nemške del. pevske zveze 16.15 Popold. koncert 20.00 Leharjev večer 21.30 Monakovski komiki 22.15 Ura pesmi 22.45 — 0.00 Zabavni koncert 878 kc Praga 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Koncert postajnega orkestra 13.55 Borza 16.00 Tržna poročila 16.30 Iz Bratislave: popold. koncert 19.05 Godba 20.30 Mednarodni koncert. Izvaja postajni orkester pod vodstvom O. Jeremiaša: 1. J. Krička: Adventus. Poeme symphonique op. 33. 2. K. B. Jirak: Musi-que de la nuit. Notturno za violino in orkester op. 17. — Odmor. — 3. Zd. Fibich: II. simfonija za veliki orkester op. 38. — (Allegro moderato — Adagio — Scherzo — Allegro energico) 22.20 Plošče 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 18.00 Popold. koncert 20.30 Mednarodni koncert iz Prage Izboljšajte Vaš sprejemni radio aparat s PHILIPS „MINIWATT" t- Najvažnejši del vsake radio-insta-lacije so žarnice za sprejemanje. Slaba žarnica pokvari tudi najboljše delovanje dobrega aparata. Zahtevajte zato le najboljše, kar Vam nudi veda in tehnika ter kupujte samo PHILIPS „MINIWATT" žarnice za sprejemanje. PHILIPS RADIO Zahtevajte od vašega radio trgovca! Generalno skladišče: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino: „NORIS" k. d. Zagreb, (Junduličeva 26 Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino in Srem: VIKING, k. d. Beograd, Kneginje Ljubice 8 '(g 010508060304040707100506061010101006061010100506030607060506060705081005050510110609050806090608060806060707100305090902070109070708050909010907010505060505080809070807 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 20.30 Mednarodni koncert iz Prage 22.45 Prenos koncert iz restavracije 1085 kc Konigsberg 4kw 11.30 Plošče 16.30 Zabavna glasba 20.00 Georges Courteline 21.00 Cellistični koncert 21.00 Pisma dveh, ki se ljubita 22.30 Zabavna glasba 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproduc. glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 lz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Recitacije iz nemške literature 17.55 Radijski kvartet 20.00 Srbsko-nemška ura 20.35 Srbski napevi. (Srb. cigan, godba) 21.40 Cas. — Dnevne vesti (Politika) 31.50 Predavanje. Dušan Gru-bič: Privatno sodelovanje pri rešitvi gospodarske krize 22.15 Jovanče Micič v vojni. Humor. monolog. Prednaša g. Jo v. Antonijevič 22.35 Radijski kvartet. Slovanska oper. glasba: 1. Cui: Fils du Mandarin. uvertura. — 2. Smetana: Dalibor, operna fantazija. — 3. Mussorgski: Boris Godunov, op. fant. — 4. Borodin: Kmetski zbor. — 5. Glinka: Ruslan, uvertura 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Večer humoristov. Sodelujeta: Joža Ivahič in Kru-noslava Frlič. Češke: »Maščevanje , »Protekcija«, Kameleon , »Inšpektor/. Averčenko: »Predrznežk, Na letovišču«:. Proven- 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Koncert 17.10 Orkestralni koncert 19.05 Iz Bratislave: Koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Koncert 20.00 Ura valčkov 21.00 Komorna glasba Do 24.00 plesna godba 1184 kc Breslau 4 kW 19.50 Pregled o umetnosti in literaturi 20.15 Knutu llamsunu calske: »Poskusni kunec« (dialog), »Male laži«- (dialog) 21.50 Dnevne in vremenske vesti 20.00 Lahka večerna glasba 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 16.40 Plošče 18.00 Ljudski koncert 20.00 Koncert orkestra na 563 kc Miinchen 4 kW 11.20 Plošče 12.55 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 »Leteči Holandec. Ro- mant. opera v 3 dej. R. Wagner 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.00 čelistični koncert 19.30 Čas. — Vreme 19.35 Sonate 20.40 Poljuden koncert 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Bratislave: Opold. koncert 16.30 Iz Prage: Vojaški orkester 19.00 Prenosi iz Prage 635kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Domača glasba 20.45 Ljudstvo in domačija 653 kc Ziirich 0-7 kW 12.32 Plošče 16.00 Koncert 17.15 Plošče 20.00 Večer Heinr. Leutholda 716 kc Berlin 4kW 14.00 