Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne.
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6,
■ ■	'	-	-...v— 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. =====g?======
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo kito K 30 pol leta K 15-—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 5.0 w n celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42- ----------	■	 številke	po	10	vinarjev.-------s—
K 30-—, za r->;v /Ca Nemčijodt. 3^ Posamezne
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla . ■ - macije za list so poštnine proste.	■~zrr~
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor oO vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru  ; -r  primeren popust. — ■■............................1	1	.-	.....
Štev. 30,
V Ljubljani, nedelja dne 19. avgusta 1917.
Leto
Častna dolžnost vsakega sodruga in sodružke Je, da se naroči na delavsko glasilo, ki izfiaja v njihovem materinem Jeziku in ga po svoji moči razširja.
Naša pot.
Vojna je spravila v ospredje vprašanja, o katerih so sicer razpravljali že v predvojni dobi mnogo, ali razpravljali so o njih tako površno in neodkntosrčno, da niso zbudila tistega globokega, splošnega zanimanja, ki je potrebno, da postane iešitev vprašanja plodonosna. Predvsem mislimo na rešitev narodnostnega vprašanja.
Ostre narodnostne boje smo imeli v predvojni dobi po slovenskih deželah, ali ostre žal le po zunanji obliki. Spomnimo se le na boje tržaških in goriških Slovencev proti italijanski, umetno vzdrževani premoči, na boje štajerskih in koroških Slovencev proti nasilju nemške „kulture in civilizacije." Toda vsi ti predvojni narodnostni boji so bili plitvi, iovili so se največkrat za malenkostmi in bili so skoraj zadeva le bolj narodno zavednega slovenskega uradništva — ki pa se seveda ni upalo ob takih prilikah v ospredje, temveč je čakalo v varnem zavetju — in neodvisne slovenske inteligence. Nikdar pa niso vzburkali takratni narodnostni boji vsega slovenskega naroda, od najvišjega slovenskega uradnika doli do kmeta in delavca. Vsako “razburjanje" zaradi narodnostnega zapostavljanja je bilo le na površju, prelevilo se je kitro v dnevno zadevo; ki si jo danes slišal, jutri nisi več mislil nanjo. Zato tudi naši sosedje, Nemci in Italijani, tako dobro zavarovani v svoji narodni posesti, niso smatrali dnevnega kričanja za resno, uvaževanja in pomisleka vredno zadevo celokupnega naroda. Norčevali so se iz »prvakov", zasmehovali naše narodne zahteve kot stvar, ki je le v glavah nekaterih ljudi, stremečih po oboževanju naroda, ki jim je vzhičeno govorjenj« o narodu le dekorum za svojo osebo. Prav mnogo nam je škodovaio tudi to, da so bili slovenski državnozborski poslanci vedno vladna podpora. Koliko narodnih pridobitev imamo po zaslugah naših poslancev ? Kakšno volilno geometrijo so odobrili ravno tisti, ki danes tako kriče .proč od vlade", če ne izpolni vseh naših zahtev? Mnogo, zelo mnogo je izgubljenega časa. Če so izposlovali poslanci kako imenovanje slovenskega uradnika na višjem mestu, so razglasili to imenovanje za velikansko narodno pridobitev, seveda po »hudih bojih* z vlado, ki se je branila le navidezno, da je tem trdnejše priklenila slovenske poslance nase. V resnici pa ni imel celokupen slovenski narod prav nič od takega imenovanja, kajti uradnik Nenemec je pri nas še udanejši hlapec vlade, kakor vsak drugi uradnik, ker ve, da je pravica tam, kjer je moč. Da bi pa bili prišli kdaj .narodni voditelji" z jasnim programom za temeljito rešitev našega narodnostnega vprašanja, da bi pokazali veliki cilj, za katerim naj stremi ves narod,
to pa se ni zgodilo nikdar. Ugotavljamo to, ker nastopata zadnji čas obe slovenski meščanski stranki tako, kakor da nista imeli od nekdaj večje skrbi kakor postaviti slovenski narod na trden temelj samostojnosti in ga rešiti tuje nadvlade.
Socialna demokracija je imela od svojega prvega nastopa na slovenskem ozemlju jasen naroden program — avtonomijo in združitev vseh jugoslovanskih plemen v neodvisno, samoupravno celoto. Ravno te dni 15. in 16. avgusta — je poteklo enaindvajset let, odkar so se zedinili na strankarskem zboru slovenski in hrvaški delavski zastopniki v Jugoslovansko socialno-demokratično stranko. Da bi bila delala stranka z vso silo za uresničenje svojega narodnega programa, tega ni mogla, ker se je morala uveljaviti najprej na domačih tleh kot socialistična stranka. Njen boj je bil silno težak. Domači politični nasprotniki — zavedajoč se svoje premoči nad malo četo slovenskih socialnih demokratov — so razkričali vsako njeno delo za demagogijo in jej zastavljali z vsemi sredstvi, največkrat s prav nečednimi, pot v široke ljudske plasti, ki so bile deloma prežete z versko nestrpnostjo, deloma pa niso smatrale za resno politično delo nobene druge politike nego najbolj zarobljenega in priskutnega protifarškega kričanja. Vse delo socialne demokracije je šlo pri nas dolgo vrsto let edino za tem, da ohrani socializmu tisto zavedno četo delavstva, ki je imelo širše obzorje nego vsi slavljeni .prvaki". V ono dnevno narodnostno politiko se načeloma ni spuščala, ker neti taka narodnostna politika šovinizem na obeh straneh, kajti pri narodnih stvareh naj velja geslo »ljubi svoje, spoštuj tuje.“ In vse svoje delo, naj bo na kateremkoli polju, uravnava iz vidika najpopolnejše kulture za vse človeštvo. To je naš veliki cilj. Da ga ne dosežemo od danes na jutri, vemo, da ga ne dosežemo, če ne obdelamo vsake gredice v duši slovenskega proletarca, o tem smo prepričani od začetka našega dela. In že zato je za nas povsem samoobsebi umljivo, da moramo zbujati delavstvo tudi k narodni zavesti, da moramo delovati na to, da dobi naš delavec vse pripomočke k izobrazbi v svojem materinskem jeziku. Kar najpopolnejša narodna kultura je za nas le stopnja do oajvišje človeške kulture, a ni končni cilj našega dela.
