Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
^KIA MCIAU^
Letna |Н	^В
^Ж ^ЖШШ
Inozemstvo 40 Din.	^В Шв vB ВВ	ШШ ^^ШШШ	ШШ «Ш	Ш1 Desenlce, Krekov dom
Jesenice, 15. julija 1939
Dvigni se, mladina!
Mariborski labor je za nami. Tisoč src slovenske katoliške mladine je v teh dneh vzplamtelo v zmagoslaven sij, ki se je razlil po slovenski zemlji kot vse pomlajajoča sila, napolnil domove z novim dihom in potrdil kreposti katoliškega naroda. Velik je praznik, ki ga čuti mladina v svojih srcih, in velika so dejanja, ki v tako otipljivi vrednosti razgaljajo njena najgloblja čustva. Ta dan ni bil samo prikaz njenega dela za narod, ampak tudi živ dokaz njenih duhovnih in srčnih vrednot, ki delo usmerjajo in ga bogatijo in mu dajejo zmagovito in trajno življenje.
Kjer koli si, je ona, kjer koli hodiš, te ona spremlja, kamor koli greš, slišiš njen glas in bodi kjer koli, čutiš njeno ljubezen in nezadr-žano rast — kjer je mladina, tam je življenje, je narodova rast in njegova sila. Nad vsem tem pa je Bog, ki njeno delo blagoslavlja, je On, ki ga edini pravilno ocenjuje.
Ni naštevati več, kar bi moglo bolj jasno orisati program slovenske mladine. Da se je dala Bogu, narodu in domovini, se temu podredila in se žrtvovala, je storila dovolj. Več ne sme in tudi noče sprejeti.
Kakor se v zimskih mesccili zbira v zemlji življenjska sila, da spomladi požene sOkove v zelenje in cvetje v srečo in korist človeka, tako si te množice slovenske mladine v zimski dobi, dan za dnem, večer za večerom bogatijo svoj um in brusijo značaje, krepijo telo in vedrijo duha v svojih domovih, da spomladi tem silneje biikne ta mlada, prekaljena sila, k soncu in k svetlobi, da pokaže vsemu svetu narodovo moč in zrelost, da more tem samozavestneje primerjati svoje vrednote z vrednotami narodov, da nas sebičneži ne bi podcenjevali in tudi močni spoštovali. Takšno je delo slovenske katoliške mladine, ki hoče sebi živega spričevala in zahteva
za svoj narod enakovredno mesto med enakovrednimi narodi.
Nihče ne more preslišati glasu, ki ga to krepko telo, odkar se je pred dvema letoma vzpelo in si osvojilo narodni prostor, izzveneva sleherni trenutek in ki poje z vsakim njegovim korakom; Poglej nas, domovina, da smo v delu zate sebe prerasli in s tvojo ljubeznijo do nas spojili svojo v poroštvo tvoje in naše bodočnosti.
To je in takšna je v slovenskem jeziku slovenska mladina. Kaj bi bil narod brez te zlate sredine, če bi sploh bil? Kakšno bi bilo njegovo življenje brez načel, iz katerih živi? Kako bi naj bil močan in zdrav brez vzorov svoje mladine?
Ne, vsega tega bi ne bilo. Ne bi bilo moči, ne bilo bi prostora za nas in ne jezika. Zgodovina bi šla preko nas in nas s svojim tokom zravnala z zemljo, po kateri bi šla pota drugih narodov. »Slovenski narod« bi bila samo še beseda, govorjena s pomilovanjem v tujem jeziku.
Kdor želi, da pride takšen uspden dan nad slovenski narod, naj udari in uniči njegovo cvetje — slovensko katoliško mladino. Kdor želi sebe ponižati v človeka brez narodne zavesti, naj njegovim življenjskim vzorom obrne hrbet in zapre srce pre<l živo besedo, ki jo ta mladina neguje, ohranja in posreduje — naj gre in ubije v sebi Boga, ki je luč na njeni poti.
Toda tega slovenska katoliška mladina noče. Ona hoče močan in zdrav narod, novih, Se močnejših življenjskih sokov v njegovih koreninah, živo vero v njegovega Vodnika in trdno zavest, da je ta pot zlata pot, po kateri hodi narod, ki ima takšno mladino. Zato vsi v njene vrste trdno prepričani, da s tem sprejmejo nase poslanstvo, ki naj prižge slovenskemu narodu jasnejšo luč, ki naj ga prešine in prerodi do temeljev.
Iiifj. iircli. Јо/.с IMallUT:
Jesenice danes in jutri
(\ii(lal jcvimjc.)
Jcsciiicc li'/c |)(>\ Јич-Гчн) III. mid morjem, sredi koiiliiieiilaliie .чгес1||ј<ч'\ropske klime z \/.li(i(liH> (lol/iiio 14" >' <)(l I'arizii ill .severno fi'eo-Кrilfsko širino 4()"2()". I\i\ preenii srediijii leni-peniliira \ ,j nI i,i 11 znaša I IH.	.\<ijl)olj hla-
den mesec je januar .s povprerno srednjo (em-pe rat liro —I're\ladajoči vetrovi so se-vernozapadiri. I.etno imajo jeseniee IN4"5 mm pada\in.