Poljudni spored (plošče) 17.00 Zabavna glasba 19.35 Italijanske pesmi in serenade 21.00 Orkester na pihala 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Poljudni koncert iz Varšave 20.00 Koncert iz Varšave 22.45 Petje 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (godba za ples) 16.00 Koncert 20.30 Poljudni koncert 21.20 Vedra večerna glasba 22.15 Nočni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.30 Pester program (plošče) 16.15 Koncert 20.15 Veseloigra: >Rugby 21.45 Iz Kassela: Koncert 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solist, koncert 13.15 Simfon. orkester 20.30 Harmonika 20.55 Pesmi 21.15 Odlomki iz oper 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4 kW 16.15 Ven v svobodo! (Iz Bremena) 17.00 Čajanka ob petih 20.00 Poletje (iz Hannovera) 21.30 Iz Bremena: Koncert iz Norderneya 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Plošče 16.15 Popold. koncert 20.15 Knut Hamsun 21.45 Zabavni koncert 878 kc Praga 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Koncert iz Bratislave 13.55 Borza 16.0O Tržna poročila 16.30 Vojaški koncert 19.05 Tamburaški koncert 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Poljudna glasba 22.20 Godba za ples 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 18.00 Ljudski koncert (iz Varšave) 20.00 Večerni koncert (iz Varšave) 22.45 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 17.00 Plošče 18.00 Prenos koncerta iz Varšave 20.00 Prenos koncerta iz Varšave 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Plošče 16.30 Zabavna glasba Torek, 6. avgusta 20.00 Poljuden koncert 21.30 Ura novel 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 527 kc Ljubljana 2 5 kW Opoldanski program odpade 18.(X) Pravljice, pis. Milčinski 18.30 Reproduc. glasba 20.00 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina 20.30 Pevski koncert ge. Staller-Stotterjeve, konc. pevke: R. Wagner: Lohengrin, Elsin sen, Mayerbeer: Robert hudič, Cavatina, Pu-ccini : La Boheme, Povest Mirni, W. A. Mozart: Čarobna piščal. Arija Pa-inine, Niccolai: Vesele žene Windsorske, Arija gospe Fluth 21.30 Koncert Radio-orkestra 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.00 Dečja ura 17.25 Radijski kvartet 18.25 P r e d a v a n j e. Dr. A. Cvetkovič: O higieni 20.00 Bran. čošič bere lastne povesti 20.30 Jugoslovanske pesmi ob klavirju. Sodel. Br. Pomo-rišac, oper. pevec in Ilija Božič, baritonist: 1. Tri junaka. — 2. Oj Merimo. — 3. Zašto smo se sreli. — 4. Kada mi zvezdo. — 5. Eligija. — Kaži mi kaži. — 7. Konja jase. — 8. Tiho je more 21.30 Čas. — Dnevne vesti (Politika) 22.30 Radijski orkester' 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Prenos iz Ljubljane: I. Večer arij Kathe Staller-Stotterjeve. R. Wagner: 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Solistični koncert 20.30 Letska klavirska glasba 1184 kc Breslau 4kW ■■■MHMHB Elzin sen iz »Lohengrina«, Meyerbeer: Kavatina iz »Roberta vraga«, Puccini: Mimijeva povest iz »La Boheme«, W. A. Mozart: Arija Pamine iz »Čarobne piščalk, Nicolai: Arija ge. Fluth iz »Veselih žena \vindsorskih«. II. Koncert radijskega orkestra 20.30 Dnevne in vremenske vesti 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Koncert orkestra iz gledališča »Morskie oko« 20.30 Solistični koncert 22.45 Godba za ples 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 10.00 Poslovilni koncert Maxa Kreuza 20.35 Joh. iNestroy: Smejoči se filozof starega Dunaja 22.45 Koncertna glasba 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Naloge radijske glasbe v bodočnosti 19.55 Čas. — Vreme 21.00 Pesmi različnih narodov 21.30 Lahka večerna glasba 617 kc Brno 2 4kW 16.30 Iz Prage: Popoldanski koncert 19.00 Prenosi iz Prage 635 kc Langenberg 40kW 10.00 Start evrop. letal, tekme v Parizu 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Glasba in poezija Indijancev 21.00 Vedra sreda 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Koncert 