To je torej naša pot: Najprej boj, da se uveljavimo med domačim proletariatom, da mu priborimo svobodo na vse strani in ga dvignemo iz socialne odvisnosti, ga napravimo gospodarsko močnega in potem gre pot dalje za končnimi cilji socializma.
Blagoslovljena vojna.
Šest smrtnih obsodb in 91 let težke ječe.
V septembru 1914 je poslala 21 letna konloristinja Avrelija Kotikova v Brnu svojemu stricu Vladimirju Kotiku pismo in prepis dveh ruskih proklamacij carja in generala Rennenkampfa. Kotikova je izpovedala, da je dobila prepis v bolnišnici, kjer so jej vojaki s smehom pripovedovali,
da so metali te proklamacije ruski letalci. Napravila je prepis in ga poslala stricu. Kotikova je bila obsojena na smrt.
Njen stric je prepisal proklamacije v svojo bilježnico. Ko je prišel nekega dne v Brno v nek denarni zavod, je pokazal prepis nekemu uradniku, ki se ji tudi prepisal proklamacijo in potem še več drugih. Uspeh je bil sledeči: Vladimir Kotik obsojen na smrt, od uradnikov, ki so prepisali Hladil na smrt, Slama na 5 let težke ječe, Gygal na 3 leta težke ječe, Slama in Gygal sta le č i t a 1 a prepise. Prepis gre dalje. Uradnik Paral ga ima in ga da Brezan-skemu, ki napravi dva prepisa. Uradnik Bruch bere samo prepis. Uspeh: Paral in Brezansky obsojena na smrt, Bruch na 3 leta težke ječe. Bre-zansky izroči en prepis sladščičarju Tomanu, ki prečita prepis in ga uniči, drugi prepis izroči uradnici Psotovi, ki prečita prepis svoji gospodinji. Toman dobi 3 leta težke ječe. Mladoletna hčerka gospodinje Psotove dobi prepis in po njej ga dobi 17 letni dijak obrtne šole Ocacek, ki si napravi tudi prepis in ga pusti na svoji mizi. — Sedemnajstletni Ocacek dobi 18 mesecev težke ječe. Z njim skupaj stanuje osemnajstletni dijak Stochleba, ki si tudi napravi prepis, vzame ga s seboj v šolo in ga prečita sošolcem. Stochleba je obsojen na 12 let težke ječe. Vsi Stochlebovi součenci, ki so poslušali čitanje proklamacije, in ker niso napravili ovadbe, so obsojeni. P o 1 8 mesecev težke ječe dobi 9 petnajst, šestnajst in sedemnajstletnih dijakov. Enajst dijakov dobi po 1 leto težke ječe, stari so od 16 do 19 let. Kazen vseh dijakov znaša 24 in poi let težke ječel Toda stvar še vedno ni končana. Šestnajstletni dijak Hudec je stenografiral, ko je čital Stochleba proklamacijo in stenogram pokaže svojemu tovarišu Beranu, nato ga uniči. Ker je Hudec pokazal stenogram svojemu prijatelju, je dobil 10 let težke ječe. Beran, star 16 let kakor Hudec, je napravil tudi prepis in ga pokazal sošolcema 18 letnemu Gebauerju in 18 letnemu Tesarju, ki sta čitala proklamacijo. Uspeh: Beran 10 let težke ječe, G e-bauer in Tesar vsak po 1 leto težke ječe. Prepis je dobil tudi 16 letni dijak trgovske šole Blahak in ga pokazal svojemu gospodarju krojaškemu pomočniku Odehnalu. Blahak je dobil 10 let težke ječe. Odehnal je prepisal proklamacijo v svoj koledar in pokazal prepis v delavnici pomočnikoma Janečku in Marečku. Zato je bil obsojen na smrt. Janečka so izročili vojnemu sodišču, Mareček je dobil tri leta težke ječe. Mareček je izročil prepis dalje. Obtožnica pravi, da je Mareček omejen in je pozabil na podpis na proklamaciji, na imeni »car Nikolaj in general Rennenkampf". To ga je rešilo — ker to ni sedaj več prokla-macija — drugače bi bil tudi obsojen na smrt. Obtožen je bil. Od Marečka je dobil prepis krojaški pomočnik Spaček in je pokazal proklamacijo nekemu učencu v delavnici,
NAPREJ, št. 30, 19. avgust* 1917.
/
Stran 2.
K APR E J.
Ste v. 30.
ker pa ni bilo podpisa na proklamaeiji, je bil oproščen. Zadnja „proklamacija“ je bila . že .popolnoma zmečkan kos papirja" in ' 1 ■ „komaj čitljiva". Prikrojevalec Diviš je spra-,'Jvil ta zmečkani kos papirja, ne da bi vedel, »da je na tem koscu papirja proklamacija". pri Divišu je „pričelo delovanje policije, ; ^i je zasledovala stvar nazaj“, kakor smo ‘^jo mi zasledovali od začetka.