D. Historični razvoj
/elezarst \ o je že v .starem \ ekn značilni po-Nel prel)i \ a 1st \ a tistega dela (JoriMijske, či^ar središče je danes naselbinska aglomeracija z Jesenicami kot največjim k rajem. Železa rst\(i se nadaljnje \ teh k raj ill tinli \ stoletjih po pri-lioiln SloveiiceN . \ i ndar jesenice same niso niti \ zgodn jem, niti \ \ isokein sreiln јец! vckn kraj.
ki l)i }ia viri omenjali ne kot agrarno in ne kol obrt no naselje. Od zadnje pomembnejše \ asi. Koroške Dele. se je Sa\i navzgor — z izjemo naselbinske oaze l)o\je-.\Iojs(rana — širil vse ija do 14. stoletja \ ^la\ nem gozd in gošč^ava. v dolinskem ilnii raztrgana po nestalnih s(riigali Sa\e in njenih pritokov.
.Šele pr\ a polov ica 14, stoletja je prinesla \ee živ Ijenja v te kraje. Zgornjemn koncu Doline novo cerkveno .središče Kranjsko goro. s|)od-njenin pa začetke skromnega naselja .|e.senic, ki stopajo lik rat II z nekaterimi okoliškimi kraji ])o-lagoma v vrsto malih središč za promet z železno rndo. To so tedaj in že dolga stoletja |)oprej kopali in iskali v gorah nad Jesenicami prav tako. ali pa na podoben primitivni način kot drugod na (Gorenjskem. Leta l)MI. se Jesenice z označilo Assnigkli imenujejo prvič.
Z Jesenic
Protestni shod. V zadnji številki emo na tem mesta naznanili, da bi se moral vršiti v nedeljo 9, julija protestni shod zaradi ravnanja z delavstvom pri KID, Ker je bil predsednik jugo-rasa, ki je bil določen, da govori na tem shodu, ta dan zadržan, se je shod preložil in se l)osta čas in kraj shoda pravočasno objavila po časopisih in na lepakih. Priprave za shod so v polnem teku ter vlada zanj v vseh slojih naroda veliko zanimanje, Kolikor imamo vpogleda v priprave, se nam zdi, da se bodo na shodu iznesla zelo zanimiva dejstva in postavile zahteve, ki bodo zaradi svoje moči in \ipraviče-nosti morale biti izpolnjene. Njih izpolnitev 1)0 zadovoljila delavstvo in bo koristna tndi za podjetje. Jasno je, da borba ni na|)erjeiia proti podjetju, ampak samo proti tistim, ki hočejo podjetje zlorabljati v svoje in ne v interese podjetja. Resnični interesi iKKljetja in interesi delavstva se namreč skladajo ali bi se vsaj morali skladati. V po-<lrol)nosti se tu ne .spuščamo, slišali jih bomo na shodu.
Na Sv. Goro. Za jeseniško romanje na Sveto Cioro, ki se bo vršilo v soboto 12. in v nedeljo 13. avgusta, vlada veliko zanimanje. Priglasiti se je možno do 1, avgusta. Podrobneje
0	tem romanju smo poročali v zadnji številki. Ae bolj podrobno poročilo pa bomo prinesli v prihodnji. Do Ljubljane se peljemo z vlakom. Od T.jubljane dalje ])a z avtobusi. Vozimo se preko Planine, skozi Postojno in Vi])avsko dolino v Clorico (na Sveto (:oro), od tam pa preko Doberdoba v '1'rst in nazaj v Ljubljano. Iz
1	Jiibljane na Jetienice se peljemo v nedeljo zvečer z zadnjim vlakom. Vsi stroški (razen hrane) so kriti s 110 (lin, ki jih je plačati ob prijavi. Prijaviti se je mogoče v žiipiKMii uradu ali v posojilnici v žiip-niščii. Opozarjamo vsakega udeleženca, da si oskrbi kakršno koli legitimacijo s sliko (če nima kake uradne, zadostuje društvena ali pla-
ni 11 ska ali ixjdobiui legitimacija, samo da je s fotografijo). Brez take legitimacije, ne bo mogel nihče čez mejo. Vodstvo romanja ne odgovarja za nobenega, ki bi zaradi tega bil na meji zavrnjen. — V četrtek pred 12. avgustom bo v Krekovem domu predavanje s skioptični-mi slikami o poti, po kateri se bomo vozili, in o Sv. Gori. Lire bo mogoče dobiti tudi v avtobusu med vožnjo. Prosimo pa, da nam javite vsaj približno vsoto, ki bi jo želeli kupiti. — Vodstvo romanja.
Mestna občina za naše vajence in mlade delavce. Jeseniška mestna občina je naklonila koloniji vajencev in mladih delavcev, ki se te dni mudi na letovanju v Stari Fužini v Bohinju, 1.0(H) din iK)dpore. Kolonija, ki šteje trideset mladih delavcev, je odpotovala v nixleljo 9. julija.