16.00 Koncert 20.00 Proslava dun. glasb, pisatelja Ed. Nanslicka ob pril. 25. obletnice smrti 716 kc Berlin 4kW 14.00 Dirigentje in solisti (plošče) 18.45 Klavirske točke 20.20 »Banditi , Buffo-opera. J. Offenbach Nato do 0.30 godba za ples /34 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 20.30 Koncert iz Varšave 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče (resna godba) 16.00 Popold, koncert 18.15 Plošče (vedra godba) 20.00 Melodrame 20.30 Simfon. koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.15 Orkester (plošče) 16.15 Koncert 20.20 »Banditi , iz Berlina 21.15 Klavirski koncert 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert (veliki simf. orkester) 13.15 Pesmi 13.30 Solisti 20.30 Tango s petjem 20.55 Dunajski orkester 21.00 Koncert. Odlomki iz operet 21.20 Simfon. orkester 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Kiela: Zavrtimo se! 17.00 Orkestralni koncert 20.00 Simfon. koncert 21.00 Zmagovalec, slušni prizor 22.15 Prenos koncerta iz parka 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Promenadni koncert 16.15 Popold. koncert 20.00 Poljuden koncert 21.00 Pri nas doma 878 kc Praga 5 kW 12.20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 16.(K) Tržna poročila 16.30 Koncert 19.05 Koncert češke filharmonije 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Popold. koncert 20.30 Violinski koncert 21.30 Prenos iz Varšave 23.00 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz Varšave 20.30 Prenosi iz Varšave 12.05 Koncert 17.10 Orkester 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Iz Prage: Orkester 21.00 Iz Bratislave: Orkestralni koncert 22.20 Iz Prage: Godba za ples 16.30 Joh. Brahms 19.50 Nezaposlenim vstop prepovedan- V šleskem kamnolomu 20.30 Operne koračnice 21.30 Od ljubavne pesmi do kabareta Sreda, 7. avgusta 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Plošče 16.30 Zabavni koncev! 20.00 »Banditi« 21.00 Ljudska pesem in ples od Ne\vyorka do Kapa 22.30 Godba za ples 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Koncert 17.10 Orkestralni koncert 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproduc. glasba 13.00 časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Reproduc. glasba 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec 20.00 Prenos koncerta iz Union- skega vrta 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 'Mladen Djuričič bere lastne novele 18.00 Radio Jazz 20.00 Risto Kisič, Spomini iz Mostarja izza svet. vojne 20.30 Srbski napevi. Igra srb. cigan, orkester 21.40 Predavanje. T. Radosav-ljevič: Fragmenti o sestrski, bratski in materinski ljubezni 22.00 Bridke bolečine. Bouffo-nerie de Jacque Courteline 22.30 Radijski kvartet. 877 kc Zagreb 0 7 kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 19.15 Kulturne in družabne vesti 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Dnevne in vremenske vesti 21.40 Lahka večerna glasba 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 18.00 Popold. koncert 20.30 Večerni koncert 22.45 Godba za ples j 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Koncert mandolinskega I kvarteta 20.15 Gostovanjski koncert Leona Jessela 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Lahek orkestr. koncert 21.00 Ura komorne glasbe Do 24.00 plesna glasba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Berlin — Berlinčani — Berlinčanke 14.00 Redkosti (plošče) 17.00 Uverture in baletna glasba 19.30 Mojstrski harmonij 201001 »Družba človečanskih pravic«, igra Nato do 0.30 plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 20.30 Večerni koncert iz Krakova i 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče (vedra godba) 16.00 Popold. koncert I 18.15 Plošče (resna godba) 20.00 Komorna glasba 20.30 Literarno muzikalni večer 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Plošče 16.15 Koncert 20.15 Koncert ■21.45 Koncert Johna Warda 