Stran 205. Politični pregled. Položaj gotovo še nikdar ni bil tako zamotan, kakor je sedaj. Čehi so izjavili, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler se jim ne da zadoščenje za preklic jezikovnih naredb, pokazali pa so svojo miroljubnost v tem, da so stavili Nemcem nove propozicije. Toda Nemci nečejo tega. ker sploh nečejo uprave, vsled katere bi oživela desnica. Vlada se na svojo roko ne upa ugoditi češkim zahtevam, ter bi rada vsaj Poljake in katoliške Nemce pridobila za boj zoper obstrukcijo, ki pa se na noben način ne posreči. Sam Korber ne ve, kaj se zgodi, za kaj se odloči ali za razpust, ali za aktiva. Korber in Eezek sta bila v torek pri cesarju in tam je pač bila izrečena odločilna beseda. Morda se državni zbor niti 6. t. m. več ne snide. Kriza v ministrstvu. — Eazni listi poročajo, da odstopita v kratkem dva ministra oziroma samo jeden, toda ime se ne imenuje nobeno. Delegaciji sta imeli v sredo zadnjo sejo. Odobreni so bili seveda vsi proračuni. Pri razpravi o proračunu ministrstva zunanjih del se je vnela velika debata, v kateri so zlasti Čehi odločno nastopili zoper trozvezo in zoper ministra grofa Goluchowskega. Kallay in Szell. — Skupni finančni minister Kallav se je madjarskim veljakom silno zameril. Szell je naravnost začel vojno proti Kallavu, ker baje v Bosni ne zastopa dosti dobro madjarskih koristi. Kvotna pogajanja v Budimpešti so dognana in večina članov kvotne deputacije je zopet sprejela lanski kompromisni predlog, ki dobiva kvotno razmerje 34-4 — 65 6. Nič ni pomagalo, da so štirje člani avstrijske kvotne deputacije: Povše, Fort, Kaiser in Zedwitz kazali na krivice, ki izvirajo za Avstrijo iz tega razmerja, in zahtevali, naj se vzame za podlago število prebivalstva in naj se na podlagi tega določi vsaj razmerje 35,65. Ostali so v manjšini s svojimi piedlogi in predlog odseka sedmorice je obveljal z 8 proti 4 glasovom. Dva člana sta opravičila svojo odsotnost. Prodrli so sicer predlogi večine, naj se naroči vladi, da pravočasno stopi v dogovor z ogersko vlado, da se doseže sporazumljenje glede pravičneje podlage in izračunanje kvoto, toda ti nasveti ostanejo bržkone samo želje, na katere se nihče ne bode oziral. Ogri namreč računajo na nezdrave odnošaje v avstrijskem parlamentu in kujejo iz njih za*se kapital. Dr. Plener o carinski zvezi z Nemčijo. — V budgetnem odseku avstrijske delegacije sprožena misel o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo je dala povod, da se v obeh državah temeljito pečajo s tem vprašanjem. V ta razgovor je po poročilu nekega berolinskega lista posegel tudi predsednik avstrijskega najvišjega računskega dvora dr. Plener, ki pravi o tej zadevi med drugim tudi to-le : Malo nade je, da bi se uresničila ta zveza. Gotovo se odobri trgovinska pogodba, ki poteče v treh letih. O tem ni nikakega dvoma, kajti ne moremo si misliti, da bi bila naša monarhija intimen zaveznik Nemčije, med tem pa bi bila z njo tarifno vojsko. Na drugi strani pa je pot od trgovinske pogodbe do carinske zveze zelo dolga. Že pri sklepanju zadnje trgovinske pogodbe se je pojavila mogočna opozicija med nemškimi agrarci, ki bodo po mojem mnenju še z večjo silo upirali obnovitvi te pogodbe po preseku treh let In kakor v Nemčiji, bi menim tudi v Avstriji ne pozdravljali carinske zveze. Avstrijska industrija, na čelu jej češka industrija, uvidi v tej zvezi nevarnost. Carinska zveza z Nemčijo