Uprava našega lista (Na mejah) je od 1. julija dalje v Krekovem (lomu v prostorih uprave »Slovenca;. Tam se naroča list, plačuje iia-ročnina in naročajo in-.se rati.
Poslovilni večer je priredil klub železničarjev JKZ svojim članom, ki so 1. julija stopili v zasluženi pokoj. Poslovili -so se gg.: Ambrož Janez, (Jorjanc Gabrijel, Kavalar Franc, Trpina Franc in Zidaušek Karel. Večer je bil prijeten in prisrčen, saj so se |X)slavl jali desetletja nerazdružljivi prijatelji. Bog jih ohrani še mnogo let čile ne zdrave!
»Stara šola* pred žnp-niščem dobiva malo iz-premenjeno zunanje lice. S sedanjo odstranitvijo nepotrebnih in ne-liigieničnili prizidkov in prestavitvijo zadnjega vhoda in delne notranje l)reureditve 1к) prostorna sta\ ba mnogo pridobila na svoji praktičnosti. Pač nov donesek k plodnemu delu sedanje občinske upra\e.
Prah nn naših ulicah
je kljub škropenju včasih kar neznosen. Stanovanja ob njih .morajo biti čez dan zaprta. Želeti bi bilo, da bi se \ saj večkrat škm|)ile, če že ne moremo dosi či asfaltiianja vsaj glavne <'este. kar je \sekakor nujno potrebno.
Filmi, ki so nam \ poletni vročini na ogled \ obeh d\oranali. so veči-jionui lahki in skoroda plehki, kar dokazujejo tudi slal)ši obiski. Tu in lam se zasveti kakšna boljša in inikavnejSa y.\ ezda, ki obudi \ečje zanimanje, toda v celoti so bili diiig za drugim skoraj nepi eba\ Iji-vi. \ |M)letjn pač ugaja limonada. Filmi s pov-
Železarstvo, ki Je naj vet: pod italijanskim \oclstvom zajelo v poznem srednjem veku vso Gorenjsko, je delalo tudi Jesenicam ži\ Ijenje. Preselitev primitivnih kmečkih fužinarskih naprav z rudnih gora na Javornik iji Plavž je koristilo tudi malemu naselju, ki je nastalo pri-tisnjeno v podnožje Karavank nad dnom Doline.
Zgodnji ikapitailizem. ki je ob koncu srednjega veka prodrl tudi л naše kraje, je pripeljal na Jesenice bergam.ški rod Bucellinijev. ki se tod omenja prvič leta 1526. in ki posta\i na Sa\i svoje plavže. 1'lavžarstvo pod vodstvom Bucellinijev in sled za železno rudo je \ 16. in 17. stoletjti dajalo Jesenicam in okolišu značaj ter visoko prosperiteto. Fužinarji in rudarji žive svojevrstno življenje, uravnano po poseibnih določilih, razlikujoče se od načina sosednjih agrarnih naselbin. Dotok tujega življa (llalijano\. Furlanov. Korošcev) pa tudi šte \ ilno prehajanje domačega kmečkega prebivalstva v rtidarski stan je stalno množilo in večalo kraje od Koroške Bele do llrušice.
Finančno stanje lastnikom pla\žev jk) eni strani. po drugi pa pomanjkanje rude in z ozirom na spremenjeno svetovno gospodarstvo in dalji-manjša rentčibilnost domače gorenjske žek>zne rttde je prinesla Jesenicam in okolišu propadanje, ki so ga \ 18. ill 19. stoletju novi lastniki plavže\
Mladi
Prišle so zopet ])očitnice in z njimi se bo pričelo no\ o delo \ naših študentovskih odsekih. \ se j)olno ciljev smo si zastav ili, da jih bomo ši-letos dosegli in belimo si gla\c s programi, ki nas bodo do njih \ od i I i. Pra\ i io. da je dober začetek že ]>ol narejen* ga. Pridejal bi še: dober začetek pri .чкгЈЈПО se.stavljeneiii načrtu. Ob njem se mi vsiljuje \ prašanje: .\li bomo mogli obenem izpolniti obe glavni iočki. na katerih sloni vse naše ilelo? .; I o sta: .sninov/.goja in osebna rast ter druga, da pomagamo tudi izven svojega kroga vsem našim društvom. .\li sta sploh združljivi!' In če sla. kako in kaj naj delamo, da jn izpolnimo:'
Zdi se mi, da je eden glav nih pogojev za rasi in samovzgojo osebno, resno in globoko delo. lo je. da dajemo tudi iz sebe, ne da samo spreje-niamo in zase presiiav ijamo. \ lem bi ludi našli odgovor na: kako delati? Gotovo je glavno, da se sami vzgojimo, -da gradimo predvsem svoj značaj in osebnost, vendar je pri tem zelo važno, da se navadimo dela, in sicer osebnega dela. Predav anja in sestanki morajo liili plod res naših žuljev. Drnšlvcuo delo ne sme ilii mimo nas. ampak nam mora bili prav tako važno kol zasebno. Danes rabimo ljudi, ki ludi ustvarjajo, ki so aktivni ter stopijo vsikdar v prve vrsti" borcev za katoliško jirosveio. Kaj nam pomeni inleligenl ali ludi kdo drugi, ki je lahko še lako prepričan katoličan in Slovenec, če se pa nili ne prikaži' v jav nosi, kaj šele. da bi delov al v naših (Irušlv ihi' Ч o so za nas brezkorisineži. ki nas bolj ovirajo kol pa koristijo. Le pieveč imamo danes članov, ki so mnenja, da so izvršili že vso svojo ilolžnosl s lem, da so poravnali članarino, ali kvečjemu Se, da nosi jo ob nianifeslaeijah naš znak in od časa do časa v idijo naš dom indi od znotraj. Taki so odveč, če si iinš, hodi nas stoodstotno in to tudi na zunaj, v zasebnem in javnem življenju, ne samo zase, samo v skrivnem kotičku svojega srca. I ndi naše delo ibo plod-nejše, če sami delamo, ker le lako bomo drugo ob drugem rasli in se v medselxijnem delu izpopolnjevali. 10 je tisio delo, ki bo dalo rasi ter plodilo naše па|и)ге. ki končno morajo privesti do ciljev.