Iz prepisa, ki ga je napravila /C /*A vrelija Kotikova in ga poslala •• v	svojemu stricu, je nastala o b-
>•	sodba 39 ljudi, od katerih je
/■	bilo obsojenih 6 na smrt i n 3 3
y[/	na 91 let težke ječe. Obtoženi so
*	bili »veleizdaje". Ne poznamo vsebine pro-
klamacije, ali da bi se zavedale vse, v to ..veleizdajstvo* zapletene osebe, da so sodelovale pri početju »da se odtrga del enotne državne zveze*, o tem ni prepričan pač nihče, kajti slvar pričenja. pri 21 letni jkpntoristinji in se konča pri 21 letnem 'fantu, o katerem pravi obtožnica, ds> ie ,malo inteligenten". Proklamacija je bila „tajn#st" in to draži radovednost in ■pa je kdo poučen o kakšni tajnosti, to zadovoljuje samoljubje. Če si predstavljamo, (&a bi bile vse te smrtne kazni tudi izvršene — izpremenjene so bile na 15 letno težko ječo — tedaj nas pretrese mraz od temena do pete nad tem »blagoslovom vojne".
, Amnestija je odpravila seveda vse to 'riezasluženo trpljenje tolikih mladih ljudi. ‘Že prej pa je najvišji vojaški sodni dvor omilil nekatere kazni. Ime sodnika, ki je vse te osebe tako temeljito poučil o pravici in pravičnosti je dr. Artur Kfinig.
' Zaradi teh proklamacij, o katerih niso mogli dognati, od kje so pravzaprav prišle, je bilo nad deset procesov. „Arb.-Zeitung“, po kateri posnemamo to poročilo, objavlja Še tri druge procese zaradi te stvari, pravi, da je iz razsodb v vseh teh procesih razvidno, da niso niti sodišča niti oblasti verjele na pristnost teh proklamacij, namreč da je povzeto besedilo po kaki resnični ruski proklamaeiji; splošno mnenje je, da sta obe proklamaeiji »apokrifni*, nepristni, to se pravi,, da je nekdo sam skoval besedilo in ga razpošiljal kot rusko proklama-cijo. Naj bo pa stvar že kakorkoli, nesreče je povzročila dovelj.
Prvi teh »veleizdajniških" procesov je bil v Pragi proti mestnemu stavbnemu svetniku Matajevskemu in tovarišem pred praškim domobransKim divizijskem sodiščem. Razsodba pravi, da proklamacije — o katerih gre glas, da so jih trosili ruski letalci po Moravskem — »niso ruskega izvira, temveč da so bi'e najbrže skovane v Pragi*. Treba je pribiti to, da ni nihče videl do danes originala teh proklamacij, da ga ni bilo mogoče nikjer najti. Razširjala se je le s prepisi. V procesu proti Matajevskemu je bilo obsojenih 23 oseb — skozi toliko rok je šel prepis — na 125 in pol let težke ječe.
Drugi proces zaradi proklamacije je bil proti inženirju Mikešu in tovarišem. V ta proces je bilo zapletenih 7 oseb, ki so bile vse obsojene na smrt. Mikeš je bil zaposlen pri zgradbi barak v Gaji na Moravskem. —
Blagoslovljena vojna!
Jugoslovanski klub.
Po dogodkih v Pragi se je oglasil Jugoslovanski klub samo še enkrat, ko je izda! skrajno previdno sestavljeno poročilo o seji svojega parlamentarnega odseka in skoraj ne dvomimo, da nam prinese novi avstrijski ministrski kabinet neprijetno razočaranje. »Nekaj je gnilega v državi ganski...“ Jugoslovanski klub napravlja vtisk, kakor da se je zapisal v najstrožji meniški red, ki sme govoriti le na povelje, in ves nastop kluba kaže, da stoji pod prav močnim vplivom zunanjih dogodkov, kakor
smo to ugotovili že pred časom. To mnenje potrjuje še boij čudna zveza nekaterih dogodkov. Tik pred umdonsko konferenco, na kateri se je urejevalo jugoslovansko vprašanje, oziroma srbsko italijansko razmerje, so se vršile praške konferencc in sta se pripeljala nanje dr. Krek in dr. Korošec. Kaj se je zgodilo, je znano; presenečalo je le, da sta se odpeljala slovenska voditelja tako hitro iz Prage, v časopisju se je dvignil velik hrup, ne da bi kdo vedel zakaj. In onadva sama se nista oglasila nikjer, da razjasnita to tajinstveno potovanje in odpotovanje, razen z zelo ogorčenim protestom v „Pravo Lidu“. Kmalu nato so pisali vsi jugoslovanski listi in tudi parlamentarni odsek kluba je poudarjal, da vlada med Čehi in Jugoslovani zopet najboljše razmerje. Za nas so bili praški dogodki uganka. Ali to kar je presenečalo nas, ni presenečalo nevtralnih listov. V teh se je pojavilo ravno na predvečer londonskih posvetovanj Penižkovo poročilo Wolf-fovega urada, torej visoka vest, o gotovem razdoru med Čehi in Jugoslovani. 6. avgusta pa je prinesel .Slovenec" sledeče poročilo pod naslovom .Italija in Jugoslovani": »Lugano, 3. avgusta. Corriere della Sera poroča iz Londona: O dvodnevnih konferencah, ki jih je imel Sonnino z angleškimi ministri se varuje popoln molk. Razkol v slovanskem bloku v Avstriji vpliva glede Jugoslovanov tudi za mejami". Corriere della Sera hoče kovati kapital tudi iz tega, da so proglasili Jugoslovani, da so pripravljeni vstopiti v vlado. Ententi se ni treba več nanje ozirati. — Iz zveze navedenih okoliščin je jasno, da se je zgodilo v zadnjem času v jugoslovanski politiki nekaj, kar Škoduje nam avstrijskim Jugoslovanom in koristi naši sovražnici Italiji. Jugoslovanski klub pa molči in molči.