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert 13.15 Španske pesmi 20.30 Koncert 21.00 Koncert. Odlomki iz kom. oper 21.30 Solisti 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 17.00 Koncert 16.30 Zabavni koncert 20.00 Spominska ura za H. v. Hoffmamisthalom 20.45 Orkestralni koncert 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestralni koncert 16.30 Iz Prage: Orkester 18.15 Orkestralni koncert 20.00 Iz Prage: Koncert z d udarni 20.30 Iz Bratislave: Orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Iz italijanskih oper 1184 kc Breslau 4kW 9.30 Šolska ura iz glasbe 16.30 Novi plesi 20.15 Poljuden koncert 22.30 Plesna glasba Četrtek, 8. avgusta 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanski glasba 16.00 Popoldanski koncert 17.45 Akademija 19.55 Čas. — Vreme 20.00 Petje 20.20 Koncert dunajskega simf. orkestra 22.00 Večerni koncert 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Bratislave: Opold. koncert 16.30 Iz Prage: Popoldanski koncert 19.00 Prenosi iz Prage 635 kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Večerni koncert Nato do 24.00 koncert 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Iz simfonij in oratorijev Jos. Haydna 20.35 Klasična in romantična opera 21.15 Od Lannerja do Kalmana 716 kc Berlin 4kW 20.00 Peter Pink, burka v 3. dejanjih 22.15 Iz Hamiovera: Glasba za 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popold. koncert 20.00 »Napad na prof. Welt- raanna', slušna igra 20.45 Večer R. Wagnerja 22.15 Zabavni koncert do 0.00 878 kc Praga 5 kW 12.20 Koncert iz Bratislave 13.55 Borza 16.00 Tržna poročila 16.30 Koncert 19.05 Godba za ples 20.30 Koncert 21.30 Klavirski koncert 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 18.00 Komorni koncert (iz Varšave) 20.30 Lahka glasba 959 kc Krakov 15kW 17.00 Plošče 18.00 Prenos koncerta iz Varšave 20.30 Večerni koncert 22.45 Prenos koncerta iz varšavske restavracije 1085 kc Konigsberg 4 kw Petek, 9. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproduc. glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra 20.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova 20.30 Pevski večer g. L. Bajde-ta, tenorista lipske opere: Janko Ravnik: Seguidille (v 7 delih), F.lotow: Stra-della, himna, R. VVagner: Meistersinger: 1. Ob tihem ognjišču, 2. Walter-jeva tekmovalna pesem 21.30 Koncert Radio-orkestra 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Gospodinjska ura. A. Petrovič: O kuharskih in slaščičarskih umetnostih 18.00 Radijski kvartet 20.00 Predavanje. Dr. Sava Sau- lič: O malariji 20.30 Radijski kvartet. 21.30 Čas. — Dnevne vesti (Politika) 22.00 Klavirski koncert gdč. Ga-briele Reval: 1. Bach-ausig: Toccata in fuga D-mol. — 2. Beethoven: Sonata As-dur op. 26. — 3. Emil Sauer: Boite a mu-sique. — 4. Sergej Proko-fiev: Marche (iz opere »Zaljubljen v tri oranže«) 22.40 Recitacije modernih francoskih novel 23.00 Plošče 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.15 M. Collevile: Fantaisies poetiques (Textes de poe-tes modernes) 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Poljski večer. Sodelujeta: Dragica de Carmerie Fro-be (sopran) in prof. dr. Hugo Mihalovič (klavir): Newiadomski: a) Marki-sa, b) Odpri, Janko, c) Med nama ni bilo nič ..., d) Indele Mendele. Chopin: Scherzo b-moll, Mli-narski: Uspavanka, Mo-niuseko: a) Arija iz opere »Halka«, b) Pesem Malke, Chopin: Ballade As-dur, Chopin: Življenje, Nosko\vski: Škrjanec 21.50 Dnevne in vremenske vesti 22.00 Lahka večerna glasba 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Koncert radijskega orkestra 20.30 Simfon. koncert 563 kc Mlinchen 4kW 11.20 Plošče 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Koncert Šraml-terceta 20.00 Ura komorne glasbe 21.00 Pevska ura 22.45 Jazz 0.30—1.30 Nočni koncert 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanska glasba 19.15 Violinske in klavir, točke 20.00 Čas. — Vreme 20.05 »Reven ko cerkvena miš« Večerni koncert Oddajanje slik 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Prage: Opoldanski koncert 16.30 Iz Prage: Komorni kvartet 22.25 Iz Prage: Jazzband 635 kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Peta pisma 21.00 Glasbene povesti o živalih 653 kc Zurich 0 7kW 12.32 Koncert 16.00 Koncert 20.00 Ruska koncertna in reci- tacijska ura 21.20 Zabavni koncert 716 kc Berlin 4kW 14.