skušali zadržati, deloma s poskusi najti nova rudna bogastva, deloma z uvajanjem novih industrij.
\ zatlnjih 70 letih je pa omeniti vrsto dogodkov. ki so Jesenice iznova oživili in jim dali osnove za tisto stanje, od katerega je še danes odvisen napredek mesta, njegovega okoliša in prebivalstva. Leta 186W. so prešle Fužine v lasi kranjske industrijske družbe, s čimer je združena modernizacija in povečava. Leta 1870. so z graditvijo gorenjske železnice Jesenice prvič priključene železniškemu omrežju. Leta 18%. je s preložitvijo Fužin iz Bohinja osredotočena železna industrija na Jesenicah, s čimer je v zvezi zopet poveča\ a obratov . Nesluten napredek je prinesla kraju najprej gradnja, potem pa otvoritev nove železniške karavanškem-bohinjske proge leta 1906. Jesenice postanejo pomembna postaja in križišče na novi železniški iK)ti skozi Alpe do Jadrana, postanejo pa hkrati tudi pri-V lačna točka za naseljevanje domačega in tujega življa. Nove državne meje po letu 1918. so |)omen Jesenic kot ob potu na morje sicer nekoliko zmanjšale, zato pa kraju po koroškem plebiscitu dale mesto najvažnejših severozapad-iiih vhodnih vrat metinarodnega prometa v Jugoslavijo. \ tem in njegovi industriji leže nadalje osnove Za uspešen rtizv oj mesta, med \1e-žakljo in Karavankami.	(Oulje prihodnjič.)
govore
I udi »kaj dehiti?« se v prašujemo. Nam študentom so počitnice poleg vsega drugega tudi listi čas, ko stopimo iz svojega šolskega, teoretičnega okolja v stvarni prostor vsakdanjih dogajanj. Zdi se mi, da ni malo študentov, zlasti naših katoliških, ki so ob tem hitrem koraku iz idealnega v praktični svet razočarani in pri prvem neiispc hu obupajo nad svojim delom. tTTl-tajo nam, da smo preveč idealni, da ne jM)znamo življenja in njegovih ovir. da so naši načrii ne-izpolnjiv i, <la smo prev isoko leteči itd. Prav! \ se to nam Je samo dokaz, da Je v nas volja in mladostni polet. Prinesti Je treba idealizem ludi v liste vrste, ki ga ne poznajo več! .Mladost brez idealov!? Katoliški prosvetar, klerikalec in ])(к1о1)па imena nekalerini ne pomenijo v eč obenem tudi praktičnega katoličana. am|)ak le pripadnika neke ])()litične. kulturne ali socialne stranke.
\ es naš načrt moramo torej osredotočiti v osel)ni rasli, v samostojnem, resnem deln in v notranjem verskem življenju, ki se bo pokazalo ludi na zunaj. Le na ta način bomo združili obe točki o namenu |)očilniškega dijaškega društva, da gledamo pred vsem na duhov no rast posameznika in preidemo iz zunanjega v notranje delo. ki ima trajnejše in močnejše temelje in ki je tesnejša vez med posameznikom in družin). Zapustimo besedičenje in kritiziranje ter preidimo od besed k dejanjem. Mislim, da .samo v lova-riški slogi štndentov.skih odsekov laliko črpamo moč za svoje delo in v njej najdemo vedno novih pobnd, dii ne bo ugasnil naš idealizem pri prv ih neus|)ehih. I akšni na delo! Tone.