Politični pregled.
i= Narodni svet. Glede ustanove narodnega sveta kot skupne organizacije vseh slovenskih strank oglasilo se je tudi glasilo koroških Slovencev, celovški „Mir". Potreba takega narodnega sveta našla je tudi med koroškimi Slovenci glasen odmev. ,Mir" omenja .Slovenčev" članek, ki je za to, da naj Vseslovenska ljudska stranka kot najmočnejša stranka na Slovenskem vzame stvar v roke in jo izvrši. Vse stranke naj bi bile zastopane po proporcu. »Mir" izjavlja, da soglaša s tem, ter nadaljuje: „Toda ker nam gre za nekaj resnega in uspešnega, ne morda za kako prazno ime kake nove ustanove, ki bi zopet spavala in morda vsled svojega spanja vzbudila splošno nezadovoljnost, razdružila sedanjo narodno edinstvo in tako le škodovala namesto koristila, zato vprašamo: Ali vživa sedanje vodstvo Vseslovenske ljudske stranke pri vseh slovenskih strankah za to potrebno zaupanje? Ali je sploh možna ustanovitev narodnega sveta pod patronanco voditelja V. L S., ki je ravno vsled narodnih vprašanj, ki jih bo imel reševati narodni svet, od koroške organizacije dobil nezaupnico? Eno je jasno: Ves slovenski svet je za narodni svet. Torej naj vstane 1 Izvesti pa more to le mož, ki vživa splošno narodno zaupanje v teh vprašanjih. Tega — to vsakdo ve — sedanji vodja V. L S. nima Ostane torej dvojna možnost: Ali vzame zadevo v roke mož iz V. L. S., ki vživa splošno zaupanje, ki pa od V. L. S. kot njen voditelj ni legitimiran. Gre to? Ali pa sedanji načelnik V.L.S., gosp. dr. Šušteršič, izvaja vendar že konsekvence iz izrečene mu nezaupnice, upoštevajoč splošno veljavna načela politične dostojnosti/
— Nova bosanska deputacija na Dunaju. »Agramer Tagblattu" se poroča z Dunaja dne 17. avgusta: Hrvatska politika iz 'Bosne višji stavbeni svetnik pl. .'aucaš in
odvetnik dr, Ivo Pilar sta bila včeraj v av-dijenci pri cesarju. Poročala sta na najviš-jem mestu o nazorih in željah bosanskih Hrvatov glede sklicanja bosanskega sabora ter glede rešitve hrvatskega vprašanja. Izročila sta tozadevno spomenico. Deputacija je bila sprejeta tudi pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidierju ter pri skupnem finančnem ministru baronu Burianu.
**= Mirovno gibanje v Italiji. „Neue ZUricher Nachrichten" poročajo: Potniki, ki prihajajo iz Italije, zatrjujejo, da mirovno gibanje v Italiji znatno narašča. Giolitti, ki je baje v dobrih odnošajih z oficieinimi socialisti, je s svojim govorom v Cuneo to gibanje bivstveno okrepi!. Upliv oficrelnih socialistov se od dne do dne utrjuje.
= Italija in Srbija. Glede pogajanj med Italijo in Srbijo izjnvlt* „Secolo", da je jugoslovanski probk i jako težaven. Če se pogajanja'v resnic p"č.ic bo treba vprašanje o Dalmaciji in Is-t' za enkrat izločiti, »ker sta ti dve deželi povsem italijanski teritorij (1). O ostalih točkah, n. pr. glede pristana ob Adriji bi smoglo razpravljati."
= Papež za mir. Od poučene strani poroča, da je naslovljena papeževa nota le na vladarje in ne na vlade. Papeževo pismo dostavijo vladarjem posebni kurirji. Dunajska nuncijatura je noto predvčerajšnjim prejela ter jo takoj izročila v vnanjem ministrstvu. — Oficijozna dunajska »Ailgemeine Zeitung" razpravlja o papeževi mirovni noti ter naglaša, da stoji Avstro-Ogrska neomajno na stališču: Ne odstopimo Italiji niti pedi našega ozemlja.
= „Vorwarts" o položaju. Razpravljajoč o sklepu ententnih držav, da ne dovolijo potnih listov za konferenco v Stockholmu piše Berolinski „Vorwarts": „Za nemško delavstvo je položaj sedaj popolnoma jasen. Spoznanje, katerega si moramo biti svestni, se da izraziti z besedami: Zapadne ententne države so sedaj sklenile, izvesti vojno do končne odločitve. Nečejo končati vojne, dokler ne dosežejo svojih uničujočih vojnih ciljev nasproti Nemčiji. Odgovor na k spravi podano roko je boksarska pest. V tem trenotku je samo še ena možnost: da branimo svojo kožo,
= Bivši car v pregnanstvu. Iz Petrograda uradno poročajo: V noči 14. avgusta je bil po ukazu začasne vlade bivši car in njegova rodbina iz Carskega sela prepeljan v novo bivališče. Kie se nahaja novo bivališče, se bo pozneje razglasilo. O vprašanju prepeljave bivšega carja v novo bivališče se je pričelo razpravljati že sredi meseca julija. Povod temu so dah politični in vojaški oziri. Za prepeljavo sc je odločiia vlada sama brez sodelovanja delavsk"ga in vojaškega sovjeta. Vse potrebne prip.aveso se strogo tajno izvršile.
== Vojna s Kitajsko. Kakor smo že poročali, je Kitajska razglasila proklamacijo, v kateri izjavlja, da obstoja z Memčijo in Avstro Ogrsko od 14. avgusta vojno stanje. Proklamacija opominja na kitajski protest proti vojni podmorskih čolnov in na prelom diplomatičnih odnošajev z dne 14. marca 1.1. ki je bil posledica brezuspešnosti omenjenega protesta. Vsled vojne napovedi so razveljavljene vse obstoječe pogodbe med Kita sko in centralnima državama. Kitajska vlada ob enem izjavlja, da se bo držala Haške konvencije in mednarodnih dogovorov o humanem vojevanju. Zastopstvo avstro-ogrskih interesov na Kitajskem je prevzela Nizozemska.
Dnevne beležke.