(10 Umrli umetniki (plošče) 17.30 Pesmi Nato zabavna glasba 20.00 Pester večer 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 20.30 Koncert iz Varšave 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (godba za ples) 16.00 Po pol d. koncert 20.00 Ruska ura (iz Zuricha) 21.20 Koncert 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4 kW 12.15 Najnovejše plošče 17.45 Dunajska glasba 20.00 Koncert 21.30 Recitacijske večer W. Buschoffa 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert 13.00 Solisti 13.15 Godba za ples 20.30 Pesmi 21.00 Koncert 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Hannovera: Moderna koncertna glasba 17.00 Živalska glasba 20.00 Grob neznanega vojaka, Nap. Paul Raynal. Tragedija v 3. dej. 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Plošče 16.15 Dunajska glasba 18.00 Koncert reklame za radio 20.10 Koncert velikoruskega nar. orkestra 21.45 Večer \Villyja Buschhoffa 878 kc Praga 5 kW 11.30 Plošče 13.55 Borza 16.00 Tržna poročila 16.30 Komorna glasba 21.00 Vojaški orkester 22.25 Jazzband 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Popold. koncert 20.30 Simfonični koncert (iz Varšave) 22.45 Plesna glasba 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Prenos koncerta iz Varšave 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 1085 kc Konigsberg 4kW 16.30 Prenos iz zdraviliškega doma v Zoppotu 20.00 Pester večer 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Komorni koncert 17.30 Iz Bratislave: Orkester 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.45 Pester večer Do 24.00 plesna glasba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Komorni koncert na pihala 21.15 Popotniki. Poljudni slušni prizori 12.45 13.30 17.00 17.50 20.00 20.25 21.25 21.35 22.00 527 kc Ljubljana 2 5 kW 12.30 Reproduc. glasba 13.00 Časovna napoved, repro- cirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra 20.00 Delavska ura 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW Radijski kvartet Dnevne vesti (Pravda) Dečja ura Radijski kvartet: 1. Mozart: Figarova svatba, uvertura. — 2. Beethoven: Largetto iz II. sinif. — 3. iMascagni: Intennezzo iz W. Ratcliffa. — 4. Tho-mas, Mignon: Operna fantazija Srbski prevodi iz nemške lirike Radijski orkester: Čas. — Dnevne vesti (Politika) Predavanje. Dr. Stev. Iva-nič: Kaj je malarija in kako se borimo zoper njo? Ivan Grozni: Dva prizora. Nap. Michel Provain 22.20 Radio-Jazz 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in vremenske vesti 18.30 Kulturne in družabne vesti 18.45 Uvod v naslednji prenos 19.00 Prenos iz Salzburga: \V. A. Mozart: »Don Juan :, dirigira Franz Schalk Nato dnevne in vremenske vesti 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 20.30 Poljuden koncert 22.45 Godba za ples 563 kc Miinchen 4kW 14.30 Zabavni koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Citraški koncert 19.00 Dunaj, kot ije bil nekoč ... 20.30 Čar planin ... Burka v 3 dej. 22.00 Godba na ples 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.00 Oddajanje slik 15.45 Popoldanski koncert 17.50 Pesmi 18.55 Čas. — Vreme 19.00 Prenos iz Salzburga: »Don Juan Večerni koncert 617 kc Brno- 2 4kW 12.20 Iz Bratislave: Opold. koncert 16.30 Iz Prage: Koncert 19.05 Prenosi iz Prage 22.25 Iz Bratislave: Godba za ples 635kc Langenberg 4QkW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Vesel večer 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 16.00 Koncert 17.15 Harmonikarski koncert 20.00 Koncert domačega kvinteta 20.30 »Delo sladi življenje -. Slušna igra 21 .