Dokaz resnice
\ časih, kadar se ne moremo strinjati s tem ali onim načinom strokovne ali politične Ixirlie, se nam "čila ki-ivičnost ali vsaj pretvarjanje resnice. V svojih s<»(ll)ah smo rajši mehkej.ši kot stro/.Ji, ker iipo-šlcviimo Indi /.motna nastrojiii ja, ki se s k ril i ko dajo o/dravili. Drngače |)a Je, če ni* zadostujejo mnoga in z vso ol)/,iinostjo povedana svarila. Potem Je pač Ireha <и11оспо in i)re/.<)l)/irno [Mikazali tndi na najl)olj i)i)lcča mesta, ki škodnjejo tiiko posnme/ni-
3
kom k-ot celoti, ki so se ji predali po svojem osebnem prepričanju. Tako moramo i>okazati resnici na ljubo neko pismo, ki ga imamo pred seboj in ki se gla<i dobesedno:
B. B. (Boh. Bistrica, op. ur.), 28. VI. 'O.
Dragi Janez!
Zvedel sera, da se želiš izučiti obrti ključavničarja ali mehanika. Govoril sem o tej stvari tudi z očetom. Zvedel sem tudi, da si hodil tudi okro^ farjev in ZZD (podčrtali mi). Pa ne vem, kako 1)0 kaj s tem. Jaz na tvojem mestu ne bi imel veliko upanja do teh. Ce boš še dolgo hodil okrog takih, boš nazadnje res postal velik hlapec.
Torej poslušaj me;
-\aša stranka bi Ti v tej stvari lahko pomagala
ter Ti dobila mesto. Zahtevali bi samo nekatere pogoje (|>odčrtali mi). In da Ti jih kar tukaj navedem, ti-le so: Prvo in glavno, da se odpoveš stranki, v kateri si sedaj ter pristopiš k nam, drugič, da se boš skupno z nami ))oril za naše ideje, naše interese in za lepšo bodočnost naše mladine, lorej, če Te je volja, pridi v nedeljo popoldne ob 4. uri domov, da bi se na drobno in natanko porazgovorili.
Še enkrat Ti rečem, če hočeš kaj postati, da boš res človek, ki nekaj zna, ne pa en ubog hlapec, se obrni k nam in mi Ti l>omo pomagali.
S s|)oštovanje,m Te pozdravlja član JSZ.
To pismo je prejel neki mladec Fantovskega odseka v Bohinjski Bistrici. Ker je že samo iK) sebi dovolj jasno in razločno, ga ol)javljamo brez posebnega komentarja.
Ob koncu pouka na meščanski šoli
Mnogo skrili povzroča skrbnim staršem izbira poklica oz. nadaljnjega študija za svoje otroke. ki končajo jneščansko šolo. Da bo ieinu z nekaj nasveti \.saj malo p'omagano. podajamo obenem s končnimi letošnjimi uspehi tudi nekaj poli. ki bi maturantom lahko služile za razgled.
Meščansko šolo je v letu I938./39. obiskovalo 22b učencev in 224 učenk. Ilazrede je izdelalo 154 učence\ in 195 učenk, to je 77.5%: ро])га\ -ni izpit ima "59 učencev in 22 učenk, popolnoma je padlo 32 učencev in 7 učenk. 1 učenec je ostal zaradi bolezni neredom an.
Končni izpit, ki so ga opra \ Ijall učenci in učenke obeli četrtih razredo\ \ času od 10. do 15. junija, je izdelallo 5 učencev in 18 tičeiik z oilličnini. 15 učencev in 9 učenk s prav dobrim. II učence\ in -I- učenke pa z dobrini ii.speliom.
i^opravni izpit konec avgusta ima 6 učencev in 2 učenki. Padel pri končnih izpitih letos ni nobeden.
Odlični in prav dobri absolventi in absohent-ke meščanske šole morejo nadaljevati šolanje na drž. trgovskih šolali in akademijah brez sprejemnega izpita, na moških in ženskih učiteljskih šolali s sprejemnim izpitom, na srednji tehnični šoli, v tekstilni šoli \ Kranju, v srednjih glasbenih šolah, v enoletnih trgovskih tečajih. fantje \ raznih vojaških šolah, dekleta v višjih gospodinjskih šolah itd. \ end ar je glavni namen meščanskih šol ta. da daje mladini zaokroženo praktično znanje in pripra\i za tr-go\inske. obrtne, industrijske ali kmetijske življenjske poklice.
Prepoved cerkve v Rusiji
(1\) лМк1)1ији Busseches-ii.)
\ se ()1И). kar je liolcl uničili holjši'\iziMii \ Rusiji, je uničil v ti-ku (l\4'li drsctlrtij. Izfrinili so podjetniki, izginili tako imcMU)\aui kulaki ; izfiinila ji' aristokracija, ž njo ])a \ se. kar ji-kakor koli spominjalo na carje in car.sko drža \ o. l']na s i I a pa sc je poslavila lx)ljše\ izniu po rol)u. .sila. ki olisloji še danes. čepra\ teptana. p rezanj ana in poniže\ ana — ruska pra\()-sla \ na cerke\.