— Tvrdka Karl Poliak, ki se ne more braniti drugače kakor s § 19. tisk zak. plačuje svoje deiavstvo tako imenitno kakor ne izlepa kaka <*ruga tvrdka. Na podlagi izplačilnih listkov navajamo tri primere: Delavka N. N. je dobila 28 julija tednine 11 K, od tega jej je odtegnila tvrdka pris-
Stev. 30.
NAPREJ.
Stran 3.
pevek za bolniško blagajno 32 vin; ostane tedenskega zaslužka 10 K 68 vin.; delavka je napravila 15 ur čezuraega dela, za uro dobi 30 vin.,. torej znaša zaslužek dežurnega dela 4 K 50 vin.; doklade je dobila 4 K, je zaslužila torej s ves teden s trdim napornim delom 19 K 18 vin.! Delavec NL N. je dobil 28. julija tednine 19 K, od 'tega je bil odtegnjen prispevek za bolniško blagajno 58 vin.; ostane tedenskega zaslužka 18 K 42 vin.; napravi! je 12 ur dežurnega dela po 60 vin., znaša 7 K 20 vin, doklade je prejel 9 K. zasuižil je torej ves teden 34 K 62 vin. Delavec N N je prejel 11. avgusta 23 K tednine, za bolniško blagajno je prispeval 66 vin,, ostane zaslužka 22 K 34 vin.; za 15 ur dežurnega dela po 70 vin. je prejel 10 K 50 vin. in 9 K doklade, vsega skupaj torej na teden 41 K 84 vin. 1 Tvrdka Pollak je navedla v svojem popravku, ki ga je potrdil tudi vojaški vodja Theiss, da je najnižji tedenski zaslužek za delavca 40 K na teden. Kakor je razvidno iz drugega navedenega primera prejema nek delavec 34 K 62 vin., torej je poročala tvrdka neresnico. Nad vse zanimivo je tudi plačevanje čezurnega dela. Delavka N. N. dobiva 23 vsako uro čezurnega dela 30 vin., Ieci m beri trideset, vinarjev. Vsa izmučena °d dolgega rednega dela, gara še 15 ur za 4 K 50 vin.!! Ni čudno, če se stekajo v Pollakovo blagajno mil jonski profiti in če zažene potem tvrdka „velikodušno* dvesto bsoč kron za starostno preskrbo delavstva. Podjetniška vest je potolažena s temi izžetimi tisočaki, nezavedno delavstvo je pa omamljeno od te vsote ker se ne zaveda, da dotii le neznaten del tistega, kar mu gre.
>elave! imajo zlate case. V nejki Ijublji&Ste^varni, ki je^pod vojaškim pKm-stvom, jeVieial bolehen delavec, JTga je 'sp?527Tal voj lški zdravik, da je sopsoben le za lehko\ delo. Dobil pa/je težko delo in sevida omagal in izvršit svoje delo '■udi slabo. Ostal je doma, .ker se je čutil slabega. VojaV ga je prišel /iskat, nakar je. izjavil deiavea, "da je bolart. Zdravnik..ga >e Pfeiskal in kc&statiral. dž lenko aela,' Pri-
ji®
ker ni bil spo^ben zi delo. • Vsled tega je
dl i
skš’
deir
v petih dneh t seveda nič. delavstva 1 TJ; iz česar je,'razvidne!, soben za .delo. Del ne sme/ostati doma po kn/fiči zapro, mo — psu na verigi se Ikjno še to, da je vrfrni oberstiajtnant Čudno
pos
bil kaznovan mldopll je 5 dni posameznega zapora. Ko je b\ V zaporu, je moral plačevati hrano samJfza vsak dan 3 K 90 vin.,
19 K 50 vin. Zaslužil ni
so torej vojni profiti ec je sedaj v bolnišnici, kako zelo je bil spone sme biti bolan, rez dovoljenja, če ga plačevati sam hrano odi boljše. Pristav-voVškil vodja v tej to-
pr! oddaji
Sladkorja za vkuhavanje. Nerazumljivo nam je, kaj je povod, da se je izročilo oddajanje sladkorja za vkuhavanje le tvrdki Šarabon, ki je na periferiji mesta. Ljudje, ki stanujejo n. pr. na Tržaški cesti, naj hodijo uro daleč po poldrugi kilogram sladkorja. To nikakor ne gre, da je združen prejem sladkorja s ta.vim štrapacirarijem ljudi, ki so že itak utrujeni od dolgega postavanja po trgu in drugod.
Aprovizacija.
Prodaja sladkorja m vkuhavanje sadja. Sladkor za vkuhavanje sadja na rjave izkaznice ki so se v petek oddajale pri krušnih komisijah, se bo prodajal od pondeljka naprej po sledečem redu: Za sedaj se	dobi	sladkor	v trgovini g.	Šarabona na	Zaloški	cesti	in sicer na	rjave
sladkorne izkaznice. Št. 1 v pondeljek 20. t. m. dop., št. 2 in 3 v pondeljek 20. i. m. pop., št. 11 v torek	21.	t. m.	dop., št. 12 v	torek
21. t. m	pop.,	št	13 v	sredo 22. t. m.	dop.,
št, 14 v sredo 22. t. m. pop. — Nad:aljni
vrstni red se pravočasno objavi- Na vsako rjavo izkaznico se dobi llfz kg sladkorja. Opozarja pa se še enkrat, da ne pridejo vsi vagoni sladkorja hkratu v Ljubljano. Brez vsakega dvoma pa je, da dobe vsi, ki imajo rjave izkaznice za sladkor prav gotovo v nekaj dneh. Isto veiia glede sladkorja na bele izkaznice, v kolikor istega stranke še niso dobile v trgovinah, ki so razvidne iz plakatov,
Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo delila krompir v svojem skladišču pri MUhleisnu na Dunajski cesti. V pondeljek dop., dne 20. avg. od 8. do 9. ga prejmejo tisti, ki dobivajo kruh pri Pauru na sv. Petra cesti, od 9. do 10. odjemalci kruha pri Bončarju na sv. Petra cesti 41, od 10, do 11. odjemalci kruha pri Štrausu, Škofja ulica 15 pop. od 2. do 3. oui, ki prejemajo kruh pri Blažiču v Kolodvorski ulici, od 3, do 4. odjemalci kruha pri Pod ooju na sv, Petra cesti, od 4. do 5 odjemalci kruha v konsurru v Spodnji Šiški in od 5. do 6. odjemalci kruha pri Okornu v Šiški. V torek, dne 21. avgusta dobe krompir od 8. do 9. dop. odjemalci kruha pri Kavčiču v Spodnji Šiški 185, od 9. do 10. odjemalci kruha pri Tušarju v Spodnji Šiški in od 10. do 11. odjemalci kruha pri Skubicu v Spodnji Šiški 199. Popoldne istega dne prejmejo krompir od 2. do 3. odjemalci kruha pri Stupici na Martinovi cesti, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Cizeju v Zalokarjevi ulici, od 4. do 5. odjemalci pri Blažiču na Martinovi cesti in od 5 do 6. odjemalci kruha pri Jezeršku na Zaloški cesti. Vsaka oseba dobi 2 kg po 50 vin. Vsakdo naj prinese s seboj rodbinsko izkaznico.