zdi se toraj danes naravnost nemogoča. — Torej že ozirom na avstrijsko industrijo ne kaže sklepati zveze z rajhom, kaj pa še z ozirom na avstrijsko notranjo politiko in večino slovanskega prebivalstva. Srbija. — Iz Srbije čuti je čedalje vznemirljivejih vesti. Ministerstvo Gjorgjevič se ne more dolgo držati, da si to srbski vladni krogi vedno zanikajo. Eesnično je, da Milan še vedno gospodari mesto svojega sina in da ta izdajica lastnega naroda hoče imeti še upogljivejšo marijoneto, kakor je dr. Vladan Gjorgjevič. Zato se utegne v kratkem zgoditi, da pride na krmilo nekdanji regent Belimarkovič, ako ne prodere kralj Aleksander z Avakumovičem, nekdanjim liberalnim ministrom. Gotovo pa zmaga Milan nad svojim sinom. Čuje se tudi, da je Gjorgjevič radi tega postal nemogoč, ker se je že večkrat spozabil proti — Rusiji- Aleksander in prav skrivaj tudi Milan pa želi zbližanja z Rusijo prej ko prej. O tej nameri je nedavno tudi spregovoril ruski poslanik na avstrijskem dvoru grof Kapnist, kateri je pa pri imenovanju Milanovega imena pri ruskem carju prišel skoro v nemilost Car mu je baje zaklical: „Ako mi to ime (Milanovo) še enkrat izprego-vorite pred menoj, grof, ste ob službo"! V Stari Srbiji se pojavljajo čedalje nevarnejši nastopi od strani Arnavtov. Noben kristjan ondi ni več varen življenja; zlasti napadajo ti divjaki konzule vnanjih vlasti, kar se je zgodilo na avstrijskem, ruskem in tudi na srbskem konzularnem uradniku. Srbska vlada se pritožuje pri turški, a ta jej niti odgovora ne da. — Vse te reči pa ščuje nemška politika, ki hoče na Vzhodu nekaj zdražiti proti Rusiji. Bursko odposlanstvo v Ameriki. Burski odposlanci so srečno dospeli na severna ameriška tla in bili v Novem Jorku navdušeno sprejeti. Za njih vspreiem se je sestavil poseben odbor, ki bode poskrbel, da bode deputacija sprejeta na merodajnem mestu in se jim izpolni želja, ki jih je do-vedla v Ameriko Že večkrat se je pokazalo, da je ameriško prebivalsto po veliki večini vneto za bursko stvar in da bode, kakor stvari sedaj stojijo podrl pri prihodnjih volitvah za predsednika le oni kandidat, ki simpatizuje z zatiranim prebivalstvom južno-afriških republik. V poslanski in senatski zbornici imajo te vrste politiki večino in je toraj umevno, da so bili odposlanci pri dohodu na ameriška tla vse drugače sprejeti, kakor pri sorodnih jim Nemcih, kjer oficijelni krogi ničesar niso hoteli čuti o njih dohodu na evropska tla. Seveda je tudi v severo-ameriških oficijelnih krogih precej mrz-lote nasproti burski deputaciji, ker se Mac Kinlev kolikor toliko boji oholih Angležev, vendar se pa ne upa te mrzlote kazati javno, dobro vedoč, da je njegova predsedniška čast odvisna od Amerikanov in ne od Angležev. Vsled tega je tudi sklenil ministerski svet, da vsprejme bursko deputacijo kakor druge diplomate in sprejme od nje poverilna pisma, ako jih nosi seboj. Meni pa, da mu bode pri tem zelo olajšano posto- panje, ker deputacija neki nima nobenih te vrste papirjev. Seveda s tem ne bode vse opravljeno in načelnik deputacije goji najboljše nade. Vojna v južni Afriki se bliža koneu. Angleži so brez boja zavzeli Johannesburg in so na potu v glavno mesto Pre-torijo. Buri niso vež v stanu se zoperstavljati. Te dni se je slovesno progiasilo, da je Angleška oteiesila svoji državi oranj sko republiko in v kratkem se tako zgodi s Transvaalom. Kmetskih republik v južni Afriki ni več. Stran 206.