(X) Jodlerji in landlerji 22.10 Plesna godba (plošče) 716 kc Berlin 4kW 14.00 Eno uro kabareta (plošče) 17.00 Zabavna glasba 19.00 Po ruskih stepah (plošče) 20.(X) Poljudni orkestralni koncert 22.30 — 0.30 godba za ples. 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 20.30 Koncert iz Varšave 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (resna glasba) 16.00 Papold. koncert 18.15 Plošče (vedra glasba) 19.00 Iz Dunaja: »Don Juan«, opera v 2. dej., W. A. Mozart 22.15 Pozni koncert 22.40 Radiodancing 770 kc Frankfurt 4kW 13.15 Izbira plošč 16.15 Koncert 20.15 »Riesemvelle Nato iz Berlina: godba za ples 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.00 Pesmi 13.15 Simfon. orkester 20.30 Koncert vojaške godbe 20.45 Pesmi 21.30 Odlomki iz oper 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Hannovera." Pesmi A. Rubinsteina 17.00 Komorna glasba okrog Handela 19.00 Koncert: Mendelssohn 20.00 Iz Hannovera: Glasbeno potovanje okrog sveta 21.30 Zvoki poletne noči 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Plošče 15.00 Arije in dueti 16.30 Zabavni koncert 20.15 Pester večer 22.15 Citre, kitara, lutnja in pesem 23.15 — 0.30 Godba za ples 878 kc Praga 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Koncert iz Bratislave 16.30 Koncert 19.05 Orkester 20.00 Operna glasba 21.00 Poljuden večer 22.25 Iz Bratislave: Godba za ples kc Poznanj 896 13.05 19.20 20.30 1 5kW »Philips kc Krakov 1 5kW Plošče Mandolinski orkester Poljudni koncert (iz Varšave) 22.45 Radio-Cabaret (plošče) 24.00 Nočni koncert. Priredi 959_ 16.30 Plošče 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 22.45 Koncert iz varšavske restavracije 1085 kc Konigsberg 4k^ 16.30 Zabavna glasba 20.00 Grotesknosti v verzih in prozi 20.45 Werdijev večer 22.30 Godba za ples 1139 kc Košice 2 5kW 12.00 Orkester 18.00 Iz Bratislave: Koncert 19.00 Iz Prage: Violinski koncert 19.30 Iz Bratislave: Godba za ples 21.00 Poljuden večer 22.25 Iz Bratislave: Godba za ples 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 16.30 Zdraviliški koncert 19.00 »Don Juan , opera v 2. dej. W. A. Mozart Do 0.30 godba za ples 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Iz starega kota 18.30 Pregled'filmov tedna 20.15 Vedra večerna zabava 22.30 — 24.00 Godba za ples ploskev in njegovo telo drži le prav tenek mostiček, ki se nahaja izven elektrostatičnega polja. Ta posebno razumna konstrukcija omogoča, da se je porabljena izolacija znižala na minimum, radi česar znašajo izmerjene izgube le 2%, — rezultat, kot ga ne doseza sicer noben kondenzator. Idealna logaritmična karakteristika Formo Log Condenserja in njegove majhne dimenzije, ki so mu pripravile ime »najmanjši na svetu«, so tipičen šolski zgled kvalitetnega kondenzatorja angleške preci-zijske mehanike. Omenimo naj le še, da je ta kondenzator na poseben način sestavljen in da nudi s prosto izvršeno rotorsko osjo vsakemu amaterju možnost, da si s preprosto vezavo ustvari večkraten kondenzator. V zvezi s kondenzatorjem hočemo omeniti vglasilne plošče. Toliko jih je, da se le s težavo odločiš za to ali ono, in ni ga amaterja, ki bi se baš pri tej sestavini ne bil kdaj ure-zal. Vzrok je najčešče v pomanjkljivi tornosti, ki poneha že v kratkem času, radi česar je spričo pojavljajoče se drsilnosti točna uglasitev nemogoča. Da se zavarujejo proti poznejšim neprijetnim razočaranjem, priporočamo našim bralcem, naj bodo pri nakupu posebno previdni. Kot primer solidne izvedbe hočemo opisati vglasilno ploščo, ki nosi označilo »Mi-krofix«. Ta plošča (slika razvidna v oglasu) je napravljena po ameriškem vzorcu in ima splošno in fino vglasilno možnost, ki se dasta uporabiti ločena druga od druge. »Mikrofix«-plošča ima za fino vglašanje ekscenter s prestavo 1 : 120, s čimer je možno posebno fino vglašanje. Precizijska izvedba izključuje tu vsako prazno vrtenje. Pritrditev, ki je enaka kot pri normalnih ploščah, doseže, da je montiranje »Mikrofix«-plošče skrajno preprosto. S finimi vglasilnimi skalami hočemo zaključiti za danes naša izvajanja. Omeniti bi bilo treba le še, da so v dosego najvišjih uspehov najboljši sestavni deli baš dobri dovolj. Stremljenje po najcenejšem nakupu je drago stalo že marsikaterega amaterja, radi česar je orientacija glede kakovosti sestavnih delov za vsakogar nujna. Ing. W. Pelikant. Kratki, normalni in dolgi valovi Za našega povprečnega amaterja kratki in dolgi valovi ne pridejo v poštev. Zadovolji se s sprejemom onih emisijskih postaj, katere oddajajo svoje programe na normalnih valovnih dolžinah od približno 200 pa do 600 m. Z žalostjo pa je že ta ali oni sedaj po letih opazil, da mu sprejem zagreni bližnja ali daljna nevihta, ali, če te ni, tudi lep, vroč poletni dan. Kdor ima radio-aparat za sprejemanje kratkih valov, se bo rad pohvalil, da mu po- letna vročina malo ali nič ne škoduje, njegov aparat se za poletne muhe ne zmeni. Pa tudi na dolgih valovih je sprejem ob gotovih prilikah boljši kot na normalnih. Radio sprejemni aparati z zelo velikim valovnim območjem (20—2000 m) nam tedaj omogočajo sprejem kolikor toliko zboljšati in to na ta način, da nam nudijo možnost sprejema v tistem valovnem območju, ki je v do-tičnem času in danih prilikah najboljši. In le v tem tiči velika prednost radio-aparatov, kateri so grajeni za območje 20 do 2000 m. Da bomo spoznali prednosti te vrste aparatov, si oglejmo različne lastnosti valovnih dolžin. Atmosferske motnje so posebno pri kratkih valovih minimalne. Najhujše so pri normalnih valovnih dolžinah (prim. štev. 6 »Radio Ljubljane«), Fading je močan in dolgotra-jajoč pri kratkih valovih, ker se le-ti razširjajo skoro izključno le kot prostorninski valovi* in so zato popolnoma odvisni od sprememb v višji atmosferi na Heavisidejevi plasti, katera obdaja zemljo v približni razdalji 60—100 km in katera radio-valove odbija podobno kot ogledalo svetlobo. Normalni valovi nekako kolebajo med površinskim in prostor-ninskim razširjanjem. Ker je prostorninsko razširjanje v ionizirani atmosferi otežkočeno, se pri normalnih valovih močno pozna razlika med jakostjo sprejema po dnevu in ono po noči. Kajti po dnevi je zrak od solnca razgret, ioniziran, tedaj za razširjanje radio-valov slab. Dolgi valovi se razširjajo le kot površinski valovi, zato fadinga nimajo, njih sprejem pa je po dnevu prav tako dober kot po noči. Radi te stalnosti sprejema in neodvisnosti od atmosfere, se dolgi valovi uporabljajo za siguren sprejem na velike razdalje (n. pr. za brezžično prekooceansko zvezo). Površinske valove zemlja absorbira, zato morajo biti oddajne postaje za dolge valove velike (par sto KW). Še eno posebno lastnost imajo kratki valovi. Okvirna antena jih sprejema v vseh smereh, medtem ko normalne in dolge le v smeri svoje ravnine. Selektivnost se tedaj z okvirno anteno ne poveča. Iz zgornjih konstatacij je razvidno, da moremo pri aparatih, ki so za to prirejeni, s pomočjo različnih valovnih dolžin, voliti najprimernejše in na ta način doseči pri radio-aparatu maksimum užitka in minimum jeze. ____V. B. Radio-valovi so različni. Ista antena oddaja: površinske valove, kateri se širijo ob površini zemlje na vse strani; prostorninski valovi se širijo od oddajne antene na vse strani v ozračje, tedaj v prostor in to v vseh smereh. Razlika med prvimi in drugimi je ta, da so prvi vedno šibkejši, čimbolj se oddaljujejo od oddajne postaje, drugi pa vedno enako močni, ako ne zadenejo na kake ovire, ki jih oslabe. II' i MN Aparat za izmenični tok je geslo bodoče radiosezone Če pa imate še dober aparat na baterije, potrebujete za IVHIPilMOMin ha |F.....'niiiiit......"um"-....................mu........mini.......................................... ...............milili"1........%r' '«iii|||ii......«ni|il...... "niiiiiii"' "'milili......."Ulin........'ni|||r....."H||||ir "ini|||ir-"iifir-"'«!!!! LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)