Hišne pole in legitimacije za prejemanj« izkaznic za živila Izkaznic za kruh, moko in druga živila se izdaja vedno več in sicer ie zaradi tega, ker se doslej niti stranke niti hišni gospodarji niso brigali zato, da bi se izseljenci pravočasno oglasili. Če je v Ljubljani naseljenih 9000 beguncev in če se od teh izseli 4000, se vsled tega ne izda nobene karte manj. Brezdvomno e torej, da je v krušnih vpisnikih vpisanih vse polno strank, ki so se že davno izselile, za katere pa hodijo po karte druge stranke. Da ni v interesu občinstva, ako na tako majhnih zalogah, ki so določene za Ljubljano, črpa toliko strank neopravičeno na škodo ostalega občinstva, ni treba še posebej poudarjati. Ker pa je temu napraviti konec, je odredil mestni magistrat, da se za prejemanje izkaznic za živila uvedejo hišne pole in hišne legitimacije. Da se pa javnost, preden izidejo tozadevni razglasi, pouči o namenu in pomenu te odredbe, se ooozarja že danes na glavna načela te nove odredbe: 1.) Ko izide tozadevni razglas, priti mora vsak hišni gospodar, njega namestnik ali upravnik na mestni magistrat, kjer dobi hišno polo in razglas. 2.) V to polo se morajo vpisati vse v hiši stanujoče stranke. Za vpis v hišno polo zadostuje, da se vpiše ime in priimek načelnika rodbine in pa število rodbinskih članov ter oseb. ki stanujejo pri rodbini n. pr: Fran Primšek, 8 oseb. Pri teh vpisih pa je paziti na dvoje: Leva polovica hišne pole (štev. 1.) je določena za vpis tistih strank, ki imajo pravico do krušnih kart, v desno polovico hišne pole (štev. 2.) pa se in o r a j o vpisati tiste stranke, ki dobivajo živila iz las-, nih aprovizačnih skladišč, to so železniški uslužbenci z rodbinami itd Vsled stroge določbe ministrske naredbe p i je treba že takoj tu opozoriti da so odgovorni za pravilnost in popolnost tako stranke kakor tudi hišni gospodarji ozir njih namestniki ali upravniki.
3.) Hišna pola" se mora vrniti mestnemu magistratu takoj, ko so se vpisale vse v hiši stanujoče stranke, najkasneje pa do dne, katerega določi mestni magistrat v razglasu. Stranke, ki niso vpisane v hišno polo ali če bi se hišna pola ne vrnila pravočasno magistratu, ne dobe krušnih in drugih iz-
kaznic. 4.) Stranke, oz. osebe, ki so se v hišo priselile ali ;z hiše iz eiiie po oddaji izpoinjene hiše pole, mora hišni gospodar takoj priglasiti, ‘oz. odgiasiti na mestnem magistratu in sicer le na podlagi hišne legitimacije, katera se vroči vsakemu hišnemu posestniku pn oddaji izpoinjene hišne pok Ni potreba, da bi te prijave opravljal hišni gospoaar sum, tem eč se za to posluži lahko tudi kake tretje osebe, kateri mora izročiti hišno legitimacijo. Vsake-g.< ki prinese hišno legitimacijo pa se bode smatralo za pooblaščenca hišnega gospodarja. Ker torej tretje osebe priglašajo in odgiašajo stranke a odgovornost in nevarnost hišnega gospodarja, bo mestni magi strat v vsako hišno legitimacijo vpisal, koliko se je priglasilo aii odglasilo oseb, da bo hišni gospodar vedno poučen o pravilni priglasitvi ozir. odglasitvi. 5.) P r i g 1 a -siti o z. odgiasiti pa tudi v hišno polo ni treba vpisati: a) vojaške osebe ki so na hrani v častniških kuhinjah, ali katere preskrbuje vojaška u-prava, b) osebe, ki v hiši ne stanujejo, temveč v hiši le služijo aii so tam lena hrani, c) osebe, ki v hotelih in prenočiščih le mimogrede stanujejo, d) one stranke oz. osebe ki se lahko žive iz pridelkov lastnega sveta. Te je treba priglasiti posebej in se bodo vpisali v posebne zapisnike, da bodo dobivali karte za sladkor, kavo itd. Končno je pripomniti še sledeče: Hišne pole niso nikaka novost, temveč so vpeljane že po vseh večjih mestih. Kakega posebnega znanja za vpise v hišno polo ni treba, temveč zadostuje, da vsak načelnik rodbine po pravici in pošteno zapiše svoje ime in priimek ter pristavi število oseb, ki so pri njernu na stanovanju. Če pa bi kdo navedel napačne podatke, ali več oseb kakor jih je pri njemu na stanovanju, naj posledico pripiše sam sebi. Kazen je določena do 3000 K — ali zapor do treh mesecev, pri obtežilnih okoliščinah pa do 5.000 K — ali zapor do šest mesecev, ako ne spada prestopek pod kako ostrejšo kazensko določbo. Ko se bodo izdajale hišne pole in razglasi, dobi lahko vsakdo še ustna ‘pojasnila pri magistratu, tako da ne bo ni-kakih izgovorov, če bi se komu po lastni krivdi pripetila kaka nesreča. V drugo se objavi še nekaj postranskih določb te odredbe.