\eprep,le(lno cerk\ a je bilo porušiMiili. \ eu-liar jih prav toliko še .sloji iu \ili\a heilneinu ljnd.s(\u \ srca upanjo v svetlejšo bodočnost. \ lisoče gre število ubitih, od gladu umrlih ter po ječah in konceniracijskili taboriščih mučenih duliovnikoN', v tisoče pa tudi šle\ ilo listih, ki so (xK rgli duhov niško obleko in si' |)os\ i-lili drugim poklicem. Lepo je poleg (eh šie\ilo dii-ln)\niko\, ki sede danes kot s|X'cialisii za ale-isiičuo propagando v pisarnah in redakcijah /\ eze brezbožn i kov. katerih dolžnost je neizprosen boj \ eri. V endar ji' duho\ uikov še mnogo.
/e od prvega dne revolucije je bila ruska pi a\ osla\ na cerkev proli njej nepri jaleljsko i'azpoložena. I o razpoloženje se je jasno pokazalo. čim so bol jševiki \ zeli oblasi \ .svoje roke in so na SNoje zasla\e napisali odkril boj veri. I^o je I e\ ol ucija prenehala, je pra\ osla vna cer-ki'X' odločno demonstrirala proli boljševizmu, ^i'dil boj proti oblasti je \odil mel ropolil I ihoii. '''i so ga po končani revoluciji i z soli I i za pali'i-•"'lia. lili j(. pol i lično \ isoko izobražen, nekaj <'asa pra\osla vili ški>f \ New V orku. /a rad i nje-g(i\ega odpora in pridig je plačalo z ži\ Ijeujeni " ' tisoče duhovnikov, na tisoče pa jih je bilo \ se mogoče načine mučenih. I udi pairiiarha tijeli. /uradi Ij iidsl \ a ga sov jetska \ lada kaj-pak ni smela \ reči \ ječo. ampak ga je koiili-
nirala \ ujego\em bivališču. Doiiskem samostanu \ .\losk\i. Dva uradnika Čeke sta sedela v njego\ i |)redsobi in nista pustila nikomur kakega obče\anja ž njim. \ rsio let je patriarh \zliajal \ odporu, dokler ga ni zlomilo grobo nasilje oziroma boljševiška spretnost.
Iz teh ri'\olucionarjex se je izc.imil no\ prar M)sla\ui reformatorski pokrel. Pojavila se je no\ a smer. tako imeno\ ana živa cerkev . ki je imi-la namero reformirali pravosla\je. ki pa SI' je j)olitično naslanjalo na so\ jetski ri-žim. Oblasi je pre\idno motrila ta pokrel in ga .skrivaj podpirala. Strah ))red no\im razkolom je mučil zaprtega patriarha, .še celo nameva\aua osamosvojitev ukrajinske cerkve se imi ni zdela tako nevarna, ker ni posegala v pravoslavne dogme. Nastala pa je še neka nevarnost, ki je grozila pravo.<lavju. \ Moskvo je namreč prišla papežev a delegacija, ki naj bi organizirala ]>o-moč gladnjočim. Sovjetska vlada se je delala kol da hoče sklenili s katoliško cerkvijo kon-kordal. Patriarh 1 ihoii. vzgojen po izročilih starega pravoslavja. je smatral, da je papešivo sirašnejše kol mučenišivo. na katerega so bolj-seviki obsodili pravoslav je.
(Dalje.)
Otroške laži
(Nadaljevanje iii konec.)
/iiuiHi je. da v mnogih dni/inuli -starši olroka niiraviiosl navajajo k laži. Otrok mora n. pr. reči. da mamice ni ilonui, kadar pride iisliizlx'nec z računom od elektrarne, domu pa slučajno ni denarja. Otrok mora |H)vedati očeta, da mamico l«)li glava, če se ji ne ljubi govorili z iinožem. Otrok mora ponudili roko iu se 1е]Н) pokloniti g. X, ki pride na oliisk, (lasi ve, da je nikdo ne mara iu d;i je njen
prečno vrednostjo so pa bili največ trije v letošnjem jK)letju, da pohvalimo zaAija dva v Krekovem domu »Novi ljudje« in »Petrolejs, ki sta vžgala. Upamo na večje zadovoljstvo v kino sezoni.
Lahkoatletsko in telovadno presenečenje pii-IJravlja Fantovski odsek za vse ljubitelje in prijatelje športa. Prireditev bo avgusta meseca, na kateri bodo sodelo-^ ali vsi lahkoatleti, te-lavdci in .gimnastiki z novo naštudiraniani točkami. S prireditvijo bo vezana tudi zabava.
Fantovski odsek poziva vse lahkoatlete in telovadce, člane, mladce in naraščaj, da se strogo držijo treningov, ki so za njih določeni. Pozivom, ki jih bo odsek razposlal, ise morajo vsi brezpogojno in polno-številno odzvati. Starešinstvo prosimo, da se strogo ravna po navodilih, ki jih bo odsek ])redpisal za pri|)rave in za prireditev samo. Sodelovati morajo vsi do zadnjega.