S seje mestnega aprovizačnega odseka, drse 17. avgusta 1917. Pretekli teden se je vršila pri c. kr. deželni vladi .konferenca deželnega gospodarskega sveta. Na svoji prvi seji je dežeini gospodarski svet sklenil, zavzeti se kar najbolj, da dobi Ljubljana vsaj najpotrebnejše množine premoga. Mestna aprovizacija navzlic vsem urgencam in intervencijam ne more doseči, da bi dobilo mesto vsaj minimalno množino letne potrebščine premoga. Aprovtzaciji je sicer obljubljen premog iz Kočevja, če se produkcija zviša, vendar je to šele obljuba, s katero mesto še nima premoga Pomanjkanje premoga je v Ljubljani že tako silno, da se je celo elektrarni odtegnil premog. Deželni gospodarski urad je nadalje protestiral proti strogi rekviziciji krme, ki se zadnji čas izvaja po deželi. Ako pobero stroge rekvizicije še to krmo, kar jo je pri tej slabi letini v deželi, se je bari najtežjih posledic pri reji živine in potem pri splošni aprovizaciji prebivalstva. Moke za peko ima mfestna aprovizacija do konca meseca v dosedanji izmeri dovolj v zalogi, dočim moke za kuho zelo primanjkuje. Vsled tega bo mogoče prihodnji teden razdeliti samo do '/2 kg moke za kuho za karto. Štajerska c. kr. deželna vlada je s posebnim odlokom opozorila podrejena okrajna glavarstva, da je na podlagi odredbe z dne 25. maja 1917 zaplemba živil, ki jih prinese kdo iz kmetov, nedopustna. Mestna aprovizacija bo prosila c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da tudi za Kranjsko izda podobno, opozorilo na okrajna glavarstva. Ako je na Štajerskem dovoljeno,
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 30.
da se sme za lastno porabo v mesto prinesti potrebna živiia, se tudi pri nas ne bi smelo zaplenjevati po deželi vsako malenkost. Dovoljenja za nakup živeža po deželi bi izdajala mestna aprovizacija in bi bili pri tem seveda vsi prekupci izključeni. Tvrdki I. Urbas se odkloni prošnjo, da bi dobila v klanje govejo živino. Tvrdko se bo pa upoštevalo jeseni pri dodelitvi pta-šičevega mesa za podelovarije klobase. Vse predprivave za nakup sadja je mestna aprovizacija izvršila in pridejo prve pošiljatve tekom 10 dni, ki se potem tudi takoj oddajo v prodajo na ljubljanski trg. Mestna aprovizacija je nakupila tudi večjo množino kumar, katere bo prihodnji teden prodala na trgu. Zelja skuša nakupiti še sedaj mestna aprovizacija večje množine. Decembra meseca lanskega leta je mestni magistrat mesarjem strogo ukazal, da morajo prodajati Špeh brez kože. Mesarji se niso navzlic dvakratnemu opominu poseano brigali brigali za inagistratni ukaz in prodajali Špeh s kožo. Mestni magistrat je zato 20 mesarjev obsodil na globo po 50 K ali 5 dni zapora. Mesarji so se pritožili proii razsodbi mestnega magistrata in je sedaj c. k. deželna vlada njihovo pritožbo zavrnila in potrdilo razsodbo mestnega magistrata. C. kr. deželna vlada je s posebnim razpisom določila mestno aprovizacijo kot prevzemalnico vse v Ljubljani pridobljene maščobe. 15. junija so dobili ijubljanski mesarji od deželnega mesta za dobavo klavne živine večje število prašičev in bi morali ves Špeh oddati mestni aprovizaciji. Mesarji pa tega niso storili, ampak so svojevoljno deloma cele prašiče posušili, deloma pa Špeh razprodali na trgu, brez vsake kontrole in vsakega reda. Po prčah se je dognalo, da bi morala mestna aprovizacija prevzeti takrat 500 kg. Mestni magistrat je zato vsakega prizadetega mesarja obsodil na globo 300 kron ali 30 dni zapora.
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj 18. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša :
VZHODNO BOJIŠČE.
Nobenih posebnih dogodkov.
Od 19. julija, od dneva zmage pri Zborovvu. so vjeli zavezniki na vzhodni fronti 655 častnikov in 41.300 mož ter vplenili 257 topov, 546 strojnih pušk, 191 minometov, 50.000 pušk, 25 000 krink proti plinom, 14 oklopnih avtomobilov, 15 tovornih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 naloženih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 258 vagonov, mnogo letal, municije in živeža.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Včeraj opoldne so se pričeli na Soški fronti težki artiijerijski boii, ki so se danes zjutraj razširili na ves prostor med Mrzlim vrhom in morjem. Ogenj italijanskih topov in minometov sega daleč čez naše strelske črte. Naša artiljerija krepko odgovarja ter delujejo proti zbirališčem čet za italijansko fronto. Na Koroškem in na Tirolski meji nobenih posebnih dogodkov.
BALKANSKO BOJIŠČE
Nič novega.
NEMŠKO VOJNO PO. GČiLO.
Berlin, 18. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča :
Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJIŠČE.
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Na Flandrskem bojišču se je stopnjeval artiijerijski boj ob obrežju in severno-
vzhodno Yperna do največje moči. Drugače je bil ogenj manjši kakor v zadnjih dneh. — Ob obeh straneh proge Boesinghe—Sta-den je izvršil sovražnik popoldne močan, nenaden delni napad, pri katerem smo izgubili po silovitem boju Langhemarck. Sedaj smo v plitvem loku okolo vasi. — V Artoaju so se pripravile angleške čete pod močnim varstvom ognja severnozapadno od Lensa. Naš uničevalni ogenj je preprečil napad. Ponoči je pričenjal sovražnik z rahlejšimi sunki, a smo jih zavrnili.
Armadna sk up ina nemškega cesarjeviča:
Ob Chemin des Dames živahno arte-lierijsko delovanje pri Cernyju, v zapadni Šampanji, zlasti ob Keilbergu južnozapadno od Morouviljeja. — Na severni fronti od Verdena je začel opoldne topovski boj zopet z vso silo in je trajal, naraščajoč še, pozno v noč. — Letalci in obrambni topovi so izstrelili 26 sovražnih letal in 4 balone, ki so goreči padli na tla. Nadporočnik Dostler je dosegel svojo 26., častniški nam. vicenarednik Mtillor 22., poročnik Hontermann z istreljevanjem 13. in 14. galona svojo 29. in 30. zračno zmago.
VZHODNO BOJIŠČE
Med Vzhodnim in Črnim morjem je položaj neizpremenjen, tu so le manjši boji v predpolju z zmernim ognjem. — Na fronti generalobersta nadvojvode Jožefa je dosegel 16. avgusta napad avstro-ogrskih polkov južnozapadno od Grozesci popoln uspeh. Sovražnika so vrgli iz oklopnih pozicij z jurišem in je utrpel poleg visokih krvavih izgub še čez 1600 v jetnikov, 1 top in 18 strojnic.
Od začetka operacij na vzhodu 19. julija so dobile zvezne čete v vzhodni Galiciji, Bukovini in Moldavi: 655 častnikov, 41 3: 0 mož, 257 topov, 546 strojnic, 191 minometov in 50.000 pušk; vojnega orodja in municijskih množin smo dobili 25 000 krink zoper plin, 14 oklopnih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 naloženih vlakov, razen tega 26 strojev, 218 železniških voz, več letal, veliko množino vpreg in izdatno množino živil.
Posebno je pohvalno omeniti, da so pri zadnjih bojih municijske kolone in treni kakor tudi železniške in avtomobilne čete za bojno delovanje tako važni promet brezhibno izvršili. Vsled dobro prevdarjnenih naredb in vsled zvestega izpoljevanja dol-žnostij častnikov, uradnikov in moštva so se mogla vsa premeščanja vojaških oddelkov po načrtu izvršiti ter bojne črte točno preskrbeti s potrebnimi ojačenji glede municije, živeža in drugih vojnih potrebščin; na zapadu vkljub sovražnemu ognju, ki je segal v daljavo čez več naših bojnih črt, na vzhodu vkljub vsem oviram, ki so nam jih provzročili ozemlje in vreme pri obsežnem bojnem delovanju.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Listnica uredništva.
Rudar. Na Vaše vprašanje Vam ne moramo ničesar difinitivnega odgovoriti, ker niste navedli, koliko odstotkov ste dobili draginjske doklade na temeljni zaslužek od Kr. 3. 57. Sporočite nam, ali ste dobili na plačo povišanje v odstotkih ali po številu družinskih članov. Potem Vam odgovorimo, koliko morate dobiti.
£
Agitirajte za „Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
I.	kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač r. z. z.
o.	z. v Ljubijanš, Slomškova ul. 27.
sprejme
dva delavca
ali delavki za polnitev steklenic. V poštev pridejo v prvi vrsti tisti, ki so bili že pri kaki sodavici zaposleni.
Komi dr
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
v Ljubljani.
Pisarna: uiMb. iMuta 1L8.
Osrednje skladišče: Kolodvorska ulica i6.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška,'Kolodvorska ulica 56
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič—Glince,Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se le članom. Pristopnina 1 SC.
Delež 40 K.
V letu 1916.17 (od 1. julija 1916 do 30. Junija 1917j se je oddalo blaga med zadružnike za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30. jun. 1917): 2500 rodbin.
Hrano premoženje 1. junija 1917:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozicijski . K 11.750. Bolniiki ... K 15.000. Pogrebni ... K 1.000.
Penzijski ... K 6.000.
DeleSni ... K 60.000.
(Najboljše nadomestilo za dragi in nezdravi ruski čaj in kavo nam daje novi iz domačih rastlin napravljeni aromatični, zdravi, okusni in
naravni
kot nadomestilo za škodljivo kavo in ruski čaj. Najboljša pijača za zajutrk z rumom, citrono, mleko ter Sida-medenim praSkom ali Sida-limonadnim praškom in tudi brez vsakršnega pridatka. Kdor nemara postati nervozen, naj pije sam in daje posebno Otrokom želiščni jedilni čaj. — 1 zavoj (zadošča za 14 dni) stane 50 vinarjev. Dobi se v
prodajalnicah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
99
99
ACAMAI 44 ima presenetljiv uspeh
k	pri	pokončanju Žoharjev,
(zakon,	vnrovun)	ščurkov, mravelj itd. Ena
škatljica stane I krono.
Olff	-	ES Si Sf 4 4	(nadomestilo za
r lil	■	“ali	podganjo smrt)
najboljše sredstvo za strebljanje podgan in miši. 1 pušica stane K 1.50.
..St. Valentinov redilni prašek za prelet,S
pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavojček stane 1 krono.
Dobi se vseh prodajalnah konsumnega druStva za Ljubljano in okolico.
tedajatelj: Viktor Zor6. — Za uredništv* odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.