Kresovi na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda so ožarili naše vrhove in dolino tako številno kot menda še nikoli. Naša mladina se je v občutku trdne po-\ezanosti z izročili slovanskih bratov in slovenskim narodom živo oprijela veličastne kresne jiro.slave in je s prepevanjem in s spuščanjem raket dala <luška svojim čustvom. Je pač vzgoja Л skladu s časom.
Zanimivosti
Najdaljši mostovi na svetu, čez K) let bomo potovali iz Kjobenhav-na v Mahni) po suhem , z Danskega na Švedsko. Zainteresirane države so preiskale vse kiaje, koder bi mogel peljati ta most po krajši poti, a so se spričo plovbe in morskih struj odločile za gornjo pot. Most se 1)0 začel na otoku Aiua-geru. južrH)\zhodno od K jiibenhavna, in Ix) vo-dil na Švedsko preko oloko\ Saltholnia in Kresu nda. Most bo dolg 14 km, torej ho imel rekordno dolžino med sedanjimi mostovi. — A ne bo dolgo trajal ta rekord, ker hodo kmalu pričeli z gradit\ ijo mostu preko \'el. Delia, ki bo vezal otoka See-land in Fin 1'inen. Dolg ho I" km. — V desetih letih bodo dogradili oba mosta. Pri tem delu l)o I J.(HM) dehncev zaposlenih neprestano. Stroške so preračunali na okroglo ()!() milijono\ danskih kron.
Ali mora človek piti? C' lovek izloči vsak dan "(H) g \ode \('č kakor
4
jo sprejme vase % jedjo ill pijačo. To je odtod, ker sestoji voda i/, lodika iti kisika. Telo izloči iz trdili' sestavin hrane vodik, Ra spaja s kisikom, ki jj;u vdihava, in napravlja na ta način vodo. Tako morejo orjiaiii narediti iz 100 ц sladkorja, ki sploh ne vsebnje nobene vode, 55 gramov vode, iz 100 к masti pa celo 118 g vode. Poleg tega pa vsebuje tudi tako imenovana trda hrana določeno količino vode. Pri redni prehrani bi prebili tudi brez manjše količine vode. Žejo, ki jo mnogi tako občutijo in gasijo, prihaja v glavnem odtod. ker uživamo s hrano precej soli.
Bolnišnica iz stekla. V
Londonu so nedavno odprli bolnišnico, zgrajeno iz stekla. To je prva bolnišnica te vrste na svetu. Namenjena je za infekcijske bolezni. V njej so |)osamezne sobe samo za enega bolnika. Graditelji bolnišnice so bili mnenja, da se IkkIo bolniki |X)čutili bolje, če bodo drug drugega videli, a pri tem ne bodo moteni. Bolniki se morejo tudi pogovarjati |X) telefonu. Tudi sobe lx)lničarjev so iz stekla, tako da morejo opazovati lx)lnike, ne da bi zapustili svojo soIm).
Male in velike trgovske knjige, vse dobite v trgovini Krekovega doma
()l)isk vsem nedobrodošel. Otrok opazi, da ga je mati ,]X)mladilH* za dva ali več. let, samo da hi prihranila polovično ali celo vozno karto. Posluša dalje razgovor staršev, kakšno р1асч) naj bi prijavili davkariji, 0|)azi bahavo govorjenje o svoji pridnosti, o katere neobstoju je prepričan - in sliši prenekatero obljubljanje, ki se ne iz)X)lni. So starši, ki smatrajo svoje otroke za manj razvite, če se ne znajo tn in lam postaviti s kako >netlolžno< lažjo, bodisi po |M)trebi bodisi po njihovem napeljevanjii. Poda gorje otrokom, če se zlažejo v svojo korist in se tako p i eg rešijo proti visoko čislanim in privilegiranim staršem.
Resnicoljubnost je možna samo t aim, kjer vlada medsebojno zaupanje. Ljubezen do resnice in zaupanje, ki je brezpogojno |X)trebno za čisto razmerje med starši in otroci, kvarijo največkrat odrasli, ki ne čutijo jKitrebe, da bi se proti otroku resno obnašali.
Najuspešnejše posledice za otrokovo razpoloženje in pripravljenost pa rodi Jjrezdvomno odgovor staršev na otrokovo vprašanje, od kod je. Za otroka, ki brezpogojno zaupa očetovi resnicoljubnosti in materini vsevednosti, bo zavest o dvoumnem ali celo lažni-\em odgovoru udarec, ki ga bo težko prenesel. Proti tako imenovanemu -dobremu namenu' s pomočjo laži se bo otrok jiokazal sicer itidiferentnega, toda zakaj ne bi |>o zgledu staršev branil tudi on svojih tajen z lažjo? in če se že nauči doma, pozneje pa od sošolcev, da je laž včasih tovariška dolžnost, kako potem ne bi lagal taikrat, kadar zahtevajo nerazsodni odrasli, naj jim otrok pove nekaj, česar ue sme in noče povedati? ljudje, ki simatrajo vsako otroško tajno za smešno ali celo nedostojno, ne obračajo nanjo nobene pažuje ali se celo grobo vmešavajo vanjo, pa pri tem ne pokažejo niti najmanj prijateljskega sočutja do zaupanja majhnega človeka, ))0|M)lnoma zaslužijo, da jih otroci varajo ali iz razumljive nujnosti lažejo.
Al i moremo otroka obvarovati laži? Da in ne. Proti starejšim, ki si prisvajajo izključno pravico do otrok, ki se ne morejo znajti v čudnem razvoju otroka in ne spoštujejo svojega ndadega sočloveka, bo kajpak otrokova laž (lotrebno in neizprosno orožje proti močnejšemu. Kdor pa svojega otroka vzgaja tako. da nima le-ta niti prilike niti |)otrebe po laži, kdor predvsem odstrani drobne in vsakdanje laži iz otrokovega okolja, temu se ne Ixi treba pritoževati zaradi otrokove laži.
Poravnajte naročnino za naš list!
Partija biljarda
(Alfonz Duiulei.)
Dvocliieviia bitka in deževna .noč, ki so jo s tc-lečnjaki na plečih morali prečnti, vse to je vojake silno utrudilo. In vendar jih še puste ])rezebali. Že tri neskončno dolge ure stojijo z orožjem v rokah po nilaknžah velike ceste in v blatu razmočenega polja.
Do smrti izmučeni od prečutih noči, se v mokrih uniformah naslanjajo drug na drugega, da bi se ogreli in vzdržali pokoncu. Nekateri spijo kar stoje, opiraje se na tornistro svojega soseda. Utrujenost in lakota sevata z njihovih brezizraznih, ne-prespanih obrazov. Nobenega ognja, nobene tople jedi, samo dež in blato, samo črno, brezmejno nebo in sovražnik, ki jih oklepa kot strahoten obroč.
Sama brezmejna žalost...
Kaj pa se vendar godi tukaj? Kaj delajo?
Io|)ovi so s svojimi žreli naperjeni v gozd, kot da na nekaj prežijo. Strojnice v jarkih nepremično strme v horizont. Z<li se, da je vse pripravljeno га napad. Toda zakaj ne napadejo? Cesa še čakajo?
Na povelje čakajo, toda glavni stan ga ne da. Saj ta ni tako daleč.
Je to le|) gradič v slogu Liidovika XIII. Kdeča, od dežja izprana streha se svetlo odraža od temnega grmovja. Pravo knežje bivališče, vredno, da nosi zastavico francoskega maršala. Zadaj je globok jarek in kamnita ograja ga loči od ceste. Prav do vežnih stopnic sega s pisanim cvetjem posuta trata. Na drugi strani <lela gabrov drevored blestečo preseko, in ribnik, po katerem plavajo labodi, se leskeče kot zrcalo. Izpod |)ago(laste strehe ogromnega golobnjaka se čnjejo ostri kriki pavov in zlati fazani |K)vzročajo hriišč z ndarCi peruti. Čeprav so gospodarji odšli, ni gradič zapuščen. Rdeče bander-ce armadnega poveljnika frfota nad s cvetjem posutimi travniki. Tako nekam nenavadna je ta tišina tik bojnega polja, ti lepo urejeni nasadi in senčnate ulice (Irevoredov.
Dež, ki tam doli kopiči blato po cestah, da se sledovi koles tako globoko udirajo vanj, je tukaj le prijazna, nekam aristokratska plohica, ki ))oživ-Ija rdečico opek, zelenje travnikov in svetlika listje oranž in snežnobelo perje lalxxlov.
Vse se blešči v tem spokojnem miru.
TDalje.)
\/аем
dcMUf!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 «/o. Nove vezane pa po 5 %. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hraniinične rezerve. I<a-kor tudi vsi zadružni (lani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stol<ratna je ta garancija.
Dovje
Proslava 50letnice obstoja gasilskega društva na Dovjem je uspela kljid) temu. da je popoldne nagajal dež. Se dokaj dobro. Pred nalivom so se ljudje zatekli v Gasilski in Prosvetni dom, tako da se je tomlx)la lahko nadaljevala. Glavni dobitek, kravo s teletom, je dobil neki letoviščar, ki se nahaja tukaj. Drnštvn je poklonil 5(H) din.
Dne 2. tega meseca je obhajala 70letnico svojega rojstva daleč okoli znana Žngarjevn Micka, kuharica |>okojnega .Mjaža. Želimo ji, <la jo Dog živi in ohrani zdravo še nadalje.
Nn predvečer praznika slovanskih aposto-sov sv. Cirila in Metoda so tudi |>o naših hribih zažareli kresovi. Vsako društvo si je nadelo nalogo |X)staviti |X) en kres, tako da je ta večer gorelo na področ ju naše občine šest kresov.
Za elektriko
vse nelcenelSe In ugodnelše pri
Dože Markež
elektrotehnično podjetje Jesenice, Murova, tel. 605
Pute_in_j^i*G
poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Ljudtki kuhinii
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V Katalcombe
Belo namizno vino din 10'— liter
Za konzorcij lista >Na niejahc Jože God i na, Jeaeniee. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik.